6 Didakta december-januar 2015-2016 UČENJE NA PROSTEM – DREVO PLATANA / Vesna Jarh, dipl. vzg. / Vrtci Občine Žalec Igra je otrokova najpomembnejša dejavnost. Poteka lahko v igralnici, garderobi, na igrišču, parku, gozdu ... V svojem prispevku opisujem dejavnosti na prostem, ki sem jih izvajala v mestnem parku v našem kraju. Izpostavila bi predvsem naslednjo misel gozdne pedagogike, ki me je privabila, da pogosteje izvajam dejavnosti v naravnem okolju: Otroci se ne učijo na tradicionalni način, ampak se učijo skladno z zmo- žnostmi, ki jim jih ponuja naravno okolje, v katerem so. Snov, ki bi jo radi posredovali otrokom, osmislimo in jim jo vselej podamo prek igre. Gozdna pedagogika tako izhaja iz mi- šljenja, da je narava tiste vrste najbolj- ša učiteljica, ki omogoča tako otrokom kot odraslim življenjsko učenje. Otroci naj bi si skozi izkušnje, odkri- tja in doživetja v parku izoblikovali oseben odnos do mestnega parka. V ospredju je učenje prek igre ter ne- posredno pridobivanje izkušenj iz dogajanj v naravi. Otrokom je bilo omogočeno dojemanje nasada raz- ličnih dreves s čutili. Otroci so vohali, tipali, okušali in poslušali. To jim je omogočalo opazovanje, raziskovanje in spoznavanje. Učenje naravoslovnih pojmov pri 3- do 4-letnih otrocih je bil izziv tudi zame. Pred izdelavo projektne naloge sem oblikovala nekatera izhodišča: - večkratni obisk parka v našem me- stu bo pozitivno vplival na otrokovo doživljanje parka kot nasada raz- ličnih zanimivih dreves; - s pomočjo platane v mestnem par- ku se otroci učijo sobivanja z nara- vo in oblikujejo odnos do naravnih danosti. Kurikulum v vrtcu temelji na šestnaj- stih načelih, ki opredeljujejo pristope k uresničevanju ciljev na posameznih področjih dejavnosti (gibanje, jezik, umetnost, družba, narava in matema- tika). Kot za vsa področja je tudi za področje narave nanizanih kar nekaj primerov dejavnosti za najmlajše otro- ke do treh let in za drugo starostno obdobje od treh do šestih let. Otroci so že po naravi radovedni razisko- valci sveta, ki jih obdaja. Kurikulum predvideva doživljanje in spoznavanje žive in nežive narave. Skozi uresniče- vanje zapisanih ciljev v kurikulumu otroci spoznavajo živa bitja, njihova okolja in njihov način življenja. V našem projektu je bila moja vloga pomembna predvsem z vidika orga- niziranja časa in prostora, v katerem so otroci z igro in raziskovanjem, to je z lastnimi izkušnjami, gradili svo- je znanje o naravi. Organizirala sem možnosti za aktivno učenje, s katerim sem otrokom omogočala raziskovanje, pridobivanje izkušenj, spodbujala so- delovalno učenje, tako da so otroci pridobili znanje in razumevanje na višji kognitivni ravni. Pomemben del učnega procesa je bilo tudi dokumenti- ranje vsega, kar je v procesu potekalo. Fotografija kot dokument je zabeležila le trenutek dogajanja, zapisi o otroko- vih dejavnosti pa predstavljajo celoten proces, ki ga dopolnjujejo njihovi iz- delki in zapisi staršev. Izvajanje predstavljene naravoslovne vsebine je potekalo dlje časa, šlo je za skladen proces, v katerem je bila vsaka izvedena dejavnost nadgradnja prej- šnje in hkrati podlaga za dejavnost, ki smo jo izvajali naslednjič, torej ob naslednjem obisku parka. Načrtovana vsebina v izvedbenih oblikah dejavno- sti se je realizirala prek zastavljenega globalnega cilja: otrok se sreča z oko- ljem, v katerem živi, se giblje, odkriva, spoznava, doživlja in hkrati razvija svoje miselne sposobnosti. POTEK DEJAVNOSTI Otrokom sem zastavila vprašanje: Kaj vse lahko najdete v našem mestnem parku? Otroke sem z vprašanjem moti- virala in sledila je nevihta idej: potke, gozd, drevesa, velika drevesa, klopi, polži, ptice, trava, žuželke, smeti … Vse odgovore sem zapisala na plakat. Ob zapisanem je sledil sproščen pogovor, s katerim smo razvrstili njihove ideje. Za otroke je bilo zbiranje idej tudi za- bavno, na osnovi asociacij so dodajali nove in nove ideje. Pogovor je otroke motiviral, zato sem jim predlagala, da gremo na sprehod do parka, kjer bodo lahko opazovali okolje. Otroke je v parku navdušilo staro, visoko drevo – platana. Okrog njega so hodili, ga objemali, aktivno opazovali in ga opisovali. Opazovanje so doživeli z vsemi čutili. Moja nadaljnja spodbuda otrokom je bila, da poiščemo ime za to drevo, ki jih je tako prevzelo. Spet je sledila nevihta idej in na koncu je platana soglasno dobila ime Elvis. Drevo v mestnem parku smo opazo- vali v vseh letnih časih. Jeseni smo opazovali spremembe barve listja, se igrali z listjem, naredili obrise listov. V igralnici smo postavili aktualni kotiček in ga poimenovali »Naš Elvis«. Pri po- stavljanju in urejanju kotička so otroci ves čas aktivno sodelovali (dajali ideje, prinašali lubje, določali prostor …). Ko je bilo drevo postavljeno, so bili ponosni. Starši so se odzvali in vsake- mu obrisanemu listu dodali napisano sporočilo. V kotičku je nastala prava zbirka sporočil o naravi, pesmic, zapi- sanih dogodivščin in pravljice. Pozimi smo opazovali drevo v zasneženem parku. V igralnici pa smo mu ob bli- žajočih se praznikih iz slanega testa naredili obesek in ga okrasili okoli debla. V pomladnem času smo čas namenili opazovanju sprememb na našem drevesu (brst, nove liste, pa tudi popke in cvetove na drugih drevesih v parku). Opazovanje se je povezalo s tipom in vonjem. Ob vsakem obisku parka so drevo otroci objemali, zraven vriskali, o tem pripovedovali staršem in jih navduševali za opazovanje pla- tane. Pogosto so se odpravili v park Didakta december-januar 2015-2016 7 8 Didakta december-januar 2015-2016 skupaj s starši in platano opazovali v krogu družine. Vključevanje staršev v delo oddelka je bilo zaželeno. Med raziskovalnimi dejavnostmi so starši otrokove aktivnosti v vrtcu spremljali. Z zanimanjem so si ogledovali naše plakate, izdelke in aktualnost kotička. Spontano izražanje navdušenja otrok je starše motiviralo za skupno opa- zovanje tega prekrasnega drevesa v našem mestnem parku. Ker je bila večina naših naravoslov- nih dejavnosti miselno zahtevnih, sem vključevala tudi dejavnosti z drugih področij kurikula. Predvsem dejavnosti s področja umetnosti, jezika in giba- nja sem vnašala z namenom sprostiti otroke in jih gibalno, ustvarjalno in go- vorno motivirati. Tako sem upoštevala enega osnovnih načel predšolskega kurikula – načelo uravnoteženosti, ki omogoča, da otrok napreduje na vseh razvojnih področjih. MOJE UGOTOVITVE Otroci uporabljajo vse več naravoslov- nih izrazov (drevesa, imena dreves, park, nasad, lubje, deblo, krošnja …), ki so jih usvojili in jih sedaj umešča- jo v svojo komunikacijo. V igralnici imamo sedaj občasen kotiček, v kate- rem zbiramo naravne materiale (lubje različnih dreves, semena, vejice …). Otroci na igrišču in sprehodih zelo radi pokažejo na druga drevesa, opa- zijo razlike, pripovedujejo o videnem in tako povežejo usvojeno znanje z videnim in opaženim. Majhni otroci posnemajo vzgojitelja. Zato je načrtovanje in vodenje bogatih in spodbudnih učnih situacij še kako pomembna vloga vzgojitelja. Upo- števanje načel kurikula je izjemnega pomena tako pri načrtovanju kot pri vodenju otrok skozi proces. Z anali- zo in evalvacijo pa vzgojitelj ob vseh izdelkih, zbranih med izvedbenim procesom, vidi bogastvo načrtovane vsebine. Sama kot izvajalka lahko po- trdim, da je nujno treba zasnovati izo- braževanje z otroki s čim pogostejšim bivanjem v naravi, predvsem zato, ker je praksa pokazala, da so bili otroci vedno znova navdušeni nad tem oko- ljem, tudi ob večkrat izvedenem obi- sku istega prostora (v našem primeru parka). Otroci imajo unikaten in nepo- novljiv način spoznavanja naravnega okolja. White (2008) pravi, da so otroci pri igri svobodnejši. So na svežem zra- ku in doživljajo neposredno izkušnjo delovanja vremenskih elementov in pojavov. Otroci so pod vplivom pristnih in realnih izkušenj, ki v kognitivnem razvoju otroka predstavljajo neki smi- sel. So v emocionalnem in mentalnem stanju, ki jim omogoča razvoj socialnih spretnosti, v elementu, ki jim omogoča raziskovanje, tveganje in kreativno mi- šljenje, in so zaradi opravljenih izzivov bolj dobrovoljni, poveča pa se jim tudi pozitivna samopodoba (Juvan 2013). Zadovoljna in ponosna sem na otroke, saj iz vsakodnevnih pogovorov z nji- mi in njihovimi starši ugotavljam, da so otroci s svojo navdušenostjo starše pritegnili k sodelovanju – sedaj dru- žine park, pa tudi gozd, pogosteje obiskujejo. Literatura Srpčič A. (2014) Učenje naravoslovnih pojmov z raziskovanjem kamnin in prsti v predšolskem obdobju. Ljublja- na: Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Juvan M. (2013) Vpliv gozdne pedagogi- ke na razvoj okoljske etike pri predšol- skem otroku. Ljubljana. Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Krnel D. (2001) Narava. V: Marjanovič Umek, L. (ur.) Otrok v vrtcu: Priroč- nik h kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja. Krnel, D. (2007) Pouk z raziskovanjem. Naravoslovna solnica, let. 11 (št. 3), str. 8–11. Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad Republike Slovenije za šolstvo. Lepičnik - Vodopivec J. (2006) Okoljska vzgoja v vrtcu. Ljubljana: AWTS. Didakta december-januar 2015-2016 9 10 Didakta december-januar 2015-2016