Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSar — Teh. urednik Franjo Ravnikar. — Izhaja vsakega 20 v mesecu. — 2iro račun št. 50120-603 55029. — Cena 2 dinarja. Letna naročnina 24.00 din. — Tisk: Delavska univerza Domžale POSEBNA IZDAJA Domžale, 18.februarja 1974 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE delovnih ljudi - zakon samoupravne družbe Z današnjo objavo delovnih in finančnih programov samoupravnih interesnih skupnosti naj se prične javna razprava o tem, kaj hočemo v tem letu zagotoviti na vseh področjih splošne in skupne porabe v občini, kaj bo kdo storil, da se programi uresničijo in koliko bo kdo prispeval zanje. Občinski štab za koordinacijo priprav za sklenitev družbenega dogovora v občini vabi vse delovne ljudi v občini, da sodelujejo v javni razpravi v okviru svojih delovnih kolektivov in vse občane, da posežejo v razprave na terenu v krajevnih skupnostih in drugod. Delovni ljudje, vaše razprave in vaši predlogi naj bodo izraz vaše pripravljenosti, da resnično sporazumno sodelujemo v načrtovanju, financiranju in izvajanju nalog, kakor smo se za to odločili z novo ustavo. Prvič v zgodovini delavskega razreda zakone in odloke zamenjuje sporazum med vami in tistimi delavci, ki skrbijo za varstvo, izobrazbo vaših otrok, za zdravje, kulturo, telesno vzgojo in druge oblike splošne blaginje, sodelujte v razpravah. Vaši predlogi naj pomagajo k oblikovanju takih programov samoupravnih interesnih skupnosti, ki bodo odraz vaših potreb in vaših zmogljivosti, vsi skupaj oblikujmo programe, ki bodo zagotavljali varnost delovnih ljudi in njihovih družin ter zagotavljali razvoj in napredek na vseh področjih družbenega življenja, še posebej na pa tistih, ki so odločilnega pomena za razvoj vsake družbe. Predsednik SOB DOMŽALE Albin Klemene Posredujemo vam predloge programov samoupravnih interesnih skupnosti. Vse delovni ljudje v združenem delu odločajo, koliko denarja se bo v letu 1974 namenilo družbenim dejavnostim. Pri teh odločitvah naj bo vodilo: IMAMO SKUPNE CILJE IN ENOTNE INTERESE ZA USKLAJEN RAZVOJ OBČINE DOMŽALE. ZAKAJ TAKO? Z novo ustavo smo se odločili za drugačen položaj delovnega človeka. On mora vedeti, koliko s svojim delom zasluži, kakšen delež pa od svojega, dela in dohodka, ki ga ustvarja, namenja, za zdravje, izobraževanje, otroško varstvo, za kulturo, telesno kulturo, znanost, itd. Ze doslej so bili vpeljani prispevki (davki) za te namene. Predpisoval jih je zakon ali občinski odlok. Novi sistem pomeni sistem bruto osebnih dohodkov. To kar nam je ostalo v kuverti, je le delež ustvarjenega dohodka, ki smo od njega že odbili vse, kar za razvoj občine in standan delovnih ljudi rabimo. Z novim sistemom bo vsak delovni človek i, združenega dela vedel, kam gre razlika med bruto in neto osebnim dohodki. ZA TA DELEŽ PA SE MORAMO SPORAZUMETI KOLIKO, KOMU, KDO IN ZAKAJ. Vsak delavec naj sodeluje v razpravi, ki se danes pričenja. Vse programi moramo pretehtati, pretresti in se o obsegu nalog odločiti. TISTO KAR ŽELIMO IMETI, MORA BITI TUDI SFINANCIRANO. To sporazumevanje, ki bo v končni fazi pripeljalo do družbenega dogovora o splošni in skupni porabi v letu 1974 bo naš zrelostni izpit. Poiščimo si izhodišča. Poglejmo, kaj smo prispevali že doslej in kaj smo za to dobili. Kritično ocenimo, če smo bili v porabi dovolj varčni. Če vseh doslej programiranih nalog nismo izvršili, je treba vedeti zakaj. Razprave naj bodo razumne in delavca, ki menjava delo z vami, postavite v prav tako enakopraven položaj z vami. Če se bosta na ta način srečala v svobodni menjavi dela proizvodni delavec in zdravnik, učitelj, vzgojitelj itd., bo sporazuma lahko doseči. KAKO BOMO VSE TO URESNIČILI? Brez velike vloge in nalog sindikalnih organizacij, organizacij SZDL /' komunistov ne bo šlo. Množičnost in dobra pripravljenost pogojuje ti politično delo. Zato mora vsak delavec v roke dobiti programe samoupravnih interesnih skupnosti, ker je ta akcija dogovarjanja velika, delavska akcija. OBČINSKI ŠTAB koordinacije dela za pripravo družbenega dogovora o splošni in skupni porabi občine Domžale v letu 1974 SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNIH LJUDI IN OBČINSKI SINDIKALNI SVET VABITA K MASOVNI IN PLODNI RAZPRAVI O PREDLOGIH PROGRAMOV IN J1HOVEM FINANCIRANJU V LETU 1974. DELOVNI LJUDJE, IZKORISTITE SVOJE USTAVNE PRAVICE IN DOLŽNOST, DA IMATE ODLOČILEN VPLIV NA DELITEV REZULTATOV DELA! VI SOODLOČATE O OBSEGU PROGRAMOV. S TEM, KO DAJETE DEL SVOJEGA DOHODKA ZA DRUŽBENI STANDARD DELAVCEV IN NJIHOVIH DRUŽIN TER DRUGIH DELOVNIH LJUDI, IMATE TUDI NEODTUJLJIVO PRAVICO, DA STE OBVEŠČENI, KAKO SE TA DENAR PORABI. RAZVOJ OBČINE, STANDARD VAS SAMIH IN USPEŠNOST MLADEGA RODU JE V VAŠIH ROKAH. MI ORGANIZIRAMO JAVNE RAZPRAVE - UDELEŽITE SE JIH. PROGRAMI samoupravnih interesnih skupnosti VARSTVO VZGOJA IN DRUŽBENA SKRB ZA PREDŠOLSKE OTROKE Politika na področju družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v letu 1974 mora prispevati k uresničevanju ciljev, ki smo si jih začrtali v programski usmeritvi otroškega varstva in s programom družbeno ekonomskega razvoja republike. Doleta 1975 moramo: — izpeljati sistematično zdravstveno varstvo predšolskih otrok z nadaljevanjem sistematičnih pregledov 3 letnih otrok in pripraviti zasnovo za izpeljavo sistematičnih pregledov 5 letnih otrok, — v organizirano varstvo in vzgojo na novo vključiti 20.000 predšolskih otrok. — doseči hitrejšo detekcijo in kategorizacijo prizadetih otrok in razviti oblike za njihovo usposabljanje, — otroški dodatek usklajevati z gibanji osebnih dohodkov in življenjskih stroškov, da se ne bo več zmanjževalo število upravičencev in da se bo povečala pomoč družinam z najnižjim/prejemki. Predlagamo, da se v letu 1974 pri Republiški skupnosti otroškega varstva (v nadaljevanju RSOV) združujejo sredstva za uresničitev naslednjih nalog: I. OTROŠKI DODA TEK ZA OTROKE DELA VCEV (program se poda v dveh variantnih predlogih, delovni ljudje naj se opredelijo za tiste variante, za katere mislijo, da bo zagotovila večjo pomoč družinam z otroci). I. PREDLOG Povprečni dohodek na družinskega člana v din do 700 700 do 900 900 do 1200 Dodatek za prvega otroka 160 130 95 Dodatek za drugega in naslednje otroke 240 200 150 število otrok v rep. 297.000 Konferenca ZKS o socialnem razlikovanju je podprla programsko usmeritev otroškega varstva in se v sklepih zavzela za postopno zmanjševanje družinskih razsežnosti socialnega razlikovanja ter za čedalje večje izenačenje socialnega položaja in razvojnih možnosti otrok. To naj bi dosegli z naslednjimi ukrepi: — S povečanjem skupne splošne porabe, zlasti tistega dela, ki je po načelu solidarnosti namenjen družbeni skrbi za otroke in izenačevanju njihovih pogojev za vstop v življenje, — s hitrejšim izvajanjem družbene baze otroškega varstva in takšnega načina družbenega subvencioniranja vzgojnovarstvene dejavnosti, da bodo te ustanove dostopne vsem otrokom, ne glede na plačilne zmogljivosti staršev ter s postopnim zagotavljenjem razvoja predšolske vzgojno varstvene dejavnosti v vasi, — z izpolnitvijo sistema in krepitvijo vloge otroškega dodatka tako, da bodo večje družbene pomoči deležni tisti otroci, katerih starši ne morejo sami kriti nujnih življenjskih stroškov, —s socialno vzgojno in izobraževalno politiko je treba nameniti posebno pozornost socialnemu pložaju in razvojnim možnostim kmečkih otrok ter jih postopoma izenačiti z možnostmi otrok iz drugih družbenih slojev. Pri tem je zlasti upoštevati družbene minimume za zadovoljevanje otrok s splošnimi dobrinami (zdravstveno varstvo, vzgojo, dnevno varstvo, itd.). V ta namen je zagotoviti potrebna sredstva in tudi kadrovske in druge zmogljivosti. Naloge s področja otroškega varstva, ki terjajo široko solidarnost, se izvajajo na nivoju republike preko republiške skupnosti otroškega varstva. Za leto 1974 bo sklenjen poseben sporazum, ki bo opredelil te naloge in potrebna sredstva. Sklenila ga bo temeljna skupnost otroškega varstva Domžale. Te naloge so zlasti: izplačevanje otroškega dodatka, pomoči za opremo novorojencem, posebne denarne pomoči, pomoč nezadostno razvitim območjem ter druge naloge, ki imajo pomen za vso Slovenijo in prispevajo k racionalnosti in smotrnosti naložb Potrebna sredstva za prvi predlog 640 milijonov. II. PREDLOG do 700 ™° 240 700 do 900 130 200 900 do 1100 95 150 279. OOi. Potrebna sredstva za II. predlog 616 milijonov din. V občini Domžale je bilo v letu 1972 za otroški dodatek vplačano 8.331,900 Din. Delavci so prejeli v tem letu otroške dodatke za svoje otroke v znesku 9.259,900 din.Razlika 928.000 din je pokrivala širša solidarnost v okviru RSOV. 2. OTROŠKI DODATEK ZA KMEČKE OTROKE Otroški dodatek za otroke iz socialno šibkejših kmečkih družin bi v letu 1974 prejemalo v Sloveniji 25.000 otrok v viši-ni 95 din mesečno. /V občini Domžale prejema ta dodatek 2.971 otrok.) Potrebna sredstva v SR Sloveniji: 30 milijonov din. 3. DODATEK ZA OPREMO NOVOROJENCA Če družinski člani ne presega/o mesečnega dohodka 900 din po članu, bo ta pomoč v višini 600 din. Če družinski dohodek po članu presega 900 din pa prejmejo za novorojenčka 300 din. 4. POSEBNI DODATEK OTROKOM SAMOHRANILCEV bodo prejemali tisti samohrani/ci, ki ne presegajo 900 din mtsečnn n» družinskem članu. Visina tega dodatka je 50 din mesečni' POSEBNI DODATEK ZA TEŽJE PRIZADETE OTROKE Census je isti kot pod tč. 4, višina dodatka pa 85 din mesečno. Skupni otroški dodatki, posebni dodatki in denarne pomoči: 'Vključujoč stroške izvajanja službe) 726 milijonov din. lil *.-jMWt H«.. P," -Silil i 6.Nadomestilo osebnega dohodka materam za podaljšani porodniški dopust do 6 meseca starosti otroka. Potrebna sredstva 32,7 milijona din. Potrebna sredstva za vzgojno dejavnost vzgojno varstvenega zavoda (osebni dohodki vzgojnega osebja m uprave), izkazuje v znesku din 3.936,850 din v svojem programu temeljna izobraževalna skupnost. Skupaj potrebna sredstva /a izvršitev programa otroškega varstva v republiki in v občim 781.477.000 din. Razlika med sredstvi iz izvirnega priliva in med potrebnimi sredstvi za izvršitev programa je zagotoviti na solidarnostni osnovi tako, da se sredstva zbirajo za Republiško skupnost otroškega varstva iz prispevka od osebnih dohodkov po stopnji 2,58% za temeljno skupnost Domžale po stopnji. . . . Celotni program temeljne skupnosti otroškega varstva Domžale zagotavlja na novo vključitev okoli 350 otrok v vzgojno varstveno dejavnost. Sedaj ji: vključenih 570 otrok. Tako bo koncem leta 1974 vključenih v dnevno varstvo 920 predšolskih otrok, od tega približno 25-30% dojenčkov. Stroški za otroke v vzgojno varstvenih ustanovah se bodo tudi v letu 1974 plačevali diferencirano tako, da manj plačajo starši , ki imajo majhne plačilne zmogljivosti in obratno. V TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA IN NA EERENU NAJ SE DELOVNI LJUDJE SPORAZUMEJO O TEM, ALI NAJ SE STROŠKI ZA OTROKE OBRAČUNA VAJO V POVPREČJU. NE GLEDE NA STAROST OTROKA, ALI PA SE POSEBEJ OBRAČUNAVA PO STROŠKIH ZA DOJENČKE IN ZA PREDŠOLSKE OTROKE 7. Pospeševanje razvoja otroškega varstva na manj razvitih območjih, vzpodbujanje razvoja deficitarnih oblik, strokovno proučevanje stroški samoupravnih organov in strokovne službe ter obresti in rezerva din 47,0 milijonov din. Skupaj za republiško skupnost otroškega varstva 773. 700.000 din Za enak obseg otroškega varstva kot v letu 1973 Razširjen obseg v letu 1974 ■ Skupaj 720.300,000 din 53.400,000 din. 773 700,000 din. Temeljna skupnost otroškega varstva v občini Domžale bo v letu 1974 zagotovila: i .Na piulročju inveslicij: ■dokončanje novega vrtca Radomlje sO-lH) otrok -odkup prostora /a varstveno dejavnost v Domžalah, sin. blok ■adaptacija prostorov stare sole Jarše ■i/gradnja v rtca Ihan ■oprema prostorov, ki jih bodo našle KS (predvideno Moravče.Nožice. Domžale. Mengeš) 2.Intervencija, pomoč staršem pri plačevanju stroškov /;i otroke. popoldansko varstvo 3, Strokovna služba, delo organov 4 Rezerva 5.Že sprejete obveznosti 0 .Študije, raziskav e Skupaj potrebna sredstva za izvršitev 1 rO/iama v letu 1974 v občini .100.000 400.000 600.000 800.000 870.000 520.000 150.000 100.000 2.190.000 47.000 7 777.000 din. Povprečna cena za otroka, varovanca bo mesečno 730, din. Cena stroškov za dojenčka mesečno 920,- din. Cena stroškov za predšolskega otroka 680,- din mesečno. Zbori staršev so se v veliki večini odločili za povprečno ceno po otroku. Sistem subvencioniranja stroškovne cene za otroke tistih delavcev, kis skupnim dohodkom ni: pokrivajo življenskega minimuma, ostane, kot je dogovorjen z družbenim dogovorom za otroško varstvo v letu 1971. Za otroško varstvo v občini naj poleg delavcev iz združenega dela prispevajo: — obrtniki in drugi delovni ljudje, ki proizvajajo dobrine z zasebnim delom, — delež iz. dohodka od kmetijstva iz proračuna SOb. — upokojenci s prisjievkom od izplačanih pokojnin in invalidnin, — TOZD iz sredstev ostanka dohodka PROGRAM RAZISKOVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE ZA II K) 1974 1. Situacija na področju raziskovalne dejavnosti v zadnjem obdobju ni zadovoljiva: sredstvu, kijih v Sloveniji namenjamo raziskovalnemu delu. naraščajo prepočasi in njihov dele/ v družbenem bruto produktu se razmeroma hitro zmanjšuje: V letu 1970 so predstavljala še 1,309? DBP. v letu 1971 se 1.24'* in v letu 1972 le se 1,17'; DBP. medtem ko se je vgospodarsko razvitih državah to razmerje tistulilo nekje med 2.5 in Vf<. Zaradi (sicer počasnega) nar-asčanja števila raziskovalcev padajo tudi sredstva na vsakega posameznega raziskovalca, kar znižuje kvaliteto in s tem zmanjšuje družbeno učinkovitost tega dela. Mnogi' raziskovalne organizacije so zaradi tega prisiljene usmerjati svoje raziskovalne programe proč od vsakdanjih družbenih problemov, saj so teoretične raziskave bistveno cenejše. Posledice so razmeroma hude in predvsem dolgotrajne: zaradi premajhnega priliva mladih raziskovalcev je pričela povprečna starost slovenskih raziskovalcev naglo naraščati, hkrati pa v zadnjem obdobju lahko opazimo pojav negativne selekcije: najboljši odhajajo, v inozemstvo ali na druga, bolje plačana področja, kjei imajo boljše pogoje za svoje delo. 2. Raziskovalna skupnost danes financira le približno 25'v vsega raziskovalnega dela v Sloveniji, ostalih 75'v pa financirajo neposredni uporabniki, predvsem gospodarske organizacije, in s svojimi sredstvi seveda ne more odločilno vplivati na nastalo situacijo, lahko pa s smotrno politiko financiranja nekatere izmed teh negativnih pojavov omili. Prav zaradi tega je RSS posebej skrbno pripravila svoj program /a tekoče leto. Pretežen del sredstev je namenila raziskavam listih centralnih problemov (raziskave našega ekonomskega sistema, raziskave v zvezi z varstvom m zaščito okolja v Sloveniji), ki bodo že v bljižnji prihodnosti predstavljali ključna vprašanja našega razvoja (ključni projekti). Hkrati pa je RSS se v letu 1973 uspela, da seje v sleherni izmed (> selekcij ob sodelovanju neposrednih uporabnikov izoblikoval priorititetni program raziskav /a prihodnje obdobje tako. da so dobile prednost tiste raziskave in smeri, ki so vsklajene s srednjeročnim in dolgoročnim načrtom razvoja Slovenije, ki iz njega izhajajo in hkrati rešujejo osnovne razvojne probleme na posameznih področjih, lake prednostne smeri so predvsem vprašanja policentričnega razvoja Slovenije, vprašanje socialne politike, energetike in novih virov energije, vprašanje zdrave prehrane, komunikacije in avtomatizacije. Vse te prednostne smeri so organi/irane tako. da predstavljajo kompleksen pristop k štirim osnovnim ciljem, ki jih je skupščina postavila za lelo 1974 in prihodnje obdobje: a) nadaljnjemu razvoju samoupravnega sistema /notiaj splošnega družbenega razvoja in nacionalne kulture posebej. h) razvoju materialne osnove družbenega dogajanja predvsem / razvojem in uporabo tehnologije m tehnoloških postopkov, clohranitivi in izboljšanju zdravja m drugih življenjskih pogojev (zdrava prehrana, zdravo okolje itd ) d) racionalizaciji proizvodnih in upravljavskih procesov. Pri tem tisti del programa, ki predstavlja nadaljevanje dosedanje dejavnosti, predstavlja 260 milijonov,, za tiste raziskave, ki pa jih želi RSS v tem letu povsem na novo začeli, pa bo potrebnih približno 62 milijonov dinarjev: celoten program je torej ocenjen na približno 322 milijonov dinarjev. 3. S tem svojim programom se RSS prvič pribli/uje zahtevi, da raziskav ne izbirajo raziskovalci po svoji presoji, temveč da te izhajajo iz stvarnih družbenih problemov in pomenijo pomemben, ponekod celoodlocujoč prispevek k njihovemu razreševanju, laka usmeritev vodi v povezavo raziskovalnega področja z gospdarsko m drugo družbeno prakso in ho omogočila neposrednejšo uporabo in uveljavljanje raziskovalnih dosežkov. Nedvomno bo v prihodnosti vplivala tudi na sistem financiranja raziskovalnega dela m na procese pomlajevanja raziskovalnega kadra, do takrat pa bo morala RSS le probleme spremljati s posebno pozornostjo m jih razreševati / ustreznimi merami, Zalo je razumljivo, da je v programu za leto 1974 posebej podčrtan pomen vzgoje raziskovalnega naraščanja m opremljanja raziskovalnih delovnih mest. Nova organizacija interesnih skupnosti, katere bistvo je na raziskovalnem področju neposredna, delovna povezava ustvarjalcev znanja z njegovimi uporabniki, bo lako predstavljala le širši, organizacijski okvir usmeritve, ki se je v RSS že začela in |e s programom /a lelo 1974 jasno začrtana Seveda pa realizacija tega programa ni odvisna samo do zagotovitve potrebnih sredstev, temveč predvsem od spoznanja vseh. ki družbeni razvoj usmerjajo, da raziskovalna dejavnost danes ni samo neposredna proizvajalna sila. temveč osrednji dejavnik celotnega razvoja. TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST PREDLAGA: V izhodiščih Izvršnega sveta SRS kot osnovi za dogovor o skupnih nalogah republike za leto 1974 je ugotovljeno, da zaostajamo predvsem pri strokovnem usposabljanju kadrov in da je zato v prvi vrsti potrebno temu področju posvetiti v naslednjem obdobju vso potrebno skrb in pažnjo. Ker v duhu ustavnih določil dobiva pri tem vse večjo in odločujočo vlogo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, ki mora tudi na področju vzgoje in izobraževanja nadomestiti državno regulativo, t.j. odločanje o razvojni politiki in zagotavljanju sredstev za to pomembno področje našega družbenega življenja na republiški in občinski oblastveni ravni, se postavlja zahteva, da morajo hiti delavci - proizvajalci v celoti seznanjeni tudi s tem področjem dela, spoznati morajo celotno problematiko vzgoje in izobraževanja od predšolskih ustanov do univerze, poznati namen in cilje te dejavnosti, na razumljiv način pa jim morajo delavci te sfere družbene aktivnosti prikazati njen obseg in stroške, ki so za uresničitev ciljev, pa tudi za vzdrževanje že dosežene stopnje razvoja potrebni in katero bodo morali delavci in drugi delovni ljudje odvojiti od svojega bruto osebnega dohodka in dohodka temeljnih organizacij združenega dela. Pokazati in opravičiti moramo pred vsemi delovnim ljudmi denar, ki gre za te namene. Tudi za izobraževanje in vzgojo naj o višini in namenu sredstev za leto 1974, ki bodo predvsem uporabljena na ravni osnovnih šol odloča tisti, ki ta sredstva ustvarja. Ob odločanju glede sredstev za te namene naj delovni ljudje podajo tudi svoje predloge in mnenja glede racionalne porabe in smotrne naložbe. To pa je prav gotovo naložba, ki največ obeta in odklanja socialno razlikovanje med otroci, ki za te razlike niso prav nič kri vi. Uspešna vzgoja in izobraževanje pomagata k učinkoviti produktivnosti in večji blaginji delovnih ljudi Za uresničitev nalog s področja vzgoje in izobraževanja, ki pomenijo največjo postavko našega skupnega družbenega standarda bo potreben samoupravni sporazum, ki bo temeljil na skupno postavljenih in preverjenih programih dela in razvojnih programih ter njihovem materialnem ovrednotenju. DELOVNI LJUDJE, ODLOČITE KAJ ŽELITE 01) VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA DOBITI, ZA SPOSOBNOST PROIZVAJALCA IN SAMOUPRAVLJALCA. KO SE BOSTE ODLOČILI 0 OBSEGU PROGRAMA SE MORATE ODLOČITI TUDI O DENARJU. Kl II POTREBEN ZA NJEGOVO URESNIČEVANJI IZHAJAMO IZ STALIŠČA. DA NAJ BO VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI DELAVEC V ENAKOPRAVNEM POLOŽAJU Z DELAVCEM V PROIZVODNJI. DELO OBEH JE DRUŽBENO POTREBNO IN KORISTNO. V RAZPRAVO VAM DAJEMO PROGRAM TEMELJNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI DOMŽALE: ima svoj obseg določen že z republiškim zakonom o osnovni šoli u drugimi obveznimi predpisi. Zato je tudi v programu dela za leto 1974 obseženo v prvi vrsti tisto, kar je bilo zajeto tudi že v prejšnjih obdobjih, prisotne pa so pobude za dvig kvalitete dela v vseh šolah v občini, za ustvarjanje enakih pogojev šolanja za vse otroke, za modernizacijo in posodobljenje pouka, za razvoj šolske prehrane, za razši ritev varstva za šoloobvezne otroke v obliki oddelkov podaljšanega bivanja, posebno pa tudi za realizacijo programa izgradnje šolskega prostora iz leta 1968 in njegovega nadaljevanja v zvezi s podaljšanjem samoprispevka, kajti prav to podaljšanje je izhodišče za zagotavljanje enakih pogojev šolanja za vse. Zato bo obveščanju občanov o nujnosti podaljšanja samoprispevka pod enakimi pogoji kot doslej za naslednje petletno obdobje posvečena pri celotnem delu šol v mesecu februarju in marcu največja skrb. Poleg obveznega pouka v osnovi šoli na osnovi predpisanega učnega načrta in predmetnika finansira TIS: — celotno in skrajšano malo šolo za šolske novince pred vstopom v šolo, — testiranje novincev za ugotovitev njihove zrelosti pred vstopom v šolo, — šolsko prehrano v obliki mlečnih malic in kosil, — prevoze učencev po občinskem odloku, — anuitete za novozgrajene šole in stanovanja, — oddelke podaljšanega bivanja, — varstvo vozačev, — šolska športna društva, — delno udeležbo pri gradnji novih šol, — delavsko univerzo in knjižnico, — sofinanciranje oddelkov Ekonomske srednje šole v Domžalah, — strokovno izpopolnjevanje prosvetnih delavcev, — materialne stroške vseh šol, — glasebno šolo, — posebno osnovno šolo, — amortizacijo nepremičnin in opreme, — materialni stroški za delo TIS. Za celotno obvezno dejavnost šol je potrebno zagotoviti v skladu s sprejetimi normativi in samoupravnimi sporazumi din 34,055.990,00 V šolskem letu 1973/74 je na vseh šolah v občini 199 oddelkov in 4966 učencev. Razpored po posameznih šolah je naslednji: oddelkov učencev podruž. ŠOLA_ u šol Osnovna šola JANKO KERSNIK Brdo 27 619 4 Osnovna šola Dob 16 357 1 OŠ ŠLANDRO VE BRIGADE Domžale 28 814 1 OŠ VENCLJA PERKA Domžale 21 557 1 OŠ JOSIP BROZ TITO Domžale 23 614 — Osnovna šola Mengeš 27 718 1 OŠ JURIJ VEGA Moravče 18 480 1 Osnovna šola Radomlje 22 203 — Skupaj 199 4966 10 Glasbena šola 400 - Popolnih osnovnih šol je 8, podružničnih šol 10, Posebna osnovna šola na Homcu m Glasbena šola v Domžalah pokrivata teritorij celotne občine. Posebna osnovna šola Homec pa sprejema tudi učence iz kamniške občine. Na vseh šolah je zaposlenih 259 prosvetnih delavcev, sistemiziranih delovnih mest pa je 276, - 17 de/ovnih mest je nezasedenih. IZOBRAŽEVANJE IN VZGOJA 1. Na nivoju republike Vzgoja in izobraževanje sta v naši družbi osnovna nosila družbeno ekonomskega razvoja. Zato imata po ustavi poseben družbeni pomen, ki se zrcali v načrtnem programiranju in prioriteti izvajanja vzgojno-izobraževalnih programov kot temeljnih sestavnih delov kadrovske politike in razvoja socialističnih samoupravnih odnosov. Zaradi narave tega procesa je potrebno zanj zagotoviti potrebno stabilnost in sredstva za njegov nenehni razvoj. Glavni nosilec razvoja vzgojno-izobraževa/ne dejavnosti v republiki in neposredni izvrševalec politike v smislu sprejetih dokumentov je Republiška izobraževalna skupnost tako, kot je v občini glavni nosilec Temeljna izboraževa/na skupnost. Ta skrbi za financiranje osnovnega šolstva in vseh tistih oblik dela z mladino, ki so na delo osnovne šole vezane, medtem ko Republiška izobraževalna skupnost skrbi za financiranje vseh drugih oblik izobraževanja, ki so se v naši družbi uveljavile in bile družbeno verificirane. Republiška izobraževalna skupnost skrbi za financiranje in razvoj naslednjih dejavnosti: - usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, — šolstvo narodnosti in šolanje otrok naših delavcev v tujini, — gradnje šole in srednješolski domovi, - višje in visoke šole, izredni študij, podiplomski študij, raziskovalno delo, združenja visokošolskih zavodov in knjižnice, - dejavnost drugih zavodov družbenih organizacij in strokovnih društev. — materialna preskrba učencev in študentov, — modernizacija vzgojno izobraževalnega dela, - investicije v šolski prostor (udeležba). Za vse te dejavnosti bo potrebno zagotoviti Republiški izobraževalni skupnosti v letu 1974 1.268,458.000 din sredstev, če hočemo, da bo v celoti pokrita že vpeljana dejavnost v vseh navedenih institucijah in če hočemo, da se bodo te razvijale tako, kot je to predvideno s srednjeročnim programom razvoja izobraževalne dejavnosti in vzgoje strokovnih kadrov. Vse te dejavnosti se bodo financirale na podlagi družbenega dogovora na republiški ravni in sicer iz davka na dohodek Temeljnih organizacij združenega dela. I Na nivoju občine Nosilec financiranja: Temeljna izobraževalna skupnost Domžale, hnovnošolska dejavnost, ki jo financira TIS je ena tistih dejavnosti, ki Jd vseh zaposlenih je: 146 učiteljev, 85 predmetnih učiteljev, 28 profesorjev. Pri vseh šolah v občini so organizirane skrajšane male šole, na šolah Brdo in Moravče pa celoletne male šole. V male šole so vključeni vsi otroci določenega letnika, ki niso v vrtcih. Na štirih šolah v občini imamo oddelke podaljšanega bivanja in sicer: ŠOLA oddelkov učencev OŠ ŠLANDRO VE BRIGADE Domžale 4 118 OŠ JOSIP BROZ TITO Domžale 3 66 OŠ Mengeš 4 95 OŠ Radomlje 4 110 Skupaj 15 389 V planu za leto 1974 imamo vklučitev 500 učencev v oddelke podaljšanega bivanja. Osebni dohodki prosvetnih delavcev so določeni s samoupravnim sporazumom, ki je veljaven za vso republiko. Po tem sporazumu ima Učitelj 247,5 točk predmetni učitelj 275 točk profesor 315 točk. Vrednost točke v letu 1974 je 9,52 din netto, stimulacija na leta je možna do 20%. Celotna dejavnost šol in zavodov, ki jih financira TIS je stala v letu 1973 din 28.321,233,00. Za dejavnost v istem obsegu kot lani bi bilo v letu 1974 potrebnih 34,961.270,00 din ali 23,4% več. V letu 1974 je potrebno zagotoviti dodatna sredstva za naslednje nove ali povečane in razširjene dejavnosti: - 110 novih mest v oddelkih podaljšanega bivanja, - prostor za 350 novih otrok v vzgojno varstvenih zavodih /vrtcih), - 4 novi oddelki in 6 novih učnih moči v osnovnih in posebni osnovni šoli, - amortizacija opreme in učil, kar je letos vpeljano na novo, (10%)=din 540.000,00, - anuitete za nove šole so se povečale za din 1,459.300.00 in znašajo v letu 1974 din 3,469.450.00, - solidarnostna obveznost za šolo Šmarje znaša din 30.000,00, - za rebalans proračuna po stanju 1.9.1974 je potrebnih 200.000,00 din. — za povečane funkcionalne izdatke za nove šole /kurjava, razsvetljava, itd / 180.000.00 din, — za nabavo učbenikov din 40.000.00 — za uvedbo svetovalskih služb na šolah /socialni delavec, pedagog, psiholog/ din 80.000.00, — Delavski univerzi za izobraževanje odraslih 35.000,00 din, — za modernizacijo učnovzgojnega procesa 50.000.00 din, — prispevek za nakup stanovanj ua učitelje 200.000.00 din, Za celotno, tako razširjeno dejavnost, ki pa je nujna, če hočemo iti v korak z modernizacijo pouka v drugih občinah in regijah, potrebujemo v letu 1974 skupaj din 33,599.140.00, za VVZpa din 3,936.850.00. Lanskoletna celoletna potrošnja, t.j. realizacija izdatkov je znašala 28,321,232.95 din in letošnja torej predstvlja povečanje za 32,5%>. Ob potrditvi predloženega proračuna potreb TIS za leto 1974 bi ob 20%) povišanju OD v gospodarstvu v tem letu znašala prispevna stopnja od bruto OD za izobraževalno dejavnost TIS v letu 1974 6,75% skupno z VVZ pa 7,52%. Celotna že vpeljana dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja v naši občini, ki jo financira TIS se lahko deli na obvezni in izbirni del. V obvezni del spada: — realizacija učnega programa in z njim v zvezi vzdrževanje šolskega prostora, to je materialni in funkcionalni stroški, — k obveznemu delu spadajo tudi anuitete za šolske granje, — obvezna in operativne rezerve, — funkcionalni izdatki TIS, — stroški denarnega prometa, — plačilo Vzgojne posvetovalnice in doma Janeza Levca, — prevozi učencev. V izbirnem delu pa so naslednje dejavnosti: šolske mlečne kuhinje . 296.000,00 Obveznosti iz družbenih dogovorov 35.000.00 Obveza za šolo Šmarje 30.000,00 - Oddelki podaljšanega bivanja 1.07 5.000.00 - Skrajšana mala šola 40.000.00 - Posebne nagrade za uč. osebje 30.000,00 Obdaritev odličnjakov ob koncu leta l 5.000,00 — Dotacije šolskim športnim društvom 50.000,00 Prispevek za šole v naravi 40.000,00 - Za nabavo učbenikov 40.000.00 - 4 svetovalska mesta na šolah 80.000.00 Nabava učil za sole 50.000.00 - Stroški izrednega študija prosvet.delavcev 15.000.00 - Prispevek skladu za gradnjo šol i .500.000,00 Prispevek za nakup učiteljskih stanovanj 200.000,00 Dotacija Delavski univerzi skupaj 175.000.00 - Prispevek za materialne stroške ESS 100.000.00 Pri tem prikazu potrebujemo za obvezni del dejavnosti skupno z VVZ din 33,764.990.00 za izbirni del pa din 3.771.000.00 ali obvezni del predstavlja 88.7" izbirni del pa I I .?>'/. KULTURA _ sestavni del združenega dela TUDI NAS ČASOPIS - OBČINSKI POROČEVALEC, JE NALOGA TEMELJNE KULTURNE SKUPNOSTI PREDLOG PROGRAMA IN FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 1974 Načela novih ustavnih sprememb so tudi pomemben temelj krepitve in neposredne vloge delavcev v kulturni politiki, zahtevajo dosledno uresničevanje samoupravnega oblikovanja kulture in usposabljanja kulturnih skupnosti, da bi postal resnični pobudnik in nosilec kulturne dejavnosti v svojih občinah. Kulturna skupnost, kot bistvena sestavina naše narodne in razredne samobitnosti, postaja z novo ustavo sestavni del združenega dela. Le-ta s svobodno menjavo dela neposredno zagotavlja potrebna sredstva za njen razvoj, brez odvisnosti od posrednikov. Predloženi program temelji na najnujnejših potrebah redne dejavnosti vseh poklicnih in amaterskih kulturnih ustanov in organizacij tei na samoupravno dogovorjenih kulturnih akcijah v sprejetem srednjeročnem programu gospodarskega in družbenega razvoja občine Domžale 1971 1975. Prioritetne naloge kulturne skupnosti, o katerih naj bi delovni ljudje izrekli svoje mnenje in soglasje, so zlasti tiste oblike in zvrsti kulturne ustvarjalnosti in dejavnosti, ki zagotavljajo njihovo množično in neposredno vključevanje, ter prispevajo tudi k enakomernemu razvoju posameznih panog in območij Hkrati, pa je treba z naložbami za povečanje materialne osnove za razmah kulturnih dejavnosti, odločijo naj se tudi 0 investicijski politiki na področju kulture. Po sprejetih načelih in smernicah Kulturne skupnosti Slovenije, ki temeljijo na dogovorih s temeljnimi kulturnimi skupnostmi in Skupščino SR Slovenije, je v letu 1974 predvideno financiranje kulturne dejavnosti in investicijskih naložb na kulturne objekte v višini 0.79 ',; od bruto OD vseh zaposlenih, ki bivajo v občini. Od tega po dogovoru pripada O.dO" temeljnim kulturnim skupnostim in 0,19$ Kulturni skupnosti Slovenije za kulturne akcije in sofinanciranje kulturnih potreb in institucij v republiškem merilu. Kulturna skupnost Domžale načrtuje na podlagi razprave za osnovno kulturno dejavnost v letu 1974 sledečo porabo sredstev: 1. KNJIŽNIČARSTVO a) za osnovno dejavnost (za OD. nakup knjig m funkcionalni izdatki) h) adaptacija in oprema knjižnice in čitalnice v Domžalah...... 2. ZALOŽNIŠTVO a) občinski poročevalec h) izdaja poljudnoznanstvenih del c) literarna glasila č) sofinanciranje izdaje gramofonskih plošč................. 3. DEJAVNOST DRUŠTEV V OKVIRU ZVEZE KULTURNO PROSVE1 Nlll ORGANIZACIJ a) 7 pevskih zborov. 5 dramskih skupin. 2 godbi, simfonični orkester, harmonikarski orkester h) likovna sekcija (tečaji in razstave) ...................... e) revija pevskih zborov................................ č) revija dramskih skupin............................... d) šolska kulturna društva .............................. e) strokovna služba in funkcionalni izdatki ................. 4. GLEDALIŠKA IN GLASBENA DEJAVNOST a) stilni koncerti Groblje 74............................. b) gostovanje poklicnih gledališč in orkestralnih skupin........ 5. MUZEJSKA '1)1 JAVNOST a) Muzej Kamnik (za osnovno dejavnost in akcije)............ b) Gorenjski muzej Kranj (akcija mlini na Gorenjskem in Gorenjska arhitektura)................................. c) slamnikarski muzej Krumpeik (dodatni prostori in povečava zbirke) č) Muzej Moravče..................................... d) Muzej del. gibanja Jesenice............................ 6. SPOMENIŠKO VARSTVENA DEJAVNOST a) Zavod za spomen, varstvo Kranj - za osnovno dejavnost............................. - odkrivanje fresk v Krtini .......................... - ostale akcije...........................•......... b) Spomeniki NOV vzdrževanje ........................ c) Zgodovinski arhiv Ljubljana za osnovno dejavnost in urejanje arhiva s področja domžalske občine................................... - ureditev prostora in nabava opreme.................. 220000 160 000 300.000 50.000 12.000 12.000 96.000 25.000 30 000 1 10.000 70.000 1 2.000 16.000 2.000 5.000 90.000 HO 000 20.000 30.000 50.000 15.000 380.000 315.000 495.000 140.000 105.000 2 d 5.000 FILMSKA DEJAVNOST a) sofinanciranje Foto-kino kluba Mavrica Radomlje (filmanje in foto kino kronika) ............... 10 000-...........10.000 KERSNIKOVE NAGRADE a) podelitev vsakoletnih nagrad ...........40.000.............40.000 STROKOVNA SLUŽBA IN FUNKCIONALNI IZDATKI a) OD in funkcionalni izdat ki in materialni izdatki ......................90.000........... 90.000 SKUPAJ: ...............................................1.840 000 Iz tega pregleda porabe sredstev se vidi, da bi stopnjo 0,37 % iz bruto 01) dobili le sredstva za normalno funkcioniranje kulturnih ustanov in organizacij, onemogočene bi bile kakršnekoli naložbe na kulturnem področju. Tako s temi sredstvi ne bi mogli poskrbeti za nujno adaptacijo kulturnih domov, za izpopolnitev njihove opreme, za nabavo nekaterih novih instrumentov za domžalsko in mengeško godbo ter za simfonični orkester. Prav tako pa s temi sredstvi ni mogoče izvesti večjih spomeniško-varstvenih del. (dede na to je najbolj ustrezno, da bi Kulturna skupnost Domžale dobila toliko sredstev kot jih predvideva republiško povprečje za temeljne kulturne skupnosti, to je 0,60% od bruto OD oziroma 3,020.000 din Potrebne investicije na področju kulture so navedene v srednjeročnem programu in koliko bi temeljna kulturna skupnost dobila sredstva v navedeni višini, bi o njihovi porabi za naložbe v letu 1974 morale izreči svoje mnenje še posebej tudi krajevne skupnosti, ker gre zlasti za krepitev materialne osnove za razvoj kulture v posameznih krajih domžalske občine. Kulturna skupnost Slovenije Letos se prvič tudi republiška Kulturna skupnost financira neposredno iz sredstev, ki jih ustvarijo temeljne organizacije združenega dela in sicer je predvideno, da bi za izpolnjevanje njenih nalog oddvojili delovni ljudje 0,19 % od bruto OD, to je 956.000 din na domžalskem območju. S temi sredstvi bi Kulturna skupnost Slovenije financirala ali sofinancirala /Jasli republiške kulturne ustanove in kulturne akcije širšega nacionalnega pomena (književnost, založništvo in knjižničarstvo, gledališka, glasbena in plcsno-balctna dejavnost, likovna, muzejska in galerijska dejavnost, varstvo arhivov, kulturnih in naravnih spomenikov, filmska dejavnost, kulturna dejavnost Slovencev v zamejstvu, sodelovanje z< drugimi jugoslovanskimi narodi in tujino, kulturna dejavnost narodnostnih skupnosti, urejanje prostorov za kulturne potrebe). Množičnost v telesni kulturi PREDNOSTNA NALOGA TELESNO KULTURNE SKUPNOSTI PROGRAM DELA IN FINANCIRANJA TEMELJNE TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI DOMŽALE Telesna kultura mora biti enkovredni del našega družbenega življenja, ker prispeva k zdravju, delovnim in obrambnim sposobnostim, vzgoji, patriotizmu, bratstvu in enotnosti, smotrni uporabi prostega časa, osebnemu zadovoljstvu in k oblikovanju, izražanju ter potrjevanju celovite človekove osebnosti. Naštete cilje je mogoče uresničevati le z. doslednim bojem za socialistične in samoupravne odnose v telesni kulturi, ki mora biti zasnovana na skladnosti potreb in interesov najširšega kroga ljudi naše samoupravne socialistične družbe. Oblikovanje politike na področju telesne kulture in do telesne kulture je neodtujljiva pravica in dolžnost delovnih ljudi, ki morajo biti tudi njeni nosilci in uresničevala. V skladu Z načeli ustave in resolucij ter stališč družbeno političnih organizacij bodo občani domžalske občine neposredno ali po svojih delegatih iz organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in telcsno-kulturnih organizacij v povezovanju z druž-bcno-političnimi skupnostmi in drugimi organi ter organizacijami oblikovali politiko ter reševali vprašanja področja telesne kulture tako v občini kot tudi v širših dru/beno-političnih skupnostih. Za področje občine Domžale ugotavljamo: 1 da telesna kultura v občini bistveno zaostaja za razvojem na drugih področjih ter bodo zato prizadevanja v letu 1974 in v prihodnjih letih usmerjena v prizadevanja za večjo vključitev občanov v redne oblike tclcsnokulturne dejavnosti. Borili se bomo za odpravo socialnega razlikovanja na področju telesnokulturne dejavnosti tako. da telesna kultura nc bo dostopna le redkim posameznikom ampak slehernemu našemu delavcu in občanu: 2. da primanjkuje na področju telesne kulture strokovnih in drugih kadrov. S štipendiranjem, organiziranjem vaditeljskih tečajev in drugih oblik izobraževanja bo potrebno zagotoviti zadostno število strokovnih telesnokulturnih delavcev za delo z mladino ter v te-lesnokulturnih organizacijah in šolah; 3. da so športni objekti, ki so namenjeni telesni kulturi v izredno slabem stanju tako, da razpadajo in nastaja vsakodnevna škoda, ker se dosedaj za te objekte v pretežni meri ni nihče-brigal. Skupnost bo kot prvotno uredila status športnih objektov in nato pristopila k organiziranju in financiranju vzdrževalnih del; 4. da se s telesno kulturo v domžalski občini ukvarja komaj 15% občanov. Katastrofalno je, da ima predvsem zaradi pomanjkanja ustrezne telesne vadbe slabo telesno držo v naši občini kar 31,2 % otrok, deformirano hrbtenico 6,2% deformacijo prsnega koša 25,5 V, deformacijo stopal 23,4% in daje za službovanje v JLA nesposobnih kar približno 20 % vojaških obveznikov. Tclcsnokulturna skupnost si zato kot neposredni cilj za leto 1974 postavlja dvigniti množičnost od sedanjih 15 na 25 % s posebnim poudarkom na razvoj telesne kulture predšolskih, šolskih otrok in doraščajoče mladine. Temeljna telesna kulturna skupnost Domžale, ki je bila v skladu z zakonom ustanovljena v začetku novembra 1973, je doslej že pripravila na podlagi programov telesnokulturnih organizacij, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti program dela in porabe sredstev za leto 1974. Da bi bile lahko pokrite vse finančne potrebe, ki jih zahtevajo programi, bi bilo za leto 1974 potrebno zagotoviti 4,601.450 din. Zaradi splošnega pomanjkanja sredstev ter v skladu s priporočili družbeno političnih skupnosti je telesna kulturna skupnost skrčila svoj program le na nujni del za kar potrebuje v letu 1974 2,718.000 din. S takimi sredstvi bo TTKS Domžale financirala naslednje telesno kulturne dejavnosti v občini in republiki: A) Razvoj množičnosti 243.000 din 1 tekmovanja med šolskimi in športnimi društvi v občini in republiki skupno s temeljno izobraževalno skupnostjo 2. tekmovanja med vzgojo - varstvenimi ustanovami v občini skupno s temeljno skupnostjo otroškega varstva Domžale 3. medobčinske športne akcije za razvoj množičnosti 4. razvoj TR1M dejavnosti v občini in razne akcije TRIM 5. „naučimo se plavati" 6. vključitev v akcijo: ,,vsi Slovenci tečejo in smučajo" 7. športne akcije v nespecializiranih organizacijah (planinci, taborniki itd.) (S. po poieli partizanske Ljubljane 9. občinske in spominske množične prireditev 10. športna značka 1 I. programiranje in organizacija akcij za razvoj množičnosti 12. drugi izdatki v gornji namen B) za kadre C) 218.000 nagrade za trenerje in vaditelje specialni zdravstveni nadzor mladinske športne šole financiranje šolanja in izpopolnjevanje trenerskega vaditeljske-ga in drugega kadra, ki dela na področju telesne kulture štipendiranje povrnitev izgubljenega osebnega dohodka drugi stroški v zvezi s kadri Za opremo in vzdrževanje objektov telesndkult. skup. 503.000 1 2 3 4 5 6. 7. za investicijsko, redno vzdrževanje ter amortizacijo za nakup opreme in športnih naprav najemnina za objekte, naprave in rekvizite drugi stroški v zvezi z. opremo in objekti ' financiranje sodelovanja strokovnjakov pri izdelavi aktov programov in analiz po naročilu TTKS nabava športnih časopisov in knjig stroški tiska, propagandnega gradiva, filmov in podobno *■ v. * l^Jf4»*< D) Za tekmovalno in drugo športno dejavnost telcsnokulturnih organizacij 532.000 I financiranje tclcsnokulturne dejavnosti 40 klubov oz. društev v občini Domžale, ki vključujejo 2.292 aktivnih tekmovalcev in sicer 7.759 planiranih treningov in 1.937 planiranih tekmovanj 2. nezgodno zavarovanje tekmovalcev 3. tekmovanje občinske reprezentance 4. drugi stroški F) Za aktivno rekreacijo delovnih ljudi in občanov 1. 306.000 3. 4. najemnina za prostore in objekte, kjer se bo opravljala rekreativna dejavnost najemnina za rekvizite in nakup rekvizitov financiranje strokovnega, organizacijskega in drugega kadra, ki bo skrbel za aktivno rekreacijo financiranje širših akcij za razvoj rekreacije skupno z drugimi nosilci športne rekreacije (i) S financiranjem vzdrževanja športnih objektov na področju krajevnih skupnosti, s katerimi ne upravljajo telesnokulturne organizacije ' 186.000 financiranje se bo opravljalo v skladu z dogovori med TTKS Domžale in krajevnimi skupnostmi II) Za republiško telesno kulturno skupnost 560 000 za razvoj množičnosti financiranje kakovostnega in vrhunskega sporta strokovno in raziskovalno delo propaganda in založništvo solidarnost na sredstva investicije v republiške telesno kulturne centre planinske postojanke financiranje RTKS financiranje tekmovanj v okviru federacije in mednarodnih tekmovanj SKUPAJ 2,718.000 Skupščina Temeljne telesne kulturne skupnosti Domžale, ki jo sestavljajo delegati delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in telcsnokulturnih organizacij bo na podlagi sprejetih načel in meril izdelala posebne razdelilnike sredstev, s katerimi bo določila, koliko sredstev bo potrošila za posamezno vrsto planirane dejavnosti. Vsa /brana sredstva se bodo skladno s programi v različnih oblikah vračala ljudem in bodo porabljena za ljudi ob potrebnem upoštevanju načel solidarnosti in vzajemnosti na katerih temelji naša družba. Predsednik skupščine TTKS (Miro Varšck. dipl.oec. I.r.) Za delo TTKS Domžale 1. 170.00 ) osebni dohodki sekretariata TTKS stroški vodenja finančno administrativnega poslovanja pogodba s SoB Domžale nabava pisarniške opreme in materiala ureditev prostorov ter najemnina x KAJ V INVALIDSKEM POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja V SR Sloveniji izplačuje v letu 1973 pokojnine 190.000 upokojencem. Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se skoraj v celoti določene z. zveznizakonom o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in republiškim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Statut skupnosti te pravice le konkretizira Po financ nem učinku gledano povzročajo 99'/ vseh izdatkov pravice, ki jih daje zvezni zakon. V letu 1973 bo skupnost za kritje vseh pravic in z njimi povezanih stroškov porabila 3.70. 19 74 7: Kulturno prosvetna dejav. štipendije 2,022.000 785.000 39 Soe skrbstvo 4,514.000 5.205.000 1 15 Zdravstvena zaščita 981 000 1.308 000 133 Komunalna dejavnost 240.000 353 000 147 Delo državnih organov y.H53 000 1 2.282 000 1 24 Krajevne skupnosti 1.562.000 2.268.1)00 145 Družbeno polit organi/. 871.000 1.1 50 000 132 Negospodarske invest. 7.936 1)0(1 9.1 74 0(10 1 15 Gospodarske investicije 2.191 ono 2,350.000 107 Gospodarski posegi 2.301 000 3.225.000 140 Skupaj 32.471.000 38,100 000 1 17 Iz. tabele je razvidno, da so največji potrošnik i proračunskih sredstev državna uprava, negospodarske investicije, socialno skrbstvo, k rajevne skupnosti in Gospodarski posegi S prevzemom opravljanja novih zakonskih obveznosti so se bistvene razširile naloge uprave m drugih državnih organov na področjih upravne m inšpekcijske dejavnosti tei pregona kazenskih prekrškov. Nujno je bilo sistemizuati vrsto delovnih mesl m jih zasesti / novo delovno silo. predvsem v občinski upravi. Poleg lega je kadrovska struktura gledana po dejanski strokovni izobrazbi zelo visoka, saj ima \5'% visoko, is', višjo in 38^ srednjo izobrazbo. Za sodne organe je treba zagotovili sredstva za 21 delavcev, od katerih ima 29'/? visoko izobrazbo. Zaradi volitev se povečujejo tudi drugi stroški tako. da je v primerjavi z letom 107.? potreba v tem namenu za 2.466.000 din oz. 25 '■> \ečja kot lani. Sredstva za negospodarske investicije so namenjena /a odplačilo anuitet za najete kredite v občim, za >tanovanja. plačilo urbanističnih m zazidalni)] načrtov ipd. /. največjim zneskom je v tem namenu obveznost skupščine k izgradnji osnovnošolske mreže Kot razširjena dejavnost pa je v lem namenu predlog za izgradnjo nove skupščinske dvorane. Večji potrošnik proračuna je socialno varstvo občanov. Trenutno je v občini 153 upravičencev do socialnih podpor. Dobivali bi morah pomoč . visini I /2 varstvene pokojnine, to je 497 din Pri rejniških družinah je 25 otrok, za katere starti ne skrbijo ah pa za njih plačujejo minimalne zneske. Povprečna rejnina je lansko leto znašala le 350 din. v letu 1974 bi jo morali povečali na 600 do 800 din I pravičencev do prispevka za socialno zavarovanje je 250. Za oskrbnine v domovih za stare osebe je potrebno zagotoviti 1600 dinarjev, za oskrbnine v domovih za mladoletnike 000 tisoč dinarjev. Iz sredstev za socialno varstvo se plačujejo še enkratne podpore socialno ogroženim občanom, prispevki skladu za invalide in borce, prispevki socialnim ustanovam ipd. Pri zdravstvenem varstvu je največja postavka povračilo za po zakonu določene, opravljene storitve, katere plačnik je občinska skupščina ter prispevek k stroškom zdravstvenega zavarovanja kmetov Temeljna kulturna skupnost bo z o/iiom na nove vire dohodkov prevzela vse obveznosti proračuna za kulturno dejavnost S tem so obveznosti proračuna iz tega namena zmanjšane Te na prispevek skladu za podeljevanje Štipendij. Sredstva za gospodarske posege so namenjena kol prispevek cestnemu skladu za vzdrževanje ccsl lei skladu za pospeševanje kmetijstva. V občim je 252 km kategoriziranih tei 86 km nekategoriziranih ccsl za vzdrževalne Od tega vzdržuje komunalno podjetje44 km po pogodbi. Ostala sredstva se razdelijo krajevnim skupnostim za isti namen Skladu za pospeševanje kmetijstva je namenjenih 1.470.000 dinarjev. Ca 500.000 din bo dano v kreditni sklad hranilne kreditne službe. Ocenjujemo, da bo z združitvijo sredstev sklada, poslovne banke, hranilno kreditne službe tet republike, nabrano 5,000.000 kreditnega potenciala. Iz tega bo dobilo kredil ca 36 kmečkih gospodarstev za gradnjo gospodarskih poslopij (v isma od 20 000 do I 00.000) ter ca 70 kmetijam za nabavo mehani/aci|c. Ostala sredstva je sklad za pospeševanje kmetijstva namenil za regresiranje nabave Strojev, umetnih gnojil, reprodukcije živine ter izobraževanje kmetov Iz sredstev gospodarske investicije so namenjene za odplačilo aiiuitel najetih kreditov, za izgradnjo in modernizacijo mostov in cest. izgradnjo čistilne naprave ipd Potrebe nakazane s strani cestnega sklada za modernizacijo ccsl m mostov so 11,380.000 dinarjev. V tem so upoštevana sredstva za izgradnjo mostu čez. Kamniško Bistrico proti Ihanu v visini 4,830.000. Ker z izvirnimi dohodki sklada kot tudi proračuna ni možno kuti niti tretjine programa, je nujno, da se dogovorimo, katere objekte bomo giadih letos in kako bomo zbirali dodatna sredstva za izgradnjo dogovorjenih objektov. Tudi programi krajevnih skupnosti so prezahtevni m preobsežni, da bi lahko bili sfinancirani samo z izvirnimi sredstvi proračmna in skladov, Uresničitev programov krajevnih skupnosti bi zahtevala naslednja sredstva: 1 za redno dejavnost m izobraževanje 3.040.000 2 za investicije 22,970.000 Skupa 26,610.000 Zato je pred nami ena najzahtevnejših akcij, da se v okviru krajevni., skupnosti dogovorimo, kateri objekti bodo imeli prednost m zlasti kako bomo uresničili ustavno načelo, tla vsi. ki v krajevni skupnosti, bodisi zivi|o ali delajo, prispevajo za financiranje njenih potreb Pri lem bo nujno zagotoviti načelo solidarnosti za mani razvita, praviloma redko naseljena področja. Koliko denarja je treba za uresničitev predlaganih p r o s r a m o v VSKLAJEVANJE SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE ZA LETO 1974 V OBČINI DOMŽALE RESOLUCIJA o družbeno-ekonomski politiki in razvoju SRS ter neposrednih nalogah v letu 1974 nas obvezuje, da v okviru teh nalog dajemo prednost tistim, ki bodo pripomogle k boljšemu gospodarjenju in povečani produktivnosti dela. Delitev ustvarjenega družbenega proizvoda mora biti počasnejša od rasti družbenega proizvoda Predvideno je. da bo porast družbenega proizvoda v Sloveniji za 23 '7< nad lanskim, tako lahko skupna in splošna poraba poraste le za 19 %, Družbeni in finančni načrti gospodarstva v občini Domžale napovedujejo za leto 1974 povečanje nominalnega družbenega proizvoda za 25'/. Znatne možnosti razvoja gospodarstva omogoča modernizacija in rekonstrukcija proizvodnje, ki jo je v preteklih letih izvršila zlasti industrija. Predlogi samoupravnih interesnih skupnosti so obsežni in zahtevni, saj smo kljub velikemu napredku na področju družbenih dejavnosti (otroško varstvo) nekoliko v zaostanku pri nalogah, sprejetih v razvojnem programu občine do leta 1975. Realizacija programov posameznih skupnosti v nezmanjšanem obsegu bi v primerjavi z. letom 1973 zahtevala naslednja finančna sredstva. IV REPUBLIŠKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA I' O R A IS N I K I Za denarne dajatve in intervencije za izravnavo pogojev otrok Realizacija 1973 556.248.700 Predlog 1974 7 73.800.000 Indeks 139 V predhodnem usklajcvalncm postopku je bil v štabu glede na možnosti izvirnih dohodkov dosežen med porabniki skupne in splošne porabe v okviru občine DOMŽALE naslednji predlog: I. PORABNIKI SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE NA NIVOJU OBČINE 1' O R A U N 1 K 1 Realizacija Predlog Indeks 1973 potreb 1974 1 temeljna skupnost otroškega varstva 3,786.000 7.675 600 220 2. temeljna izobraževalna skupnost 28,321.200 37.636,000 133 3, temeljna kulturna skupnost 1,316.700 3.020.000 229 4. Temeljna telesna kulturna skupnost • 820.000 2,114.000 258 5. Proračun občine 32.708.500 63,300.000 194 SKUPAJ 66.952.400 1 13,745.600 1 70 II. SKUPNOSTI, KI SO ORGANIZIRANE NA NIVOJU REPUBLIKE, BI MORALE OD PREBIVALCEV DOMŽAL V OBLIKI PRISPEVKA OD OSEBNEGA DOHODKA DOBITI P (i R A li N I K I I, Republiška izobraževalna osnovne šole (0,28 '/i od OD) !, K ulturna skupnost SRS i telesno kulturna skupnost Realizacija 1973 Predlog 1974 1.408.000 956.000 604.000 Indeks III. PORABNIKI ORGANIZIRANI V INTERESNE SKUPNOSTI NA NIVOJU LJUBLJANSKE REGIJE O R A U N I K I I Skupnost za zaposlovanje Ljubljana 2. Skupnost zdravstvenega arstva in socialnega za varova nja Lj u bljana 3, Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja Ljubljana Realizacija Predlog Indeks 1973 1974 8.549.400 16.980.000 198 931.005.900 1.206.260.000 129 3.708.300 000 4.559,000.000 123 PO R A H NI K I 1. Temeljna skupnost otroškega varstva 2. Temeljna izobraževalna skupnost 3 Temeljna kulturna skupnost lenieljna telesno kulturna skupnost 4. Proračun občine Skupaj v občini Realizacija Izvirni dohodki Dohodki po Sporazumu 1973 -din dinlndeks din 3.786.000 28.321.200 1.316,700 820.000 32.471.000 66.714 900 4.330.000 114 37,636.000 133 3,020.000 229 2.114.000 258 38,100.000 117 85.200.000 128 3.345.000 5,000.000 8.345.000 Iz pregleda predloga porabe iz izvirnih dohodkov izhaja, da v predhodnem usklajevalncm postopku programi niso usklajeni z izhodišči določenimi z resolucijo o družbeno ekonomskem razvoju SR Slovenije za leto 1974. saj bi lahko bila glede na planirano 25 % rasi družbenega proizvoda, rast skupne in splošne porabe v občini Domžale le 21 %. Dokončno uskladitev programov bo potrebno doseči v času javne razprave. I. PRISPEVEK DELAVCEV IZ OD V OBLIKI BRUTO PRISPEVNE STOPNJE: JAVNA RAZPRAVA NAJ POKAŽE, V KAKŠNI OBLIKJ IN V KATERE NAMENE BOMO ZBIRALI DODATNA SREDSTVA ZA URESNIČITEV PROGRAMIRANIH NALOG Predlagamo: dodatna sredstva naj se zbirajo za - uresničitev programa temeljne skupnosti otroškega varstva v višini 3,345.000 - financiranje krajevnih skupnosti, kot je nakazano z novo ustavo v skupni višini 5,000.000. 8. Skupnost za zaposlovanje 9. Temeljna kulturna skupnost 10. Temeljna telesno kulturna skupnost 11. Za stanov. izgradnjo 1 2. Za Bosansko krajino 0,20 rep.in obč. proračun rep.in obč. proračun 7,00 0,66 0,20 0,79 0,54 7,00 0,66 0,14 0,34 0,79 0.54 7,00 0,66 KAKO NAJ BI SE IZVAJALO FINANCIRANJE SPLOŠNE IN SKUPNE PORABE LETA 1974 Dohodek, ki ga delovni ljudje ustvarijo s svojim DELOM, se uporabi za osebno, skupno in splošno porabo ter vlaganja v proizvodnjo. Vsak delavec z delom svojega dohodka prispeva k financiranju SKUPNE porabe, to je za otroško varstvo, izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, za zaposlovanje, zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Del svojega dohodka odstopa za kritje SPLOŠNE porabe širših in ožjih družbeno političnih skupnosti, to je delo državnih in pravosodnih organov, delo družbeno političnih društev, zdravstvene in socialne podpore socialno šibkih prebivalcev, vzdrževanje komunalnih objektov, negospodarske investicije, investicije v gospodarstvu, ipd. Poleg dohodka, ki ga delavci v TOZD namenjajo za enostavno in razširjeno reprodukcijo, so naložbe v proizvodnjo, investicije v znanstveno raziskovalno dejavnosti, investicije v srednje in visoko šolstvo, investicije v kadre (štipendije), zdravstveno varstvo, ipd. In kako bodo financirane posamezne vrste porabe? Izpeljano bo ustavno načelo da se z davki iz dohodka občanov in davki iz dohodka TOZD financira SPLOŠNA PORABA; s prispevki od osebnih dohodkov pa SKUPNA poraba. Vsa vlaganja v proizvodnjo, to je vse investicije, ki neposredno ali posredno povečujejo storilnost dela investicije v osnovna in obratna sredstva, raziskave, organizacija dela, zdravstvena zaščita, bodo financirane iz dohodka organizacij združenega dela Kvalitetna sprememba pri tem bo, da bo vsak delavec lahko odločal kakšno naj bo otroško varstvo, osnovne šole, kultura, telesna kultura, zdravstveno varstvo in znanost, saj vsaka skupnost predlaga programe, na osnovi katerih se bo delavec odločil o višini prispevnih stopenj in obsegu programa. Kot pomemben element financiranja posamezne dejavnosti bo v bodoče veljalo načelo solidarnosti. Sočasno s sprejemanjem programov bomo odločali o višini solidarnostnega pripsevka področjem, ki jim dohodki iz lastnih virov ne bodo zadoščali, da bi imeli enake osnovne šole, predšolsko varstvo ipd., kot na razvitih področjih. Uresničitev predlaganih programov interesnih skupnosti, kot so objavljeni, bi zahtevala naslednje prispevke iz posameznih virov (zaradi lažjega razumevanja dajemo primerjavo z letom 1973) Predlog 1974 Skupaj za enak obseg za razš. kot 1973 obseg Skupnost 1973 31.12. 1. proračun občine 2,25 2. Temeljna izobraževalna skupnost 2,55 3. Republiška izobraževalna skupnost 3,44 4. Temeljna skupnost otroškega varstva 0,45 5. Republiška skupnost otr.varstva 2,98 6. Skupnost zdravstvenega zavar.in zdr. varstva 8,74 7. Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja 14,89 5,64 0,28 0,47 2,38 9,86 15,04 0,86 6,50 0,28 0,23 0,70 0,20 0,58 0,33 10,19 15,04 Obrazložitev: Iz tabele je razvidno, da kot novi porabniki sredstev iz OD v letu 1974 nastopajo kulturna in telesnokulturna skupnost. Tidve skupnosti vključujeta v okvir svojih programov in stopenj tudi porabo republiških skupnosti. Predlagane stopnje v prvi koloni za leto 1974 so izračunane za sredstva, ki jih skupnosti v svojih programih navajajo kot nujna za financiranje dejavnosti v enakem obsegu kot lani s priznano valorizacijo na gibanje življenjskih stroškov in osebnih dohodkov. Predlagana stopnja v drugi koloni za leto 1974 je izračunana na osnovi obsega nalog za razširjeno dejavnost. II. TOZD BODO V OBLIKJ DAVKA NA DOHODEK PLAĆEVALE ZA FINANCIRANJE REPUBLIŠKEGA PRORAČUNA S prispevki iz dohodka TOZD se bodo financirale naslednje dejavnosti: Izobraževalna skupnost SR Slovenije v celoti Raziskovalna skupnost Slovenije v celoti Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja delno Skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja (delno) delno V letu 1974 bodo ukinjene naslednje zakonske obveznosti: - davek na dohodek bank - prometni davek na bančne storitve - davek na sklad skupne porabe NAVEDENE PRISPEVNE STOPNJE SO IZRAČUNANE NA OSNOVI PROGRAMOV. VIŠINA PRISPEVNE STOPNJE BO ODVISNA OD PROGRAMA, ZA KATEREGA SE BOSTI ODLOČILI! V času, ko bo potekala razprava delovnih ljudi o programih samoupravnih interesnih skupnosti, se bo v občini nadaljevalo usklajevalno delo glede porabe proračunskih sredstev na posamezne koristnike, pri čemer se bo upoštevalo kot prioritetno tisto, kar najbolj in neposredno koristi delovnim ljudem občine ter obenem zagotavlja splošni hitrejši napredek občine za blaginjo vseh delovnih ljudi v njej. Domžale, dne 30. januarja 1974 Gradivo oblikovala delovna skupina pri štabu za koordinacijo priprav za sklenitev družbenega dogovora o splošni in skupni porabi občine Domžale v letu 1974