Štev. 27.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
8. julija 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Naše cerkveno pitanje.
Zdaj sedi ravno vküp komisija za izdelavo konkordata z Vatikanom i našov državov. Tü bo se pomenküvalo od raznih pitanj, štere se tičejo rim. kat. cerkvi v Jugoslaviji; Ob toj priliki naj omenimo pa pitanje pripadnost! Prekmurja v cerkvenom pogledi. Že skoro preteče 4 leta, kak je naš kraj zdrüžen v sküpnoj državi. V tom časi se je že mnogo spremenilo. Skoro že poračamo stare čase, skoro smo se že popolnoma privadili novomi položaji . j novim razmeram. Nese ravno v cerkvenom pogledi smo prisiljeni, da se moramo spominoti na preteklost. Bio bi že zadnji čas, da se odtrgani od naše zatiralka tüdi v cerkvenom oziri, Gotovo je to jako velke važnosti. Mislimo' si, kelko bi se že zdaj vse lahko napravilo pri nas, če nam ne bi prihajali Ukazi, iz Sombotela, či naša duhovščina ima ležejše sliko s svojim škofom. Dejstvo je, ka na naše ljüdstvo ma dühovščina velki pliv, da ljüdstvo sledi dühovščini i joj tüdi zavüpa. Tak bi lehko dühovniki mnogo včinoli v narodnostnom oziri prHnas/ikak smo to vidili ves čas v Sloveniji, kde je vsigdar ravno dühovščina vodila narodnostih) gibanje. Dühovščina je primogla, da so skoro vsakšoj fari dobre kulturne, cerkvene i narodne organizacije, tüdi dühovščini ide hvala, ravno za toga volo, da Slovenci ono stran Müre majo tak visiko kulturo. Kaj vidimo pa pri nas? Dozdaj skoro vse zaspane. Da je dühovš^ čina tesno zdrüžena z ljüdstvom, na štero ma tüdi vpliv, bi se tüdi pri nas lehko začnolo delati na prosvetnom,, narodnostnom cilo na gospodarskom polji. V tom oziri pa naša dühovščina namre delati, ar jo ovira v tom deli ravno odvisnost od Sombotela, od drüge strani pa tüdi ar iz Sombotela ne dobimo narodno zavedne dühovščine. Zdrüžitev Prekmurja z lavatinskov škofijov je več kak nujna stvar. To se vidi iz popisanoga pa tüdi čisto naravno je, da Slovenci, šteri smo svojoj lastnoj državi, moramo meti tű tüdi svojo škofijo, ne pa meti svojega škofa v tüjoj državi. Zato ob omenjenoj priliki opozarjamo merodajne činitele na naše cerkvene razmere.
Božidar Sever.
Gde je? ka je ž njim? Tak se pitajo jezeri naši lüdi od vesi do vesi i vsi so edni v tom, da ga je škoda. I naše lüstvo ma istino i tüdi mi pravimo: škoda ga je. Nemo pisali zakaj, ar je on bio poznani po celoj našoj krajini, v vsakšoj vesi. Šče stare mamice pravijo: on je znao gučati, to vam je bio človik! I zdaj je on na Madjarskom v Budapešti v vozi, na smrt betežen že drügo leto. Zakaj pa je v vozi? Samo zato, ar je Slovenec, Jugoslovan. Zato ga mantrajo Madjari, ar je delao za slovensko domovino. Pitamo: ali je to takši greh, či človik dela za pravice svojega lüstva? Mi pravimo, da je to ne greh, nego cilo dužnost vsakšega človeka.
Niti spoštüvati nemremo takšega, što ne dela za svoj narod. I Sever je delao i tüdi dosta napravo. Či bi vsakši telko delao, bi se nam zdaj inači godilo. Istina, ka je meo tüdi svoje hibe, kak jih ma vsakši človik, ali njegove hibe madjarsko vlado nikaj ne brigajo. Pitamo zato našo vlado: ali joj je znano, da je g. Sever samo zato zaprt, ar je delao za slovensko domovino, za pravice prekmurskoga lüstva? I či je zato zaprt, je njena dužnost, da se briga za svoje lüdi, za naše državlane. Či je kaj kriv tü doma, ga naj sodijo naše oblasti. Ali iz tüjinskih rok more biti rešen. Kak bi to bilo, ka bi drügi tak slabo ravnali z našimi državlani, pri nas pa tüjinci, šteri so dosta več krivi kak Sever, prosti hodijo. I to valá posebno za Madjare. Kelko jih je samo v našem kraji, ki na tiho, ja cilo glasno rovarijo proti našoj državo. Pravimo proti državi, ar braniti pravice svojega naroda jim je slobodno. Či pa delajo proti državi, pa se naj tüdi kaštigajo. Naj valá tüdi tü: vednaka mera za vse. Nikak pa nemremo razmiti, kak je to mogoče, da naša vlada trpi na stotine Madjaronov, ne samo na naših tleh, nego cilo v masnih slüžbah, ednoga svojega državlana pa nemre strgati iz tüjinskih rok. Prekmursko lüstvo čaka v tom pogledi več deja od vlade, v prvoj vrsti pa osloboditev g. Sevra iz rok Madjarov. Ka bo napravila zdaj vlada, čakamo.	—v.—
Organizacija.
Ravno zato je potrebna trdna politična organizacija, v šteroj stojijo za našov strankov kmetje iz globokoga prepričanja. Či lüstvo tak trdno politično organizirano, nede razpadnola stranka, tüdi či bi vsi poslanci odpadnoli od te stranke, ar bi takše poslance stranka lepo nag-nala, sama bi pa ostala cela. Takša stranka, takša politična organizacija, v šteroj čüti vsakša kotriga svojo dužnost i svojo odgovornost, takša lejko dosegne vse. Či telo Merjenje tomi ne vsigdar kriva glava, nego včasi tüdi želodec ali srce; — ravnotak je pri organizaciji, pri stranki: či je močna, so ne krivi vsikdar voditeli, toje glava;,— glava je lejko najbogša, pa itak nikaj ne pomaga, či so roke, ali noge ali želodec za nikoj, to se pravi či so njemi člani, njene kot-rige za nikoj, či so ne zavedni, trdní, prepričani, stálni. Takša politična organizacija nam je potrebna, te je ščista inači, či gučijo naši poslanci v Beogradi, ar potem beograjski mogočne!! znajo, da guči iz vüst poslanca velka večina našega lüstva, štero stoji za svojimi poslanci kak eden Človik, kak pečina trdno.
— Tak smo povedali na kratko, ka je pri nas najbole potrebno: organizacija, to je: stati more vküp, vsi za ednoga, eden za vse. Kaj ne bo razlike med katoličanom i evangeličancom, pošteno lüstvo ide vse vküp. Eden je Bog nas vseh; vsi, ki njega lübimo se moremo tüdi med seboj lübiti i se podpirati. To pa napravimo najbole s tem, da se organizira mo v krsčanska društva, ar tak ne bomo podpirali samo svojih naj-bližjih sotrpinov, nego podpirali bomo vse krščansko lüstvo sveta, Či stopimo tüdi mi, lüstvo Slov. Krajine, kak najmlajša organizacija v kolo velkih krščanskih organizacij sveta, tak kak jih že majo vsi drügi izobraženi narodi. Slov. Kra-
jina, ne boj ti zadnja v drűštvi krščanskih organizacij sveta, naj se najdejo tüdi med nami apoštoli krščanske organizacije, ki se ne bodo strašili dela, nego ki se bodo včasi poprijali izobraževalne organizacije krščanskoga lüstva, 'politične i gospodarske organizacije kmetov v »Kmečko zvezo", delavcov v »Delavsko zvezo," obrtnikov v »Obrtno zvezo," našo mladino pa v ,,Orlovsko zvezo." Apoštoli vstanite, postavite pripravlaš odbore za te organizacije našega lüstva.
NEDELA.
Po Risalah VU. Evang. sv. Mataja VU. Od lažljivih prorokov. V ovčenoj obleki hodijo, to je majo mastne reči, obetajo vse zemelske dobrote a vznotraj so pa zgrabljivi vučje to je gda vam obetajo ■“zemljo, raztrgajo obleko vaše düše, njeno vero, njeno vüpanje, njeno ljübezen i vam zaprejo pogled vu nebo. Mislite malo nazaj na razna obetanja. Štera so se spunila povejte ? Edna žela se samo spunila i to ne vaša, nego njihova. Oni so prišli do svojih haskov po vašoj pomoči, ví ste pa, ostali oropani i zapelani. Ne pozabite düše Jezušove reči: Edno je samo potrebno.
Trpljenje Gospodovo.
I vi, krščeniki neščeti tüdi vi za Kristuša živeti? No pa, ka šče čakate 1 Prite vendar,prite vsi i se z požalüvanjom vržite na kolena .pred trdim leiiščem njegovim, pred sv. križom, i njemi obljübite to! Prosite ga za Odpüščenje, proste smilenja, ali dopüstite, da za vas smem jaz to prositi.
Gospod večne dike, glej, mi vsi nosimo krivdo tvoje smrti, mi spoznamo to i vadlüjemö. Pa ka ti moremo mi več povedati? Mi nosimo krivdo, to je istina; ali Šče v vekšoj meri nosi krivdo tvoja lübezen do nas. Ona je, štera te je bole kak vse drügo priklenola na trdi križ; ar če bi ti tvoja lübav dopüstila, ka bi se skvari!!, kak bi mogla to zahtevati tvoja pravičnost, te za te ne bi bilo ne cvekov ne bičov, ne vajati, ne sramote, nego samo nemoteno Veličanstvo. Jeli je bilo zveličanje nevolnih, ne-vörnih, protivnih lüdi telko vredno, ka si nas za tak veliko ceno, za ceno tvoje krvi, odküpo? O neskončna lübezen, o neprimerljiva naklonjenost I
Če bi angele to jütro novo stvorjeni prišli na svet, oni Zagvüšno ne bi Poznali ne tebe ne nas. O, kak bi se v tebi zmotili 1 Vervali bi, ka mamo mi vekšo vrednost kak ti, ar sí za nas mro.
Samo to nam dovoli, Gospod prelübi, da vračamo tvojo brezmerno lübav. Vkraj z barbari, vkraj s tistim, šteroga srce šče ne bije v lübezni do tebe: „Šteri pa ne lübi našega Gosp. Jez. Kristuša, naj bo preklet!“ S celoga srca svojega šče ednok ponovim: „Šteri pa ne lübi našega Gosp. Jez. Krist., naj bo preklet.“ (Kor. 16, 22.)
Izobčen z drüžbe človeče naj bo tisti, šteri te ne lübi. Naj ide ino prebiva med zverinov v šumi, naj gori med furijami pekienskimi. Med lüdmi živeti, za štere si vmro, nema pravice živeti. Ka te odlašamo? Što se dozdáj nej odločo te Ijübiti naj hitro to včini. Što se pa že, naj vtrdi svojo ljübezen.
In-Ti, o Gospod, včini nas vredne, ka tvoj vročežaželeni blagoslov zadobimo, šteroga za vas vse prosim, v trdom vüpanji, ka začnete odsehmao novo življenje: v imeni Oče, šteri vam dáj moč, v imeni Sina, šteri vas razsveti, v imeni sv. Duha, Šteri vas z Ognjom svoje lübavi vužgl
Amen
2
NOVINE
8. julija 1923.
Domača politika.
Ka delajo naši poslanci?
Dugo po volitvah se je ne moglo dosta delati v parlamenti, ar so se stranke pogajala med seboj, štera bi stopila v vlado i tak vodila celo državo. Zdaj pa se vrši jako velko delo v parlamenti. Že" od decembra lanskoga leta smo ne meli takše vlade, štera bi se pobrigala kaj za državo. Čas je šo naprej. Prišle so nove potrebe. Življenje so je vsigdar podražüvalö, ne pa je bilo nikoga, ki bi se pobrigao za državne potrebe na znotraj i na zvünaj. Komaj majuša meseca se je začnolo redno delo v parlamenti. Po vrsti se sklepajo Vsefele zakoni, takši, šteri nam prinašajo pravice i takši šteri nam nosijo bremena.
30 junija se je vršila razprava od dvanajstij to je Vlada naprej zračunala vsakši mesec, kelko približno bo mela v tistom meseci izdatkov i zakaj bo peneze ponücala. Tak se je zdaj razpravlalo, kelko penez bo trbelo za mesec julij, avgust i September i za kaj jih bodo ponücali. Ar je teh penez skoro nikaj ne büo na-menjefiih za Slovenske kraje, i za horvacke, so naši poslanci meli strašno dosta posla i dela, dokeč se njim je posrečilo dosegnoti tüdi za naše kraje nekaj pomoči. Zahtevali so, da se naj Prinas tüdi ne plačüje dača na kühanje žganja, kak v Srbiji ne plačujejo. Zahtevali so več kredita, to je da se da več penez za železnico Sobota—Lotmerka—Ormož; naj se zveže Sobota z Dolnjov Lendavov. — Poslanec Pušenjak je lepo razložo, kak se naj razdelijo dače, da mi nomo več plačüvali kak drügi, na priliko srbski kraji. Naši poslanci so tak lepo, tak vučeno i tak modro gučali za pravice našega lüstva, da so srbski poslanci sami vidili, da to tak nemre biti, da bi slovenski kraji dosta več plačüvali dač, dobili pa menje od teh izterjanih dač nazaj za potrebe svojega kraja. Tak so prle določili za ceste 20 milijonov dinarov, ali samo za Srbijo. Naši poslanci so dosegnoli, da se je od teh dalo tüdi za Slovenske ceste 4 milijone dinarov. Tak zdaj vűpamo, da se tüdi naše ceste popravijo.
2. julija se je nadalüvala razprave od urad-niškoga zakona. Radikalcom i demokratom se ide najbole za to, da bodo uradniki takši, ka bo lejko delála vsakokratna Vlada kak de štela. V zakon se sprijali, da nemre biti državni uradnik, što je za republiko ali inačišo državo, kak je kralestvo. Tüdi so spravili v te zakon, da se morejo vsigdar ovaditi takši . uradniki, šteri bi širili kakše reči, ki so ne ravno takše, kak zakon šče. — Či se vse to sprime v zakon, bodo naši uradniki sami topanjeki, šteri nigdar nodo vüpali povedati svojih misli, ar se bodo vsigdar bojali, da zgübijo slüžbo. Naši poslanci So močno nastopil! proti takšemi zakoni, ar se našim poslancom ide za to da dobimo dobre uradnike ne takše, ki bi samo politiko delali v uradih namesto svojih dužnosti.
Kak je v Belgradi? Gda so Radiči prepovedali, da ne sme meti nindri več shodov i spravišč, se je nekaj dni sledkar zgodilo v Belgradi, da so šteli predsednika naše vlade, Nikolaja Pašiča Streliti. Gda se je pelao iz parlamenta domó, je nekši Rajič sedemkrat strelo na njega. Samo ednok ga je malo rano v roko, ovak njemi je nikaj ne bilo. Včasi so vsi kričali, da je to napravo kakši Horvat, Radičovec. Ali Raic je sam povedao, da je Pribičevičov'pristaš,
i je šteo zato bujti Pašiča, ar je ne zadosta ostro nastopao proti Radiči. Naj je kakšte, istina je samo to, da so pri nas demokratje ali liberalci strašno hüdobni lüdje. Naše stranke lejko razvrstimo etak:	radikalci (Srbi) so
za Srbijo, da bi mi njim slüžili; Radičovci (Horvatje) so avtonomni tak, ka bi bili sami svoj gospodarje, naši poslanci (Slovenci) so avtonomisti,., da bi tüdi mi bili svoji gospodarje; Muslimani (Türki) so avtonomisti, da bi tudi oni bili svoji gospodarje. Samo ravno demokratje so centralisti to je, da bi vse teklo v Belgrad, gde bi oni nesmileno kra-ltivali nad sirmaíkim narodom — za svoj žep. Drüge stranke so vse male, štere nemajo nikšega drügoga namena kak samo to, da bi dobile kakšo drobtino od vlade. Kak vidimo, so pri nas razen demokratov, vse stranke avtonomis-tične, to se pravi: vsakše stranka šče avtonomijo. Razlika pa je med ednov i drügov avto-nomijov. Radikalci ščejo takšo avtonomijo, dabi mi podložni bili Srbiji i tak je v istini skoro zdaj. — Za državo sp zato vse stranke niedna je ne proti sedanjoj državi. Samo ravno demokratje kričijo na vse grlo, da so vse stranke, štere ščejo avtonomijo, proti državi. — Zato so se demokratje ne sramüvali niti toga ne, da bi bujli Pašiča, ar mislijo, da bi te oni dobili v roke državne cügle. Istina je to, da je Pašič že prestari Človik za našo mlado državo, on vidi samo Srbe i nikaj drügoga. Zato je on tüdi najvekši sovražnik naše avtonomije. Drügi sovražnik pa so Seveda demokratje, ki niti čüti neščejo od avtonomije. Zato je velki, žmeten boj naših poslancov ne samo za avtonomijo, nego za vsako najimešo pravico slovenskoga lüstva. Ali naši poslanci se bojüjejo pošteno za pravice i za avtonomijo i bomo zato gotovo zmagali, demokratje.1 pa se bojüjejo nepošteno, zato bodo vsešerožn tak propadno^ kak so na Slovenskom.
Na Horvackom. Najslabše se godi v našoj državi na Horvackom. Srbi že skrbijo za svoje kraje, či je potrebno tüdi na naš račun. Za Slovence se jako bojüjejo i tüdi dosegnejo za nje naši poslanci. Ža Horvate pa nema što delati. Radič ma skoro vse njüve poslanci, ali on nejde v Belgrad, tla bi tam delao za sirmaški horvacki narod. V Belgradi lepo delajo zakone i potem se Horvatič morejo po njih ravnati. Razpišejo dače i Horvatje jih morejo plačati brez toga, da bi si ..mpgli kaj pomagati. Pa tüdi nam bi se dosta bole godilo, či bi Radič šo s svojimi poslanci v Belgrad. Ali Radič je pravo, da je že popunoma pripravleni na volitve, či pridejo, dokeč jih pg nade, pa bo mimo doma sedo i vživao, horvacko lüstvo pa naj trpi. — Pa šče so tüdi pri nas ništerni modrijašje, štero ščejo: da bi tüdi pri nas tak bilo.
Svetovna politika.
Amerika je najbole mirna država. Za nikaj se ne briga. Državlani lepo delajo i se brigajo sami za sebe, za svoje živlenje, Vlada pa tüdi lepo vodi Zedinjene-države tak, ka je tű resan sréča, mir; zadovolno. Takšo državo ščemo tüdi mi dosegnoti z avtonomijov. — Francoska pa je najbole nemirna držáva na sveti. Prepira se izda z Nemci i jih strašno ostro drži, da morejo plačati do zadnjega filera vso vojno od-
škodnino. To se več niti Angležom ne dopadne, ki itak ščejo bole za Amerikov hoditi. Ravno zdaj so Angleži izjavili, da bodo zapüstili Francoze, či bodo tak ravnali z Nemci. Francozi se pa tüdi s Törki nikak nemrejo pogoditi. Lejko pravimo, da je Francoska republika največ kriva, či opet pride do svetovne vojne. I voditeli naše države najbole hodijo za Francijov. To je jako slabo, ar si tak dosta sovražnikov nakopamo. — Polska je prosila vse velke države na sveti, da bi jo pripoznale kot velko državo, velesilo. — Albanija šče tüdi priti v Malo antanto. — Na Rusoskom se je začnolo spravišče vseh republik i jih ščejo tak napraviti kak v Sev. Ameriki Zdrüžene države, da bi vsaka republika mela svojo avtonomijo.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Petdvajsetletnica vlč. g. Bašša Ivana, pleb. v Bogojini. Zdaj je 25 let, da je posvečen za dühovnika i slüžo prvo sveto mešo v Beltincih, vlč- g. Bašša Ivan, zdaj pleb. v Bogojini. Te den 8. jul. slüži v Bogojini č. g. Lovrenčič J. iz drüžbe Salezijancov svojo prvo sv. mešo, njegov plebanuš pa svojo 25 letnico obhaja. Zrok, zakaj damo mesto v naših Novinaj toj 25 letnici, je' tisto delo, štero je slavljenec vršo i vrši v našoj krajin!. Mi mislimo, da ne v Slov. Krajini človeka, ki g. Baššo ne bí Poznao. Pozna cela Krajina njegovo goreče düšno pastirsko, njegovo lepo slovensko pisavo, njegov boj za autonomijo našega kraja, njegovo vseskoz pravo slovensko düšo z vsemi vrlinaml slovenskoga čütenja. Ob 25 letnici njemi Želemo, naj ma naša krajína srečo obhajati še njegovo zlato i diamantno mešo i naj tečas pridejo dp popolne zmage vse tiste borbe, štere je prenašao 25 let i je ešče zdaj prenaša, naj pride do zmage naše Slovenske Krajine verska, gospodarska, politična sloboščina vtoj novoj lepoj domovini, V Jugoslaviji.
Čentiba. Dne 1. juijja je biIo pri nasžeg-nanje zvona.. Na sredi vesi smo si dali postaviti türen, v šterom je odspodi lepi oltarček, visiko gori ‘pod s trehov pa zvon. ki smo ga küpili občinarje, da nas bo spominjao naših dužnosti proti Bogi i spremlao ha zadnjoj poti. Tüdi kapelo že delajo na bregi i bo glizdaj dogotovlena. Tak se tüdi pri nas pomali rivle naprej živlenje vsigdar lepše, tak ka smo zdaj že preci deleč pred drüge vesnice prišli. Komaj smo čakali toga lepoga dneva, da bi zazvono pri nás Večerni i zütranji zvon i resan smo še ga včakali. Celi den je bilo vse puno lüdi v našoj vesi, posebno z Lendave. — Popoudne smo meli lepo veselico, štero so nam pa skalili pijanci s tem, da so se začnoli biti. Ar. smo pri nas ne včen! grobjanstva, smo prepovedali včasi ločiti vino i zaklüčiti veselico. To je pa ne bilo po voli pijancom, zato so odišli v krčmo vö z vesi i so se tam naprej bili. S toga smo se telko navčili, da od zdaj naprej več takših grobjanov ne püstimo na naše veselice; Či se pa itak prikiatijo, jih bomo lepo vö potopili.
Gančani. Pri nas je mro zvonar na Petrovo zütra jako na nagli. Zajtra je šče zvonio , i že tisto zajtro se je znajšeo na drügom sveti. Baj njemi lejka zemljica 1
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj.
I. Mir.
Krščanska hiša.
Drüga izprememba je bila ta, da joj je Kromacij prišeo proti jako veseo i zdrav, zadnjikrat pa. ga je na vso moč bio mučo protin. Prilüdni starček jo pita, či je istina, da ide njeni oča v Azijo, ka je Fabiolo nekelko pre-strašilo; oča joj je niti najmenše reči ne pravo od kakšega potüvanja. Gda se je sprehajala po gredah, je gospodična vidila, da so šče ravno tak skrbno i lepo obdelane kak prle, samo Prejšnji podob je ne bilo; gda pa prideta do napravlenoga jezera, štero je prle obdajala cela vrsta bogov i inačiši képov, šterih pa zdaj nindri ne bilo več, pravi Fabijola skoro čemerna starčki: ,,Kromacij, ka so Vam bogovi napravili, da ste je vse spravili od hiže?"
»Lepo Vas prosim, draga gospodična, nikaj se ne čemerne zavolo toga. Zakaj bi mi bile te podobe?"
,,Či ste ví ne marali za nje, pa so se njim veselili drügi; pa itak kama ste jih djali?"
»Samo istino bom vam povedao: pod hamer."
.Pod hamer? Iste meni nikaj ne povedali! Vej znate, da bi rada štero küpila.”
Kromacij se glasno nasmejne i pravi: „Ne, ne pod hamer maloga rihtara sem jih Spravo, nego pod kovački hamer. Bogovi i boginje, vsi so razbiti i potučepi. Kakše bedró ali falaček roke bi vam šče lejko dao celi obraz ze nosom vred se pa mogoče ne bi dobo več.*
Fabijola se čüdi i pravi: »Moj dragi, moder Sodnik, kak strašen trinog ste postali!Rada bi vidila, kak te zagovarjali tak grozno ravnanje?"
„! glédajte, to je etak: Gda sem še postarno, postao sem tüdi modrejši i sem sprevido, da sta g. Jupiter i mamica juno ravno, telko boga, kak jaz i ví ; zato sem se njima ne šteo dosta klanjati."
,,To je vse istina; tüdi jaz sem to sprevidiš, čiravno šče nemam sivi!) vlas; ali podobe itak majo vrednost kak umetniški izdelki."
»Dobro, ali tű; so ne. bili postavleni kak umetniška dela, nego kak božanstva i zato kak lažnivci. Vej bi tüdi ví vrgli vsakšo podobo med podobami vaših očakov, Či bi. spoznali, da je ne prava, nego je samo tak nekak prišla med nje. Tak sem ravnao tüdi jaz, i da bi se šče komi drugomi ne stavili i kazali časti, štere so ne vredni, zato sem jih ne odao, nego vničo."
(Čüli smo že, da je Frankvtin, gda je sprijao sv. krst, čüdovito odzdravo, i da je Kroma-cij, gda je Čüo to, tüdi včasi volo sprijeti sv. krst, či bo prle sam deležen njegove zdravilne moči. Ali po takšoj poti ga je Sebeščan ne šteo pripelati v sv. Cerkev i je sküšao inači. Kromacij je bio najme deleč deleč .Znani po vnogih
svojih zrezanih bogovih, štere je meo postavlene po gredah i sobah. „Vse te kepe vniči, i včasi boš odzdravo," njemi pravi Sebeščan. Preveč žmetna je bila za njega ta zapovid, itak privoli, njegov sin Tiburcij pa se .je tak razčemero, dao je zagrozó: ,,Či oča resan ne ozdravijo, bom Sebeščana i Polikarpa vrči v žerečo peč." Kromacij je razkukeo na eden sam den 200 bogov — ali ne je ozdravo. Pozove Šebeščena i ga trdo prime, té njemi pa mirno odgovori .»Gotov sem, da si izda ne razkukeo vseh." 1 resan je bilo tak; nekaj malih-kapov je püsto Kromacij, ar so bili posebno lepi; — zdaj pa razkuče tüdi té i ozdravo jel Nato se je spreobrno on i njegov sin Tiburcij, šteri je postao eden najbole goreči kristjanov i je sledkar mro kak mučenik)
Čüdno, Čüdno — pa znate ka, tüdi dosta drügoga nenavadnoga gučijo lüdje od vas.*
.Ka pa takšega?"
,,Da mate dosta lüdi, šterih níšče ne pozna, da ne napraviaté več gosti}, da ste vsikdar Ie sami i da vas je malo viditi zvün doma, da jako sirmaško živele i Što zna ka vse!“
»Mogoče tűdi to, kelko smo dužni tomi i onomi ?" pita starčak smejoč se.
,,0 toga ne!"
.Ali ne ? Čüdno je resam kak se lüdje skrbijo za nas. Prle, gda smo delali lamo indri i doma, den za dnevom, sedeli pri bogatih stola!) i delali šale i začinjali dosta drügoga, ka je ne bilo dobro -- o te se je níšče ne brigao za nas,
8. julija 1923.
NOVINE
3
Cerkvene vesti. G. kaplan Andrej Berden so premeščeni v Gornjo Lendavo. Na njüvo mesto prido v Dolnjo Lendavo g. Štefan Lejko. Bivši sobočki kaplan, Vincencij Kos, ki so bili dugo betežni i so zdaj že nekelko odzdravo, bodo prevzeli kaplanske posle v Beltincih.
Veliko ogorčenje je nastalo med našimi Siromaki, ka njim je dr. Gregorovič šef agrarnoga urada vzeo zemljo i jo podelo okoli šeststo plügov nazaj grofici Mariji Zichy. Občine so poslale priziv proti tomi odloki. Siromaki ki so glasali za Radiča zato naj ne zgübijo zemlje, so zdaj pri Radiči ne dobili nikše pomoči.
M. Sobota. Vsem kmetom, obrtnikom i delavcom na znanje, da se pisarna Slov. lüdske stranke za Prekmurje v M. Soboti (Kmečke zveze) ne nahaja več v gostilni Peterki, nego v hiši gospe Ane Cör, trgovke z usnjem v M. Soboti Aleksandrova cesta št. 64. nasproti Hartnerove hiše. Vsaki, ki ma kakšo zadevo o davčnih, carinskih/ vojaških, invalidskih itd. poslih ali kakšo drügo zadevo, naj pride v pisarno, vsaki bo vlüdno sprejeti i se uradüje brezplačno. Uradne vüre so zvün nedel i svetkov vsaki den ob vsakoj vüri. Lehko se pride tüdi večer, či nema časa po dnevi. — Vodstvo Kmetske in obrtne zveze. 
Novi blagoslov. V parlamenti se vrši velka borba. Naš poslanci se neprenehoma bojüjejo za pravice ljüdstva, ka jih je pa malo nemrejo preprečiti strašnih krivic, štere nam dela samoradikalna srbska Vlada. Zadnjikrat smo pisali od vojaškoga zakona, kak jn te krivičen i komi se moramo zahvaliti zato dobroto. Žalibog zdaj moramo pisati |od ešče vekše krivice. V Belgradi, kak je znano, nigdar nemajo penez, zato da bi do teh nekak prišli," so Srbi predlagali, da se Povišajo dače. I resan je to prišlo pred, parlament. Ker je bilo na vladinoj strani več, je zmagao predlog vlade. Za krivične zakone so glasovali radikali törski poslanci i nemški. Proti pa se razmi naši poslanci. Novi davki bodo strašni. Za vsakši eden dinar trebe šče dati 5 (pet) zraven pri zemljiškom davki, -vsi drügi davki se pa Povišajo za 30 odstotkov. To je strašna obremenitev našega ljüdstva, tem bole ar pri tom plačamo nájveč mi, Prečani!*, ar je Prinas lehko sterjati ' davke, dočim se to -v Srbiji za volo nezmerjenoea katastra nemre. Srbski centralizem nas güli zato moramo iti v kraj od njega, nam je treba autonomije, da si sami ravnamo kak je nam draga vola, ne pa kak ščejo srbski gospodi. To fè pa novi blagoslov, za šteroga pa se t mamo tüdi Radiči zahvaliti, či-je Radič tam. se teh'novi davki ne zglasOjéjö, ar bi proti vladi, štera ma 130 poslancov, bilo 180. To bo si tüdi dobro zapomniti.
Okrajno glavarstvo. Ministrstvo za kmetijstvo in vode v Beogradi je naznanilo brzojavno dne 22 jun. 1923. pod Štev 4514, da je po obvestili našega ministrstva zvünešnje zadeve republika Austrija prepovedala uvoz konj, mozgov in oslov iz naše kraljevine ar se je ponovno pripetilo, da so bili naši kopitarji okuženi po smrkavösti. Uvoz je dovoljen le v izrednih slučajih.—Glasom odloka ministrstva pravde Sekcija za sekvestre v Ljubljani z dne 23. jun. 1923, št. 9616/20—123 odprodaja sveta sekvestrirane imovine grofa Szapary;a v Mlajtinci!. Puconcih in Vaneči cd ministrstva pravde v Beogradi ni odobrena in se ne sme izvršiti do izdanja takega dovoljenja. Vse tozadevne pogodbe bi bile po Čl. 4. uredbe neveljavne. Tak naj toga nihče ne
küpüje. — Pa sta bile ugotovljeni dve pesji steklini v Martjancih in Moravcih. Zbesnela psa sta vgriznola več ljüdi, šteri so morali v Zagreb v Pasteurjev zavod. Letos mamo v Prekmurji deset slučajov stekline. Zato se dne 24. V. 1923. razglašeni pesji zapor na novo razglašüje i vala za celo Prekmurje.
Beltinci. Pri nas so v občinskoj hiši na kvanteri sirmacje i majo kontrake napravlene za to stanüvanje šče od novoga leta. Naednok so si pa ništerni poglavarje občine t .k zmislili, da bi bole bilo, či bi tű b la krčma. I so resan odpovedali sirmakom stanüvanje. Kase oštarij tiče, jih mamo že itak preveč, občina pa za to tüdi nede sirmaškejše, či sirmacje malo menje arende plačajo. Bar bi znali poglavarje indri tak lepo šparati i gledati na dobrobit i napredek občine inači. Bojimo se, da se bodo opet pravdali zdaj s temi sirmaki na občinske stroške. Tak pa bo na jako slabom glasi naša občina.
Država.
Z velkimi slovesnostmi so svetili tüdi letos po celoj našoj državi 28. junij, to je Vidov den, na Šteri den so pred več kak 500 Žeti Srbi zgübili slobodo i so prišli pod Törke. Meše so se darüvale za pokojne vojake. Vojaštvo je vsešerom eden den prle zvečer slovesno priredilo po mestih tak zvano bakljádo, drügi den pa melo svetek.
Naša kralica Marija se pripela na najlepši slővenski kraj, na Bled i bo tam ostala za Časa poroda.
Strašna nesreča med jüg« slovanskimi izseljenci. V tovarni v Jalieti se je na konci meseca maja letos k smrti ponesrečo Ivan Javh iz Horvackoga. Njegova žena Danica je tak žalostna^ postala da je nekaj dni sledkar strelila tri svoje mlade dece i samo sebe. Püstila je pismo, v šterom naroča, naj se pokople vsa drüžina poleg očo, na sredj se pa postavi spomenek s slikov drOžihe.
Hrvatski Glasnik iz .Chicago pá piše da je na otoki Kuba prišlo 50 Jugoslovanov brez dovolenja, štere so spravili ta nepošteni agenti z oblübov, da tak pridejo t Ameriko. Zdaj pa tej lüdje nemrejo ne naprej; Penez nemajo več nikaj-, delajo pa sami tak kak sužnji v strašnoj vročini.
Mariborska škofija je dobila svojega pastira, imenüvani so za mariborskoga škofa dr. Andrej Karlin. Rojeni so biti 15. nov. 1857. na Gorenjskom Slovenskom. Posvečeni so bili 27. julija 1880. Dugo so	bili	kaplan v več	krajih,
j. 1890. so se šli naprej	včit	v Rim,	gde so
postali doktor. Bili so potem katehet v Ljubljani, postali kanonik i nadzornik za krščanski navuk na lüdskih i meščanski šolah. Leta 1911. so postali püšpek v Trsti, ali ge 1. 1919. so mogli tam odnet oditi, ar so Italjani ne püstili v Trsti slovenskoga püšpeka. Prišli, so v Št. Vid poleg Ljubljane za ravnatela v gimnaziji, -gda je študiral tüdi več naših dijakov. Letos so pa bili imenüvani Za stalno za mariborskoga püšpeka. Daj Bog, da bi tüdi	pri	nas,	v našoj	krajin!
mdgli oni vzeti skrb	za	düše	svoje roke i to
kak najprle!
Svet.
Etna, ognjeni breg na Italijanskom, se je pomiro, ne meče več iz sebe žereče zemle. Škode je napravo okolik 8 miliji nov lir, ali do 100 milijonov koron. Lüstvo se počasi nazaj vrača v zapüščene dome i bodo začnoli pomali vökopati zasipane vesnice i mesta.
Na Madjarskom se jako vnožijo šaške. kobilice, štere vničüjejo vse zeleno. Že v 84 vesnicah so se pokazale v vekših vnožinah.
Za svetovni mir so rimski oča papa opet zdignoli svoj glas. Dosta lepih tanačov so dali vladarom toga sveta, kak bi se dao dosegnoti pravi mir. Či bodo njegove tanače resan rabili, bo lejko priti do mira; či ne, či se bodo tak sklepao mir kak dozdáj, je neizogibna nova Svetovna Vojna.
V Londoni, glavnom mesti na Angleškom, štero ma okolik 7 milijonov lüdi, živi 4000 glü-honemih, 400 glühih, nemih i slepih.
Najbogatejši možje v bolševiškoj Rusiji so Trocki, Sinoviev, Djerinski, Radovski, Krassin, Bogdanov i Vladimirov. Tej so pravi milijardarje, na jezere drügih lüdi pa vmira od glada tam, gde so ravno tej razglasili, ka morejo biti vsi vednaki.
Na Angleškom je najvekši svetek tak zvani Derby. To so velke konjske dirke, vršijo se po nedeli sv. Trojstva tisto sredo. Vsakša stara küharica, cestni pömetač, gospoda vse se vadla na strašno velke peneze. Na stojezero lüdi pride vküp i prinesejo seboj jesti i piti. Itak se je samo letos odalo na te svetek v mesti Epsom: 60 jezero kant piva, 2760 kant šampanjca, 1000 metrov rib, 20.000 metrov mesa, 4000 morski rakov 1500 metrov šunke, IGO jezer ugork, 120 jezero kant kisele vode.
V Londovskih norišnicah je 18.349 norcov, med temi 10,926 žensk. 3503 žensk več kak moškov.
Slüžabnice, posebno pa küharice zaslüžijo na Angleškom na tjeden po dva tinta i pou, to je 4000 naših koron. Jako dobra küharica pa zaslüži na tjeden 11 jezero koron. Küharji se razmi šče več zaslüžijo.
Jezero let staro živlenje. Polkovnik Thomson, je najšeo v Egiptomi v grobi starih kralov seme. Prineseo je domo na Angleško 1 zdaj čaka, ka zraste drevo ali roža. Celi svet bi rad vido, kakše so bile cvetlice pred jezero leti.
Ali Rudolf Habsburski šče živi? tak se pitajo pri nas starejši lüdje i cilo pravijo, da so ga nešterni vidili med kmeti hoditi. Istina pa jé eta: Rudolf je bio sin pokojnoga casara Franca Jožefa i bi mogeo za njim biti casar i krao. Zalübo se je pa v 16 letno baroneso Marijo Večera. Gda je to Franc Jožef zvedo, je.zapovedati Rudoifi naj jo zapüsti. Ali Rudolf i njegova lüblenka sta se ne štela zapüstiti i sta sklenola, ka ráj oba merjeta. 1 resan sta se ednok odpelala z Beča v Majerling, gde je Rudolf najprle strelo baroneso, potem pa sebe.
Kda se mladoj deci žitek zameri. Edna 12 let stara deklica je skočila iz tretjega nadstropje (štoka) v školi, zato ka ne mogla duže trpeti kreganja vučitelice.— Ednoga mía-i doga školara, 13 let staroga so najšli, ka si je na levoj roki vrezao 37, centimetra dugo rana z nakanenjom, da bi vmro. Vzrok je b:o, kak je sam povedao, vučitelovo karanja, šteroga že ne mogeo trpeti. Oboje se je zgodilo v Beči.
Gospodarstvo.
Cene silja: V Novom Sadi: pšenica: 1760 koron meter; ječmen 1200 koron; oves 1240 koron; kukarca 1120 koron; beli grah 2800 koron; pšenična mela prva 2680 koron. — Cuker v kockah 94 korone, kristalni cuker 89 koron; kava 140 koron do 156 koron; riž 40 koron kila; mast 112 koron kila; olij 115 koron liter, cvič 172 koroni liter.
Cene živini so spadnole, ar za inozemstvo ne küpüjejo več jako. Ali naši mesarje zato nemajo mesa bole falo.
Penezi: od prejšnjega tjedna: 100 vogrskih koron 4 korone 25 filerov naših; 100 avstrijskih koron 50 naših filerov; češka korona 11 naših; 100 nemških mark 18 naših filerov; 1 italjanska lira 16 naših koron; 1 dolar 340 naših koron.
Zdaj se nas je nekaj zbralo, da bi mirno, zmerno, tiho i delavno živeli, pa se nikaj ne bi brigali za drüge stvari: včasi je vse radovedno i se rado mešalo v naše stvari; zmislo jejo laži od nas i jih narazno nosijo. Ali je ne to Čüdno?"
»Istina je, ali povejte mi, ka je vaš cio i kakše je vaše živlenje?*
,,Mi kojimo i vadimo svoje višiše düšne zmožnosti. Stajamo tak rano, da si ne vüpam povedati gda, potem pa mamo nekaj vür dugo vsefelé dühovne vaje. Ka pa ešče časa ostane, ga ponüca vsakši po svoje; edni čtejo, drügi pišejo i opet drügi delajo po gredah i to tak pridno, kak nieden drügi delavec. Včasi pridemo vküp, da spevlemo lepe, poštene pesmi ali čtemo dobre, hasnovitne knige, i tüdi zato, da se včimo pri vajenih i vučenih vučenikih. Živimo jako zmerno, jejmo skoro sama zelišča, itak smo ravnotak dobre vole, kak či bi se pred nami vigibal sto od drügih jestvin."
.Takše živlenje mogoče tüdi ne preveč drago," odgovori skoro zaničüvano Fabijola.
.Oj, oj — mogoče cilo mislite, da smo se zato zbrati da si leži kaj prihranimo? Toga pa ne; li poslüšajte, ka smo sklenoli.*
.No?"
»Sklenoli smo, da. v našoj okolici nemo trpeli niti ednoga sirmaka več. Ešče to zimo bomo skrbeli, da vse oblečemo, da bomo hranili vse lačne i bomo dvorni betežnim. Tak bomb porabili vse prihranjene
To je resan jako plemenito delo, ali v naših časih jako nenavadne; skoro Zagvüšno znam, da se vam bo povračajo z nehvaležnostjov i zasmehüvanjom. Mogoče vas bodo ešče htije ogrizavali.
,,Pa kak ?*
»Ne zamerite mi, či vam pővem, da lüdje cilo Šepečejo, da ste kristjani ; ka se mene tiče, sem bila vsigdar proti takšemi ogrizavanje"
»Zakaj pa, predrago dele? pita smejoč se Kromacij."
»Zato, ar predobro poznam vas i vašega sina, pa Nikostrata i nemo sirotico Gol, kak či bi samo za edno megnjenje mogla misliti, da ste se poprijeli takše norosti i sleparije," odgovori Fabijola.
»Naj Vas nekaj Pitam. Ali ste me že gda potrüditi, da bi prečteli kakšo. krščansko knigo i še navčili, ka so tej lüdje i kakša je Rjava vera ?"
„0 ne! S tem pa že neščem zgübiti časa; preveč sevražim te lüdi, te nevarne državlane, te cumprinjake: hüdobce."
»Glejte, draga Fabijola, tüdi jaz sem negda ravnotak sodo ob njih, ali zdaj so moje misli vse inačiše."
»Tomi se je resan čüditi posebno zato, ar ste jih večkrat kak mestni prefekt mogli večkrat kaštigati kak zaničüvalce postav."
Pri teh rečeh se je zatemnilo lice sodnikovo i skuze so se njemi pokazale v očeh na miseo njemi je prišeo sv. Pavel, ki je preganjao sv. Cerkev.	Dale.
Prvovrstna vina
se dobijo po najfalejši
ceni pri rankovskom poštari JANEZ TITANI v Črnelavcih hiš. štev. 33.
Proda se
novo belo pohištvo iz mehkega lesa za celo spalno sobo (komoletno) za primerno ceno. Na vpogled pri g. ŽALEKU v Gradu v Murski Soboti,
4
NOVINE
8. julija 1923.
Naša zvünešnja politika
Kak vsakši človek, tak ma tüdi vsakša država svoje prijatelje i neprijatelje. Mi smo večinoma v dobrih razmerah z drügimi državami. Kak smo vidili iz zadnjega govora našega zvünešnjega ministra Ninčiča od zvünešnje politike, smo z vsemi državami dobri, samo z Italijov i Madjarskov so ešče ne razmere Čiste. Tevi dve državi sta nam najvekšivi neprijatelici. Edna tak čaka prilike, kak drüga, kda bi lehko nas napadnola i trgala našo zemljo. Z drügimi državami smo koliko toliko dobra. Itak pa moramo biti čüječi i pripravljeni, da nas drügi ne bi iznenadili.
V Europi se delajo med posámeznimi državami zveze. Tak nastanüjejo nove zveze, nove sküpine držav, štere držijo vküp. K ednoj tej sküpin držav mora pristopiti tüdi naša držáva, či šče meti zaveznike. I zdaj je pitanje kama se naj odloči naša držáva. Svetovne prilike so ešče ne čiste. Tisti slab düh maščüvanja i nove vojne plava izda med narodi, zato je potrebno, da mamo prijatelov i zaveznikov. Kak se je pokazalo zadnjikrat je tak zvana velka antanta skoro že razbita. Prijatelstvo Francije i Anglije je že jako rahlo. Edna se drüge, bojí, da štera ne bi bila močnejši. Belgija ide svojo pot. ltalija pa se nebi rada zamerila ne ednoj i ne drügoj, zato se včasih nasmehne Franciji, drügod pa Angliji, sama pa si tüdi išče svoje koristi: Zdaj sé kühata dve glavni sküpini držav. Edno vodi Anglija drügo Francija. Te dve državi v svojoj lakomnosti prideta prle eli sledkar do boja med seboj, zato si že zdaj vsakša išče prijatelov. Anglija si šče pridobiti za sebe Madjarsko, šteroj je že itak Šla na ' roko, zato pa Madjari zdaj že nekaj vüpajo, da bo jim Anglija pomagala. Anglija pa se tüdi šče približati Nemčiji i tak »Francijo püstiti.
Francija se pa naslanja na malo antanto to je na Češko, Jugoslavijo, Romunijo pa tüdi Poljsko, ltalija pa kak smo pravili je z ednov pa z drügov. Itak se pa ona tüdi zadnji čas nagiblje bole k Angliji ravno zavolo nas. Znano je, da je Francija nam vsikdar pomagala i to Italijo čemeri. Tak je že tüdi zveza med Italijov i Madjarskov.
Kama zdaj mi? Ta, kde bodo naši prijateli. Za nas bí bilo najbolše, da se ne drüžimo ne z ednov ne ž drügov. Naša zunanjo politika bi mogla hoditi po tistoj poti, štera bi jo vodila do mogočnosti i do pravih prijatelov. V Evropi ešče mamo edno mogočno državo, štera je zdaj koliko -toliko uničena eli v kratkom lehko ona Vstane. Ta držáva je naših bratov slovanskih Rusov: Rusija opažüje vse ka se godi okoli. Ona je edna najmogočnejših držav, zato bi mi morali gledati na to, da se ž njov čim tesneje Zdrüžimo. To pa ne samo zato, da je Rusija močna, nego zato, ar je ona tak slovanska držáva kak je naša, njeni prebivalci so tak Slovani kak mi, torej smo bratje. Nas je pa ešče več. Tü so Čehi, Poljaki i Bolgari. Te vse države so slovanske i te bi morale tvorni zvezo i to bi bila zveza Slovanov. Istina, kak pravi pesnik. „ Največ sveta otrokom sliši Slave.” Ali nájveč sveta je last Slovanov, či bi tű prišlo do sporazuma i potem smo mi močni, te je Evropa odvisna od slovanskoga vshóda.
istina Francija toga ne bi. rada Vidila, da bi se mi bližali Rusiji, da pa či smp resan Slovani, potem naša držala naj gleda na to, da pride čim prle do zveze Slovanov, da se nam nedo drügi smejali, ka smo ne zložni,. Vüpamo, ka do toga pride i po tem je naša držáva na dobrom.
Slovenski vučitelje.
Miško Nagy, stari vogrim, hl rad znao to, ka se zgodi na sveti. Oči so njemi več od starosti slabe, — ali to ne dene nikaj, — mesto nje ror pazi, — ror tenki, ali dugi, šteri se zdigne prek streje, prek vse dimnjake, moglo bi biti ešče prek törma-či bi ga mela naša ves, — naj Zvedi, ka se zgodi na celoj okolici. No, to pa velko delo, ka se zdaj . zgodi. Vučitelje so prišli. Guči se: majo nos, roke, noge, pa so ranč takši kak naši občni lüdje tű na mérnom prekmurskom. kraji, — samo to, g- Bog! Bog! —zakaj si pozabo na nas! zakaj so — Slovenci?!
Pa eto ga, eden od njih ranč zdaj pride v šolo. Visoki, mladi Človik. Gledaj rorek... pa mi povej, je ti za ^istino so takši kak so naši bili? Hej, ovi srmaki — naši.... On pa pride ranč pred vrata pa ga čaka.
— Bog dáj, dedek, — ga pozdravi vučitel.
— Bog njim náj da vse dobroga..
— No, pa zakaj me gledale tak, dedek ? Ka se čüdite ?
— Joj, pa kak se ne bi čüdo — dene Starec — je sam mislo, da ste ví slovenski vučitel.
— ja, ja to sem.
— E... ví se špajsate. To nemre biti istina. Pa Ví po mojem jeziki gučite. Vogrski....
— Či sam pa tű rojen...
— Te ste pa nej Slovenec, s
— Bog me sam ...
Pravim, Miško Nagy je stari Človek, pa zato nikak ne razmi kak bi to bilo, da se nikak tű rodi — pa je Slovenec. Oj, p j, nesrečna vöra, si misli, zakaj živem ? Nikdar mi nej níšče pravo, da tű v bližini nosi ta naša žemlja slovensko drüžino.
— Ali znate H dedek, zato sam prišeo, da küpim kokota. Za obed bi nam trbelo. Či bi ga meli, dobro bi včinili z nami, ne bi mi trbelaga dale iti iskat.
— Kokota? Zbriše si stari mustače, pa gizdavo pogleda na — .Slovenca". Kokota — mam. Pa ga dam tüdi. Takši Slovenec kak ste ví — dobi... Jes ga sam prnesem, lejko idete gospod po svojem posli.
Dobro. Razgleda stari po dvori, pa zabere — kokota.
Te je mali, mršav, ka bi ž njim ? Tisti pa že stari, samo za župo vala. Na veliko nesrečo ranč se te pokaže lepi, mladi, visoki kokot. Gizdavo se javi": ,,Ku-ko-ri-ku I" No či kukoriku, te ti ideš. Tira ga Stati, dokeč ga nema v roki, te pa hajde do šole.
Trka po dveraj, kak Se že" šika, te pa notri.
— Dober den- njim Bog dajl — pa razgleda gdje bi najšo.nikšo živo stvorenje.
# Kokot, šteromi — mislim — bi ležej biIo med* mladimi jaricami — je nikak ne zado volen. Srdito se čuka, škrable, nazadnje pa si .žalostno zaspeva: Kukoriku!
Na to z künje vöpride edna mlada, lepa ženskica, opazi starca, z velikov radostjov ga prime pod roke pa ga pela do prvoga stolca.
— Sedite se, dedek. Oj, dragi moj dedek,-pa ste ga prnesli? Dobra düša... ,,Pišta bači?* — ga pita dale.	%,.
. — Ne srce, jaz sem Miška bači,
— No pa dobro, te— Miška bači. Čakajte samo, mam ja nikaj dobroga za vas. Biisne — se, blisne — ta, pa že pod mustačami ma stari Miško debeli čigar. -— Vište jaz sem Slovenka, — nem tudni madjarul, ali zato ste ví dober dedek.
Večer pa gda je stara žena Miškova iskala najlepšega kokota, se stari samo smijao pod mustačami.
Ža istino neveš kje je najlepši kokot?
— Jaz ne bi znao! Bi jaz takši vért bio ? Odnesao sam ga vučiteli.
— Vučiteli? Joj, joj 1 ti nesrečno stvorenje božje, slovenskoga vučitela sitiš?
— Kakšega?
— Pa slovenskoga?
Tiho, baba... Ka znaš — ti? Vučitel more biti Slovenec. Ali vučitelica? Da bi ti tak znala vogrski kak ona... Znala si, mi podvoriti negda... — ali križi — boži več, stara si več. V. Idi, — spi..! Bog ti naj odpüsti tvoje velke grehe. Amen.'
.... Dobre düše, nega dale.
Pošta.
Domači vojakov: Izidor Hajdinjak, Odranci, Ignac Kreslin, D. Bistrica, Sedonja Janoš, Rakičan, Ropoš Jožefa, Čepinci i vsi drügi z Dobrovnika i ostalih občin, ki so poslali prošnje na našega g. poslanca Klekla za svoje vojake, ali vojaki sami, naj vzemejo na znanje, da so prošnje prekdane dotičnoj oblasti g. poslanec Klekl so za vse l. 1899. rojene intervenirali znova pri ministri vojnom. Knaus Imre. Markovci 10. Vaša tožba letos ešče ne pride na vrsto. Občinsko potrdilo vojaška oblast samo te vzeme gor, če poleg župana ešče trije poglavarje podpišejo pod prisegov. Če ne je tak vložena prošnja na komando, popravite to. Vlč. g. Prša Ivan, pleb. Sv. Sebeščan. Mesto dotičniva naj vloži prošnjo občina, naj prošnjo podpiše tüdi i jo priporoča župnijski urad i pravilno kolkovano (13 Din), pa naslovljeno na notrašnje ministerstvo mi dopošljite.
V občini Törnišče se bo davao ven občinski lov na 6 let v najem 22. julija 1923. po poldne ob 3 vöri v občinskoj hiši na javnoj dražbi ali licitaciji.
Bükovo vogelje i kovački premog
stalno v zalogi poljübna vnožina tüdi vsigdar najfalejši pri J. LOVRENČIČ trgovina z mešanim blagom v Križevcih pri Ljutomeri.
JOŽEF ŠKERLEC
iz GORNJE RADGONE má svojo zálogo najbolšega
portlandcementa
v Rankovcih pri Maican Leopoldi hšt. 11. gde se tüdi lejko naroči vapno.
NEMECZ JANOŠ
BAUTOŠ
v MURSKOJ SOBOTI
odáva
vsefelé železo, obijanje za rame, glažojno.
Mašine
za šivanje, sejanje, slamorezanje pa tüdi
za mlatiti po niskoj cejni.
Naznanje
vsem onim, šteri se spravlajo k zidi, prle kak bi si prskrbeli, Cement, Vapno, Železne nosilce, (Traverse) Okove (Spolarijo) in Štedilnike (Sparherde) naj se obrnejo k meni, nadale priporačam: Dobropoznate moje specijalne Garantierane kose, vsakovrstno orodje (škér) za les pa za železo obdelavati. Jako točna in poštena podvorba.
Trgovina z železom
Jožef Toplak prle Marton Kálmán Dolnja Lendava, Glavna ulica 67.
JOŽEF NEŠKUDLA v Cic. — Jablom n|Orl, Češka ustanovljeno l. 1810. pošilja v predobroj kakovosti vse cerkvene obleke, kazule, pluviale, dalmatike, antipendije, cerkvene bandere, drüštvene zastave predvsem orlovske, kelihe, ciborije, monštrance i vse posode iz kovine. Stare obleke se umetno i fal popravijo. Kelihi se za ceno od 300 Din. naprej pozlatijo. Vse reči se bodo brez carine dopošiljale. Za celo Jugoslavijo je zastopstvo pri: JAROSLAV NEŠKUDLA,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava