St. 34.
V Gorici, dne 19. avgusta 1892.
OTA
Y'
4
glil. 4-40, „ 2-20, „ MO.
■K
»Nova Soča“
i/.haja vsak petek o poldne in vel.jS s prilogo ..Gospodarski List vred po posti prejemana ali v Gorici na dom ! pošiljana:
Vse leto	.	.
Pol leta	.	.
Četrt leta . .
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino /.nižamo. ako se oglase pri upravništvn.
..Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Redarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Urednistro in	n pravni št en	je	v	Mar-
zinijevi hiši, Via	del	Mercato	št.	12,	11.
r
4
soc
i
(Izdaja za Gorico )
Oznanilu
in „poslanice“ plačajo se za Ati petit-vrsto:
8 kr., če se tiskaje^nč
7
* n	ti	n	r
° n	n	n	n
Večkrat — po pogodili. 7. črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo 'kivjjtro-dajaluici G. Likarja in v tobakarnab v Nunski in Šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvn „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
Katoliški shod.
Izv. dopis z dežele, 15. avg.
II.
»Misel je dobra, ako se izvrii tak6, kakor edino zahteva korist celokupnega naroda slovenskega, kar se nadejamo. Čudne sadove bi pa rodil, ako	bi se dovršil po
željah nekaterih	ljudi j, ki hnfcejo
to uzviseno namero zlorabiti v svoje in strankarske osebne namene.«
V	prvem svojem članku omenil sem okrožnico, s katero je stolni dekan preč. g. Fr. JI er cin a vabil v imenu krajnega odbora na prvi slovenski katoliški shod v Ljubljano. Dejal sem ondi tudi, da stolni dekan je le posodil svoje	ime	pod okrožnico,	ki ima vse
drugod pravega	očeta. Temu ne	more nihče
ugovarjati! Kdor le količkaj pozna častitljivega starčka, ugane takoj, da okrožnica ni njegovo delo, ni izraz njegovega dosedanjega mišljenja in teženja, še manj pa delovanja. Toda vse to je stranska stvar, naj bo že kakorkoli!
Ta okrožnica razdelila se je, v prav obilnem številu med Slovence vseh stanov; dobili so jo v roke večinoma tu li vsi p o-svetni razumniki. A prav ta okolnost je jako razdražila mnoge posvetnjake, ki imajo večinoma uplivuo besedo in mesto v javnem življenju. In zakaj ? Evo .-
Ko se je sklical v goriškeui semenišču posvetovalni shod, h kateremu so prišli tudi štirje gospodje iz Ljubljane, zgodilo se je to zahrbtno, tiho, da nihče posvetnih mož niti vedel ni zanj, kamo li še, da bi bili povabljeni. Gospodje v semenišču so s tem izjavili, da ne m a raj o za s o d e 1 o v a n j e posvetnih razumnikov. Pa tudi duhovniki niso bili vsi povabljeni. Niti našega državnega in deželnega poslanca veleč. gosp. dr. Antona Gregorčiča, katerega je vendar narod povzdignil na prvo mesto, katero mu more dati, niso marali pri posvetovanju; prezrli so ga ved orna in hote, razžalivši s tem ne le njega, marveč ves narod, kateri on zastopa in kateri stoji za njim, ne pa za znanimi srboriteži v stekleni palači. Uredništvo „Nove Soče“ ima v javnem življenju slovenskega naroda na Goriškem tudi važno besedo, a tudi to so mogočni gospodje povsem prezrli.
Očitno je, da goriških pripravljalcev za katoliški shod pri sklicevanju posvetovalnega zborovanja ni vodila prava katoliška misel, marveč osebna čustvovanja, osebna ntržnja in pobožna zavist. Ali je po vrhu tega tako ravnanje politično, ali je
PODLISTEK
S I
Sestavil petrograiLki zdravnik N. J. Gi*i(jorjev, prevel V. K. Ratimir)
(Dalje)
Voda. Vse ribnike, vodnjake, studence, potoke in druge izvirnike, iz katerih se za-jemlje voda, treba je ohranjevati čiste; vsako onesnaženje mora se strogo kaznovati.
Vodnjaki in ribniki, nahajajoči se blizu (manj nego 11 metrov) skladišč, gnojnic, smetišč i. dr. jam, morajo se zapreti; njih daljava od pokopališč ne sme biti manj nego 57 metrov, visokost okrova pri vodnjakih ne manj nego 1T7 m. nad zemljo; blizu vodnjakov in pri čistih ribnikih se ne sme perila prati in izpirati; v ribnikih in potokih, iz katerih se zajemlje voda, ne močiti lan, konoplje, kože in platno, ne prati slane ribe, detelje i. t. d.
Kopelji, klavnice, pralnice in razne obrtnijske zavode, ki lehko onesnažijo vodo v rekah, iz katerih se potrebuje, morajo se postaviti niže od vodovoda ali onega mesta, kjer zajemljejo ljudjč vodo. Paziti je treba na one, ki nosijo vodo, da jo zajemljejo za prebivalce mest in vasij na onih krajih, kateri so za to določeni.
NUuovunje mora se imeti čisto, mora »e pometati vsak dan in ne delati pri tem
modro, ali je taktno, ali je previdno, na to lahko odgovore čitatelji sami.
Toda gospodje so nekaternike namenoma vabili, ogromno večino pa so tudi n a m en o m a prezrli! Bali so se, da ni ne imeli večine za svoje „ekstra-katoliške“ klobase, katere si hočejo pridobiti od katoliškega shoda. Ljubljanski glavni odbor je nameraval v resolucijah priporočiti tudi nekatera taka društva na Goriškem, katera so ustanovili in katera tudi zdaj še vedno vodijo duhovniki, n. pr. »Sloga**, »Slovenski Jez**, »Katoliško-politična Čitalnica v Če-povanu**, »Zavednost** itd. A ker ta društva in duhovniki, ki so v njihovem krogu, ne trobijo v rog znane triperesne detelje, zato je bilo treba vsekakor odvrniti toliko nevarnost ter ljubljanske gospode prepričati, da »katoliško-misleči** možje na Goriškem bi bili odločno nasprotni takemu priporočilu. Namesto tega so pa želeli, naj bi katoliški shod priporočil v svojih resolucijah Mahničev »Rimski Katolik**. — Iz vsega tega je umevno, da so gospodje morali dobro paziti na to, koga naj vabijo in koga naj prezrejo. Svoj namen so deloma dosegli, ker v resolucijah se je izpustilo priporočilo navedenih društev; vendar pa je propadel predlog, naj se priporoči »Rimski Katolik**. Vsled tega so oče Mahnič povsem prepričani, da niti ljubljanski osnovalci tega shoda niso še pravi katoličani, ampak neodločni po-lovičarji, ki se boje vsake sapice.
Na tak način se je uprizorilo in dovršilo posvetovanje v goriškem semenišču. Smelo trdim, da pri onem posvetovanju ni bilo vseh onih, kateri edino bi mogli govoriti v imenu cele dežele; tisti pa, ki bi bili tamkaj lahko zastopali splošno mišljenje in javno mnenje v deželi, bili so vsled gori opisanih okoliščin v odločni manjšini. In glejte, zdaj bi goriški pripravljalni odbor (kilo vse ga sestavlja, ni bilo nikjer povedano!) rad zastopal javno mnenje na Goriškem s tem, da hoče svoje spletke usi li ti po deželi kot javno mnenje in mišljenje. Stolni dekan razposlal je po deželi ono okrožnico, a zdaj vsem, tudi onim, kateri k posvetovanju niso bili vabljeni. Za nasvete in mnenja ogromne večine razumnikov pripravljalni odbor ni maral, a potem jim pošlje o-krožnico, češ: tako smo mi sklenili, to edino je pravo, to edino je katoliško; kdor bo temu veroval, bo izveličan, vsi drugi pa pogubljeni. Mi smo govorili, ergo »causa finita**, udati se morate radi ali ne radi, ako hočete ostati dobri katoliki.
Na tak način hoče strahovati peščica zatemnelih zvezd v Gorici vse ostalo slovensko razumništvo, kije že neštevilno krat dokazalo svojo samostojnost v mišljenju in
prahu; cesto je treba pomivati pod, ako možno tudi stene (lesene), ometati strop.
Zrak naj se čisti v sobah ali z odpiranjem oken, dušnikov (sapnikov), ^ durij ali s kurjenjem pečij, ako je pa možno, z obemi sredstvi.
Na pritličja treba je tako paziti, da ne stanuje v njih preveč ljudij; ako ni možno odstraniti teh nedostatkov, se v pritličja ne sme puščati prebivalcev.
V sobah se ne sme držati umazanega perila, razobešati ga (n. pr. otročje povoje) in sušiti.
V kuhinjah je treba izlivati vse pomije v kak poseben določen kraj, a odvržke je najboljše sežigati.
Stanovanja za rokodelce, tovarniške delavce, dalje prenočišča in druge prostore, kateri služijo v vedno ali začasno prebivanje preprostega ljudstva, treba je vzdrževati v nekih zdravniško-policijskih zahtevah: biti morajo svetla in prostorna; gnojnice in zahodi — v redu. Bolniki ne smejo ostati v takih krajih, treba jih je odpravljati takoj v bolnišnice. Gostilne in mobilovane sobe treba je imeti v najstrožjem nadzorstvu.
Hleve, ptičnice in jednake prostore za živino očiščevati je treba gnoja kolikor možno često, odstranjevaje poslednjega do tal in razkužuje zemljo z neočiščeno kar-bolovo kislino (18—28 dekagramov na 56‘t> litrov vode).
Jed in pijača biti morata vsekilar predmet neprestanega nadzorstva. Tu je treba pripomniti, da se morajo ohranjevati čisti
delovanju; a tako se upajo delati taki ljudje, ki imajo silno malo npliva in malo spoštovanja med narodom in ki se vzdržujejo v dvomljivi časti edino le vsled svoje brezmejno trde kože, da se jih nič ne prime, naj <lo-žive še toliko in še tako hudih blamaž. Vedite gospoda, da s takim ravnanjem ste zopet razžalili tiste, ki imajo na Goriškem stokrat več govoriti nego vi. Ako bote želi, kakor ste sejali, ni se vam treba čuditi.
Slavni glavni odbor v Ljubljani se je lahko prepričal iz zadnjih številk »N. S.“, a tudi drugače, ako hoče poizvedovati pri pravih virih, da so bile goriške priprave za katoliški shod v najnesrečnejših rokah. Po takej poti ni mogoče pričakovati kaj dobrega, ampak vse slabo, ker trdovratni grešniki se navadno ne spreobrnejo; ako pokažejo prijazno lice, delajo le hinavski: G ute Miene zum bosen Spiele! Ako bodo torej ti ljudje tudi v Ljubljani nosili zvonec, onda vedite, da bo katoliški shod imel za Goriško žalostne posledice, dasi le za jako kratek čas, ker uverjeni smo, da narod naš in njegovo razumništvo naredita ž njimi prav kratek račun. Uprašamo pa: Kake koristi bi imela od tega katoliška cerkev? Odgovor na to prepuščamo merodajnim krogom; oni so odgovorni za posledice, ker mirno gledajo tako nespametno: nepolitično cerkveno politiko.
©Of lil
Iz Kobarida, 16. avgusta. (Grof Alfred Coronini). — V nedeljo se je bila raznesla govorica po trgu, da naslednje jutro se popelje skozi Kobarid v Bole visokorodni gospod Alfred grof Coronini, naš zastopnik veleposestva v državnem zboru. Takoj je bilo sklenjeno, da naš trg naj pri tej priliki svečano dokaže, kako zna ceniti in spoštovati zaslužne svoje može. Učeraj, na praznik Marije Device, bil je ves trg v svečanem oblačilu; vse hiše so bile okrašene z narodnimi in cesarskimi zastavami. Veliko ljudstva pa je pričakovalo treuotka, ko bo moglo videti in vredno pozdraviti vrlega našega državnega poslanca.
Zastopniki občinskega starašinstva peljali so se v treh kočijah do Kamnega gospodu grofu nasproti. Grof je bil vidno iznenaden, ko je po vsem nepričakovano nakrat videl pred sabo odposlance našega narodnega trga. Po kratkem pozdravu drdrali so vozovi drug za drugim proti Kobaridu, kjer ga je čakalo še večje iznenadenje:
že prostori, kjer se prodaja jed in pijača, treba je paziti na stole, police, stojala, pokrove za blago, posodo, vage in drugo, da bi ne bilo umazano; prodajalci sami biti morajo čedno oblečeni in imeti čiste predpasnike.
Prodajati se smejo samo sveži in zdravi pridelki.
Prodaja nezrelega sadja, jagod in raznih pridelkov po leti, v vročini, — mora se prepovedati.
Razne pijače: kvas, limonado, mošt i. dr. sme se prodajati samo skrbno narejene, nepokvarjene in hkratu pripravljene na svežej, kipečej vodi.
Skrb za izvršitev vseli omenjenih na-vodov imeti morajo, se ve da, pred vsem mestna samouprava in vsa oblastva, katerim se izroča skrb za ljudsko zdravje. Skrbeti morajo; da bi:
mestni vozovi za i-.voz nesnage in gnoja ne bili samo v dobrem stanu, temveč tudi po ceni popolnem dostopni ubogim ljudem; želeti je, da bi se poslednjim dajali brezplačno na razpolaganje;
bila v mestu odkuževalna soba, peč za sežiganje nesnage, zaloga odkuževalnih sredstev, vozovi za prevoz bolnikov, nekoliko razkuževaleev (deziufektorjev) in vse to za reveže brezplačno;
bili zavezani vsi gospodarji čistiti in polivati ulice;
bili za ubožno prebivalstvo zdravniki in dajali n u brezplačno pomoč in zdravila;
svečano okrašen trg, neštevilne množice ljudstva, ki so ga pozdravljale z viharnimi »živio-klici** med gromenjem naših krepkih topičev na griču sv. Antona. Visokorodni gospod grof zahvaljeval se je prijazno na vse strani, vidno ganjen radi časti, katero so mu od vseh stranij skazovali zavedni Kobaridci. Po kratkem obisku našega preč. g. dekana odpeljal se je dalje proti Bolcu; spremljali so ga krepki »živio-klici** in gro-meči topiči.
Tako smo Kobaridci pred vsem svetom pokazali, da znamo ceniti zaslužne svoje može, ki imajo vselej odprto srce za naš narod, za naše reve in težave. Gospod grof Alfred Coronini je dokazal v kratkem času, od kar se udeležuje političnega življenja, da je mož na pravem mestu in da od njega sinemo še veliko dobrega pričakovati, ako mu dobrotno nebo podeli potrebno zdravje. Bog živi zatorej zastopnika našega veleposestva državnega poslanca Alfreda grota Coroninija! Živio!
Iz Kolca, 16. avgusta. (Grof Alfred Coronini.) — Učeraj jutro izvedeli smo od prijateljske strani, da nas še tekom dneva poseti visokorodni gospod Alfred grof C o-r o n i n i, državni poslanec našega veleposestva. Takoj smo se pripravili, da vredno sprejmemo odličnega gosta. Hiše so se okrasile z zastavami, topiči so se pripravili, tržani pa smo bili zbrani na trgu ter pričakovali dohajajočega poslanca. Pred gostilno g. Alojzija Sorča »pri pošti** zbrano je bilo občinsko starašinstvo z županom na čelu, načelništvo veteranskega društva, odbor Čitalnice, odbor »pogozdovaluega in olepševalnega društva**, veliko občinstva in domača godba. Gospod grof pripeljal se je v spremstvu čislanega gospoda Antona Jaco-bi-ja, predsednika II. primorskega veteranskega društva, ob 121/*; topiči so gromeli, godba je igrala, občinstvo pa ga je burno pozdravljalo z donečimi »živio-klici.“ Župan g. Anton Sulin ga je pozdravil v imenu občinskega starašinstva s primernim nagovorom; potem ga je nagovoril preč. naš g. dekan Ilovar, za njim predsednik D u k i č in še drugi; vselej so zagrmeli trikratni živio-klici. Gospod grof se je prijazno zahvaljeval na teh ovacijah ter v svoji skromnosti izražal svoje začujenje radi tolike časti, katero mu Bolčani skazujejo. — Šel je za hip v gostilno, a hitro se je vrnil ljudstvo pozdravljat. Pri tej priliki mu je župan podal spis, v katerem se prosi, naj bi šel na roko našemu velespoštovanemu državnemu poslancu dr. Antonu Gregorčiču v zadevi predelske železnice in naših krošnjarjev (hauzirarjev). Gospod grof je dejal v tem oziru, da je sicer že doslej uzajemuo deloval z g. dr. Gr. in da tudi v prihodnje
bila za one, kateri nimajo doma prenočišča, napravljena prenočišča, brezplačne ali cene jedilnice, čajnice, prodajal-nice čaja i. t. d.
Vodila javnega zdravilstva pri pojavu kolere.
Vsako mesto treba je razdeliti na slučaj, da se pojavi kolera, v oddelke, kateri naj se izroče zdravilskim oskrbnikom, za okolico pa zdravilskim nadzornikom, kateri morajo nadzorovati zdravje prebivalcev in prestopke zdravilskih pravil v krogu ujihove delavnosti.
V	vsak oddelek poslati je treba zdravnikov in razkuževaleev, določiti primerno množino razkuževalnih sredstev, katera naj se dajajo ubogim zastonj, zalogo zdravil, nekoliko lekarnic za prvo pomoč, dokler ne pride zdravnik, — voz za prevažanje bolnikov v bolnišnice in nekoliko služabnikov.
Po deželi naj preskrbč sanitarni nadzorniki občinske urade, število zdravnikov naj se pomnoži, napravljajo naj se skladnice razkuževalnih rečij za brezplačno razdajanje prebivalcem in raz,dele naj se lekarnice; zdravnikom v pomoč dajajo naj se sluge ali razkuževalci (da se dobe, skrbeti mora za časa mesto in dežela), ustanavljajo naj se začasne bolnišnice, ambulatariji (zdr&vilnice za popotne, bolnike) i. t. d.
se bo ž njim v zvezi boril za naše koristi. Pii drugi priliki je dejal tudi. da je doslej imel še malo prilike storiti kaj za nas, a da upa, da v prihodnje mu bo mogoče kaj ved storiti za naš blagor.
Gospod župan Sulin povabil je grofa na strelišče gospoda Ant. Mlekuža, kjer je bila prirejena njemu na čast ljudska veselica; s tem povabilom je bil prav zadovoljen* Z godbo na čelu podali smo se na strelišče, kjer se je razvilo prav živahno življenje. Gospod grof streljal je prvi in slučaj je hotel, da je 011 dobil prvo darilo, kar je zbudilo veliko veselje. Sprejet je bil zopet nazaj do pošte zgodbo; pozdravil je vse navzoče, ki so mu zaklicali krepak trikratni »živio!" — Ljudje so ga radostno gledali, ker je prijazen gospod, ki z vsakim rad govori, če tudi je visokega stanu. Vrhu tega je 011 ustanovnik planinske koče na Kaninu ter član našega »pogozdovalnega in olepševalnega društva**, s čemur je pokazal zanimanje in ljubezen za naš okraj.
Zvečer je bila domača zabava na vrtu gostilne pri pošti; naši pevci storili so tudi svojo dolžnost, gospod Sorč pa je poskusil svojo spretnost z umetnimi ognji. Skratka: lep dan smo doživeli in lepo smo ga sklenili. Ko se je gospod grof podal k počitku, še smo se v družbi veselili prijetnega dne 15. avgusta 1892.
Počastili smo vrednega moža, odličnjaka po svojem rojstvu, po imenu, po izrednih vrlinah — in s tem smo počastili tudi sami sebe. Bog nam daj še mnogo takih mož, kakoršen je odlični zastopnik našega veleposestva — visokorodni gospod grof Alfred Coronini - Oronberg!
Dostavek. — Tudi vasi Trnovo, Srpenica in Žaga kazale so svečano lice, ker gospodu grofu na čast so vihrale zastave na hišah.
Iz Avč pri Kanalu, 14. avgusta. — Kakor vsako leto, tako smo tudi letos slovesno praznovali praznik Marije Device Snežnice 5. t. m. Bil je prav lep dan. Procesija je bila jako lepa; vodil jo je preč. g. kanalski dekan — Vidic v spremstvu 9. duhovnikov. Ljudstva je bilo manj nego druga leta. — Toda tudi nekaj neprijetnega zapazilo je vsako bistro oko. Videli smo tu namreč vsakovrstne zastave, le nobene s 1 o v e n s k e ne. S cerkvenega okna je plapolala čino-rmena zastava z napisom „Avče“ (čudno še, da ne »Auzza!11). Prav! Toda poleg cesarske bila bi potrebna tudi narodna, kar je edino prav in popolno, ker Avčani smo poleg zvestih Avstrijcev tudi dobri in pošteni Slovenci, zvestu cesaiju in svojemu slovenskemu rojstvu. To oboje naj kažeta cesarska in narodna zastava! Bilo je tudi več deželnih zastav belo • rdečih. Čudno je, da je na Goriškem sploh mogoča in senitertje znana ta belo-rdeča zastava, saj nekdaj je tudi goriška dežela imela belo-modro-rdečo zastavo; te barve se vidijo v našem deželnem grbu še dandanašnji. Ker se pa navadno barve v grbu slagajo v zastavo, zato bi morala imeti naša dežela isto zastavo, kakor kranjska, kaKoršna je ob enem skupna zastava slovenskega naroda. Slovenci na Goriškem sploh slabo poznamo sedanjo deželno zastavo; prav je tak6! Kot svojo deželno zastavo imejmo našo trobojnico: njo razobešajmo o vsaki priliki! Komur bi pa ta zastava ne bila ljuba, ne razobešajmo sploh nikake zastave. Kdor se i našo zastavo ne čuti počaščenega, tak sploh vreden ni, da ga častimo: takemu obrnimo hrbet in prezirajmo ga. Do tolikega ponosa moramo se Slovenci povspeti!
h Soške doline, 12. avg. (Katoliški simi). — V znani okrožnici goriškega stolnega dekana čitamo med drugim: „ Vsa društva, vse občine naj bi I. slov. shod v Ljubljani pozdravile ali s telegrafom (!) ali s pimoin.“ — V duhu tega poziva začelo se je že agitovati; cehi po cerkvah se to priporoča. Noben pometen človek na more imeti nič proti umu, ako se pozdravi katoliški shod in izrazi želja, da bi obrodil dober sad. Odločno pa moramo ugovarjati, da bi se taki pozdravi, ako se pošljejo,, umeli v zmislu znanih bojevitih nemirnežev v Gorici, s katerimi je naš narod že sklenil svoje račune: ž njimi nima nič skupnega! Se bolje bi bilo, ako bi naše občine naravnost protestovalo proti temu, da propadle zvezde na goriška® hočejo prav po katoliškem shodu zlezti iz političnega groba ua vrhunec, kar je povsem nemogoče. Boj bil bi brezuspešen. Mi ne potrebujemo novih prepirov, ampak složnosti in miru. V domači hiši imamo vse polno tujih sovražnikov, ki bi nas radi zadavili: proti njim združimo vse svoje moči! Osvobodimo se tujega kapitala, tuje obrtnije, tuje trgovine: to bodi naš cilj!
1t Lukovca, 16. avg. (Požar). — V občini Kal, oziroma v njenem oddelku pri Cvetrežnikih, upepelil je ogenj 11 hiš — vse razun e n e, ki je ločena in oddaljena od drugih. Nesreča je velika, škoda neizmerna. Ljudje si niso mogli nič pomagati, ker mnogo ljudij je delalo na polju, vrhu tega slamnate strehe je težko braniti po-žarja, zlasti pa v teh brezstudenčnih krajih.
Zgorelo je vse žito, ki je bilo že pospravljeno. Stanovalci so odnesli živo glavo; reiila se je tudi živina, ker se je pasla na
paši. — Ogenj je zakrivila neka slaboumna ženska, ki je topila zabelo; ta se je imela, plamen pa je zletel v zasušeno slamo. V hipu je bilo vse v ognju.
Med 11 hišami bile sta zavarovani le dve, ena za 200, druga za 300 gld. Ubogo ljudstvo! Kam naj žene svojo živinico, kani naj se podk samo?
Naj bi visoka vlada priskočila revežem na pomoč, a ne le z znižanjem davkov, marveč s primerno podporo. Usmiljeni in dobrotni soobčinarji brez dvoma storijo svojo dolžnost, a vsega ne morejo sami; tudi dežela priskoči revežem na pomoč — toda na novo zidati hiše, to stane mnogo. Kaj, ako bi tudi sl. banka „Slavija“ podelila nekoliko podpore? S takim činom bi si marsikje zopet pridobila zaupanje in prejšnjo veljavo.
—	t —
12 Itiheniberga, 14. avg. — Čitajoči zadnjo »Novo Sočo“ čudimo se dopisnikom iz Dornberga in Črnič, da se vznemirjajo zaradi našega rojaka dr. P. Ako bi bili gospodje doma iz Rihemberga, bili bi gotovo bolj potrpežljivi. V naši občini bili smo pri starašinskih sejali pitani celo s »cigaj-narji“, ob drugi priliki z „osli", Jmjskači", „bedaki" itd. Z&t6 nas ni nič veliko presenetilo, ako se je pokazalo, da — jabelko ni padlo daleč od drevesa. No, če tudi smo pri nas v Rihembergu pravi »božji volki“ z neskončno potrpežljivostjo, vendar je žalilo tudi nas, da uprav naš domačin mora vse zavedne Vipavce pitati z govedniki. Čudimo se tolikej slepoti in drznosti! Ali pri zadnjih volitvah ni stala po ogromni večini uprav častita duhovščina z vsem ostalim svetnim razumništvom nasproti onemu gibanju, ki se je vodilo v goriškem semenišču?! Torej vsi ti so neotesani govedniki, s katerimi pošten kmet ne mara skupno sedeti za mizo P! Ma bravo, učeni rojak, zadeli ste jo! Pa dovolite nam reči, da ste si s takim nespametnim pisanjem korenito pobili rogove še predno so Vam zrasli. Ne mislite, da poletimo kar vsi za Vami, ker
ste akademično izobražen (naslov izberite
si sami. Najraje bi Vam vrnili oni, kateri ste nam posodili.)
Se nekaj! Na Vipavskem nosijo zvonec torej le taki govedniki, katerim noben pameten človek ne zaupa 5 gld. Krasna primera! Vredna je najmanj sto novih kron! Gospod dr. P. mora to prav dobro vedeti, ker 011, njegova okolica v Gorici in v Rihembergu, imajo že nekaj — praske v tem oziru. Morebiti lani pri volitvah prav zaradi tega niso trem „govednikom“ iz Ri-hemberga silili petakov, a dvema drugima, ki nista govednika, pa da?!
Govednik št. 2.
I« Lokavca pri Ajdovščini, 17. avg. (Zviti tatovi). — Dne 15. t. 111. ponoči ulo-mili so neznani tatovi v hišo tukajšnjega župana gospoda Franca Hmeljak a. Odnesli so več gnjat (pršutov), butiljk vina, smodk in nekaj gotovine. — Predno so odšli, napravili so si majhno gostijo okoli mize ; pili in kadili so, kakor da bi bili v krčmi. Drugega dne našli so namreč domačini polno mizo praznili steklenic in ostankov viržink. Prav dobro so ga morali nategovati, da so poleg pokadili cele viržinke. To kaže veliko predrznost neznanih uzmovioev. Ali ta tatvina morebiti ni v zvezi z 0110 v Šmarijah, kakor je poročala zadnja »Nova Soča?" Orožniki pridno zasledujejo brezvestneže, ki bi radi tako lepo živeli na tuje stroške. Dal Bog, da bi jih našli in potem pravica ostro kaznovala: njim kot plačilo, drugim pa za učilo.
Domače in razne novice
Rojstni dan Njegovega Veličanstva presv. cesarja Franca Jožefa I. obhajal se je v Gorici in na deželi po navadi drugih let. V sredo večer igrala je godba po mestu. Učeraj ob 10 uri služil je prevzvišeni kne-zonadškof svečano sv. mašo v stolni cerkvi; po maši odpela se je zahvalna pesem. Maše so se udeležile vse oblasti. — V Rihembergu bila je učeraj popoldne domača zabava v proslavo Najvišjega rojstnega dne.
Sinoči igrala je godba na Travniku. Bil je lep večer, a občinstva bilo je manj nego po navadi, dasi je bilo navzočih vse polno uradniških rodbin.
Osebne vesli. — Vitez R i 11 a 1 d i 11 i vrnil se je s svojih počitnic zopet v Trst. Bil je v glajhenberških toplicah. Vrnil se je. hvala Bogu, zdrav in krepak na duši in na telesu, da bo lahko še veliko let vodil dosedanjo pomembno politiko na Primorskem, ako mu bodo pustili. Primorski Slovani imamo, seveda, posebno mnogo uzrokov, da se veselimo takemu zdravju in da smo hvaležni gleihenberški vodi, ki ga je okrepila in oprala.
Pravosodni minister je imenoval 'sodu. pristava dr. Henrika Kram mer-ja sodnikom pri okrožnem sodišču v Trstu, av-skultanta dr. Antona Perisič ■ a pa prista-vom y Tolminu.
»Goriško trgovsko in obrtno društvo v Gorici." — Onim, ki se zanimajo za to ustanovo, naznanjamo, da pravila bodo
predložena za upis pri trgovskem sodišču tekom septembra.	Z	novim	letom	začne se
že poslovati, ako	se	do tje	dobe	v trgovski
stroki izurjeni možje. — 01) začetku šolskega leta skliče se	nov občni	zbor,	ki popolni
sedanji odbor še	z	nekaterimi	odborniki,
da bodo bolj zastopani vsi oni činitelji, ki so pri društvu neizogibno potrebni, ako hočemo na gotovej podlagi začeti zidati pre-važno svojo narodno-gospodarsko nakano.
Poverjeniki „Sioge“ so debili natančne razkaze društvenikov v posamičnih peverje-niškili okrajih. Naprošeni so bili ob enem s posebno okrožnico, naj potirjajo zastalo letnino od onih, ki hočejo še ostati člani in podporniki našega vsestransko delavnega društva; skušali naj bi pa pridobiti tudi novih članov, kajti društvo ne more uspešno poslovati ter ustrezati premnogim zahtevam, ako gmotno ni dobro podprto. Veliko število članov po 50 kr. letnine, kar je vendar malenkostna svota, katero vsakdo lahko ugreši, ako le hoče, zložili bi našemu društvu brez vsakoršnih težav potrebno gmotno podporo, s katero bi moglo na vse strani uspešno poslovati v vsestranski blagor naroda našega na Goriškem. Ivdor bi še želel biti poverjenik »Sloge", naj se oglasi- odbor sprejme radostnim srcem njegovo rodoljubno ponudbo.
Alfred grof Coronini odpotoval je za mesec dnij iz Gorice. Naše ljudstvo v Soški dolini prirtdilo unije, kakor poročata dopisnika iz Kobarida in Bolca, prav presrčne ovacije; sprejelo ga je uprav veličastno ! To nas srčno veseli, ker visokorodni gospod grof je v polni meri vreden naše velike hvaležnosti in našega neomejenega spoštovanja. Vsa čast vrlim Kobaridcem in Bol-čanom, ki so pokazali, kako živo se zavedajo svojih vsestranskih komtij, ko znajo
o	pravem času častiti zaslužne naše može. Očitna hvala tudi Trnovcem, Srpeničanom in Žagarjem, ki so^ okrasili svoje prijazne vasi z zastavami. Živili!
Goriška pošta. — Zadnja »Edinost" objavila je iz goriške okolice naslednji dopis:
„Slovenski meščani in okoličani pritožujejo se dan na dan o neznosnih in /.a nas skrajno žaljivih odnošajih, ki vladajo pri tukajšnjem poštnem in brzojavnem uradu. Slovenci, ki prihajajo tjekaj po svojih poslih v ogromnem številu, morajo se velikokrat posluževati tujega jezika, ako ga znajo, če hote, da jih uradniki razumejo. Najslabše je pri brzojavnem uradu, kjer se le redko dobi človek, kateri zna slovenski. Ako prinese kdo slovensko brzojavko, silijo ga celo, naj brzojavi po nemško ali po laško ; ako pride kak Slovenec tjekaj po svet ali pouk, kako hoče to ali ono sporočiti brzojavnim potom, ne izve ničesa, ako ne zna nemški ali laški. Takih slučajev je vse polno!
O	teli žaljivih odnošajih pošiljale so se v Trst že pritožbe, a odgovora ni bilo, razmere se tudi niso zboljšale. V državnem zboru je posl. dr. Gregorčič naštel celo vrsto grehov o pošti in brzojavil v Gorici, a ministerstvo se ni ganilo, ono še vedno pusti, da se slovenska večina žali na take nečuvene načine. A temu mora biti konec! Slovenski okoličani, ki imamo vsak dan 0-praviti z mestom, ne bomo dalje trpeli, da nas bodo na goriški pošti in pri brzojavil odurno odpravljali v tujem jeziku; mi ne bomo dalje mirno gledali, kako se nas žali, ker smo Slovenci. Ne, takim odnošajem mora biti konec! Dobro bi bilo, da naša županstva v okolici protestujejo proti odnošajem na goriški pošti!"
Resnične besede! Naše ljudstvo se dan na dan pritožuje o postopanju poštnih in brzojavnih uiadnikov, a kakega zboljšanja ni videti. Celo nam se je pripetilo že par neušečnih prizorov, kanio H še le pri prostemu slovenskemu okoličanu? Najslabše je pii brzojavil. Tamkaj je res redko dobiti človeka, ki zna slovensko. Dve mladi dekleti in en’ mladič, ki ne znajo besedice slovenske, so pogosto sami v uradu; ko ni dela, uganjajo tamkaj burke, da jih je na cesto slišati — namesto da bi se učili jeziku slovenske deželne večine. Vrhu tega sta tam dva starejša uradnika, katera naše ljudstvo smatra kot zagrizena naša nasprotnika. Proti Neumannu smo se že mi pritožili, govoril je dr. A. G. v državnem zboru, a od nikoder ni pomoči proti temu Germanu. In vendar je brzojavni urad poleg Gorice, kjer živi 7000 Slovencev, tudi za cel sodnijski okraj goriške okolice, torej za štirikrat več Slovencev nego Italijanov. Vkljub temu poslujejo tamkaj le zagrizeni Nemci in Lahi, ki se ne marajo učiti slovenskega jezika. Skrajni je čas, da se nekaj ukrene. Občinam v okolici svetujemo, da bi izvršile nasvet v ,,Edinosti41
Kdo draži P — že velikokrat smo imeli priliko prepričati se, da dražijo proti nam Slovencem tisti, ki jedo naš kruh. Naši okličani najemajo godbo v Gorici, potem pa prihajajo v laških časopisih smešeča in dražeča poročila; okoliščine so bile včasih take, da nihče drugi ni mogel podati takih poročil nego godci sami. — Goriški godci imajo navado, da tildi lepake prirejajo in prilepljajo sami; vemo, da so od jeze rudeči, ko dobe nalog, naj lepake izdelajo v obeh jezikih, Prejšnji teden so šli naprej pravit v »Corr.“ uredništvo, kake lepake delajo za Pevmo, daje „Corr.“ potem hujskal proti nedeljskemu izletu v Pevmo. Ali bi se ne moglo sestaviti par navadnih godb med
okoličani samimi? Čemu bi dajali zaslužek takim ljudem, ki plačujejo dobro s slabim?
Drobne noviee. — Iz Boka nam poročajo, da imajo tam sušo; vsak dan se vrše večernice za dež. V kobariški dolini pa ni suše. — Na Sv. Visa rij ah bilo je 14. in 15. t. m. veliko romarjev, več kot druga leta. —Katoliški shod v Linču je jako poučen za naše razmere, zlasti za presojev&nje naših velekatolikov na Goriškem. Ko dobimo u* radno poročilo, pisali bomo kaj več o njem.
— G. H. Volarič, naš rojak in skladatelj, žel je pri veliki pevski slavnosti v Šoštanju burno pohvalo za svoj obširen mešani zbor ,,Grajska liči,‘. Poročevalec v „S1. Narodu" jako hvali to delo. — Zadnja „Edinost" priobčila je lep uvoden članek na napade nekega dopisnika v »Slovencu". Kdor ga čita, spozna, kje je resnica in kje zavijanje.
— Lukji Pelerini iz Ločuikn, se je strašno razkačeno razkoračil v učerajšnjem „Corrieru“ proti našemu listu in uredniku. Poslanica bila bi tazžaljiva, da jo je spisal kdo drugi, toda revček Peterini je za nas tako neznatna osebica, da nas njena žaljenja ne dosegajo.
— V Dornbergu bo v nedeljo ljudska veselica. Glej vabilo med oglasi. —
»Eco del Utonilo1 se je tudi radi neke druge reči močno razgrela proti nam. Čita-telje naše opozarjamo na kratek sestavek pred štirnajstimi dnevi, v katerem smo govorili o zasebnih ljudskih šolah pri čč. Ur-šulinkah in pri šolskih sestrah. Dajali smo, naj bi katoliški shod naprosil imenovane sestre, da bi svoja zavoda uredile tako, da ne bo trpela narodnost slovenskih deklic. — kp^eU<! k'* ogenj v strehi in pobožna »Eco" hitela je z gorjanskim loparjem na nas, da nas je okrcala, ker smo se drznili izreci gornjo prošnjo; niti tega naj bi ne smeli fcemii smo patu?! — No, ne čudimo se. ' aj smo poudarjali že velikokrat, da
,,Ecoyci gredo povsod za »Corrierom“, kjer
treba nastopali proti Slovencem. Saj je uprav okoli „Eco zbrana tista prečastita družba, ki je „('OiiieiovoM načelo sprejela kot svoje vodilo, da : župnijska in katehetska mesta v Gorici mafijo polagoma vsa priti v laške roke. V tem zmislu razvija prav živahno delovanje; slovenska duhovščina ga že čuti, a kaj še le bo, ako pojde vse po volji »Ecove" družbe?
„Eco" vselej z velikansko ošabnostjo govori o „Novi Soči11; silno uzvišena se gospoda čuti nad nami. Mi nismo nič manj nego ,.p i s a č i pri slovenskem listič u." No, ljuba »Eco“, ako bi imeli mi tako tiskarno za sabo, ki bi vse dolgove kar prekrižavala, izdajali bi tudi mi vsaj po trikrat ua teden svoj list. Lepo bi to bilo — a Slovenci nimamo take sreče. Pa ne le to! Da „Eco“ more izhajati, pomagamo prav veliko mi Slovenci bodisi naravnost z naročnino ali pa s tem, da smo v svojo škodo podpirali Hi-larijansko tiskarno, ki potem njej dolgove odpušča. Slovenski tednik se je veliko let j tiskal v H. tiskarni ter škandalozno d r a-
I	g o plačevali, — da se je „Eco" toliko
I	lože košatila po večkrat na teden. Tako vidite, imamo mi Slovenci le »lističe/1, Italijani pa liste z našo pomočjo. Ako še kaj želite, vam že postrežemo.
Napisi v Gorici. — Gorica kaže na zunaj veliko bolj laško lice nego je v resnici. Teinu smo krivi velik del tudi mi Slovenci! Skoro vse svoje blago kupujemo pri takih trgovcih, ki imajo le laške napise nad ulio-dom; a nikoli jim ne damo razumeti, da ne pridemo več k njim, ako ne postavijo tudi slovenskega napisa ; celo laške račune sprejemamo od njih. Zahajamo v gostilne, katere večinoma le mi polnimo, a mirno gledamo laške napise in naslove nad uhodi. Gostilnice so po večini v slovenskih rokah, a napisi so vkljub temu laški. Le na Komu ima nemški gostilničar slovenski napis, a vendar se mu dobro godi! Zakaj ga slovenski gostilničarji ne posnemajo? Enako je pri mnogih trgovcih, ki ni nimajo ničesa zgubiti, vendar puste še dalje italijanski napis. Poznamo celo take trgovce in gostilničarje, katerim laškega napisa niti treba ni, vendar ga imajo, slovenskega pa ne. Drugi zopet se boje odpraviti laški napis zat6, ker imajo tildi par laških odjemnikov; vsi drugi so Slovenci, katerih se pa ne boje. • -Verujemo, da je posamičnikom težko zamenjati stare in že udomačene laške napise, ker v tem oziru led še ni prebit. Vsekakor pa je bojazen v tem oziru veliko preneopra-vičena, ker tisti odjemalci, na katere irn&jo „Corrierove" hujskanje le količkaj upliva, že zdaj ne hodijo kupovat k Slovencem. Tako ledeno bojazen treba bo razpršiti! Naj bi se pogovorili najprej nekateri taki trgovci in obrtniki, ki so navezani edino le na Slovence, in naj bi vsi h ki atu zamenili dosedanje napise. Prepričani naj bodo, da bodo imeli od tega le dobiček, ako je drugače njih podjetje v redu. Tako, kakor je bilo doslej, ni mogoče še dalje trpeti. Spoštujmo se sami in ves svet nas bo spoštoval.
Nemški napisi v Gorici. — čitateljem našim ni treba opisovati narodnostnih razmer in odnošajev v Gorici; znane so predobro. In vendar nahajamo v Gorici prav malo slovenskih napisov, ko bi jih moralo biti največ! Veliko več nego slovenskih pa je nemških napisov. S slovenskimi napisi le redko kdo se upa na dan, z nemškimi pa vsakdo. Šaljivci hočejo trditi,
(la nemški napisi se postavljajo za — Slovence. — Skoraj daje res tako ! Take nezdrave odnošaje treba bo od-odpraviti! Kako? — povedali smo v gornjem sestavku.
V	Magistralni ulici videli smo te dni naslednji nemški napis: „Hier werden alle Reparaturen bilig aufgenonnnen So wie ^lb-gelegte Kleider <2e/*auft und Fer/tauft.11 — Ali bi ne bilo bolje, ko bi dotičnik postavil raje pošten slovenski napis, namesto gornjega ?
Napisi na deželi. — Dežela naša prišteva se najbolj zavednim pokrajinam Slovenije. To je tudi! Vendar se semtertje še vedno nahajajo ostanki iz tistih časov, ko sma tujstvu delali še duševno tlako. Take ostanke treba bo odstraniti in zameniti s slovenskimi napisi. Naši trgi so povsem narodni, kakoršnih ni mnogo na slovenskem, a marsikje se še nahaja kak madež prejšnjih časov. Proč ž njimi! V naši okolici tudi treba še mnogo poprav, posebno v Podgori. Tudi tamošnja papirnica nima še povsod slovenskih napisov ! Ali je to pa-mestno, ali je praktično ? Za koga so oni napisi postavljeni, ako ne za ljudstvo ? In kakošne narodnosti je podgorsko prebivalstvo ?! — Enako treba mnogo poprav v Brdih. Kako sta prišli na kazalni deski ob cestah prečudni spaki V er k o 1 j a in C o g-
11	a č ? Kdo je zakrivil to modrost ? ! — Na Nabrežini smo videli na hiši, kjer bivajo finančni stražniki, naniški in laški napis. S kako pravico ? YTideli pa smo tamkaj še čudnejše reči. Neki Legišaje čevljar; 011 ima lep slovenski napis; njegova žena pa je b a b i c a, a ima laški napis Jevatri-ce aprovata.“ Ali ni to smešno? Zakaj ne „bubica pmežena* ? Slovenci, spoštujmo sami sebe!
V	Podgori bila je v nedeljo prav lepa patrijotična in narodna ljudska veselica v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva. Vsa vas bila je v zastavah, narodnih, cesarskih in deželnih. Prostor, kjer se je vršila veselica, bil je še posebno lepo okrašen z zastavami, baloni, maji in drugim lišpoui; na sredi je plapolala velika narodna trobojnica. Uliod bil je prav ukusno prirejen. Na sredi bile sta podobi Njiju Veličanstev z napisom: „Bog živi našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. in celo vladarsko hišo." Po straneh pa sta bila krasno izrezljana grba. Zvečer je bilo vse to razsvitlje-no z lučjo v ozadju. — Ljudstva je bilo silno veliko, tako da so prirejalci nenevadno zadovoljni z uspehom. Zvečer so se prižigali umetni ognji, ki so se prav lepO posrečili To veselico je počastil c. kr. namestniški svetovalec vitez Bosizio s svojo navzočnostjo. Goričani so priredili pri plinarni posebno ljudsko veselico, da bi kljubovali Podgorcem. No, naši Podgorci s svojo ljudsko veselico povsem zadovoljni; dvomimo pa, da bi bili Goričani tako zadovoljni s svojo.
Z Vipavskega prejeli smo celo kopo dopisov, ki se bavijo z dr. P.; eni imajo podpis „govednik", drugi »govedar", oboji pa so pisani jako srdito. To je res krasen uspeh brošurice dr. P., katerega pa sam gotovo ni vesel. Dvomimo tudi, da bi se slovensko Alojzijevišče moglo veseliti kdo ve koliko »čistega dobička" iz razprodaje Pavličeve brošurice! — Sklenili smo, da ne priobčimo vseh teh dopisov, ker prilivali bi preveč olja na ogenj, ki itak preveč gori. To je toliko manj potrebno, ker dr. p. je sam proti sebi najboljši agitator; nevarnejšega ne potrebuje! — Dostavljamo pa le to le:
Dr. P. trdi na enem mestu, da na Vipavskem nosijo zvonec sami govedniki in taki ničarji, katerim noben človek ne zaupa 5 gld. Na drugem mestu pa trdi, da na Vipavskem je narod najbolj zbujen. Kakč se to ujema? Kako morejo med najbolj zbujenim narodom nositi zvonec — govedniki itd? Sicer je pa dr. P. jako radodaren s tem naslovom. V nekem prejšnjem zvezku „R. K." pisal je, da „voditelji slovenske politike na Goriškem so glasni govedniki in poulični kričači*. Tako zna pisati učeni dr. P.! Pomilujmo tako naduto samoljubje!
„Slovenec“ objavil je v torek dopis z Goriškega (iz znane kovačije !), ki se bavi z „Novo Sočo“. Pisanje naše o goriškili pripravah za katoliški shod dopisniku ne ugaja. Naravno! Dopisnik pravi, da s takim pisanjem si „N. S.“ le sama sebi škoduje. Morebiti! Skoro gotovo pa, da si ne škoduje; dopisnik naj bo zaradi tega le brez skrbi, ko se niti sami za tako nizka uprašanja ne brigamo: Mi živimo in delamo za svoje prepričanje brez ozira na to, ali nam je to v gmotno škodo ali v korist. Zato je naravnost. smešno in brezuspešno vsako tako plašilo. Mi smo pripravljeni boriti se na življenje in smrt do zadnjega diha. — Dopisnik beseduje dalje, da: „N. S," se boji za svojo prihodnost in poštenega peresnega boja." To ste jo zadeli! „N. S." stoji na trdnin nogah; vaši zobki so prešibki, da bi jih le količkaj čutila. Kar ji škodujete na eni stani, povrne se ji v obilni meri na drugi. V cerkvi, v spovednicah, pri dekanijskih konferencah, na vse možne načine so že agito-vali proti „N. S.", a s kakim uspehom? Mi m m o ž njim povsem zadovoljni! Le naprej t,ak6 in kmalu bomo slavili cel tisočak naročnikov. To ni majhna reč za Gorico! — Peresnega boja, pravite, se bojimo? In o „N. S." upate to trditi, o „N. S.“, ki je
dokazala že neštevilno krat očitno in sijajno, da se z največjim uspehom, z največjim dostojanstvom lahko bojuje za svoje prepričanje ? ! Poprašajte dr. Mahniča, če ni res tako ! Dosti !
Isti dopisnik hvalisa potem znano bro-šurico dr. Pavliee, češ, komur ta krasni, z veliko bistroumnostjo (!!) pisani članek ne lignja, tema ni pomagati11. No, potem nas je pa res silno mnogo, ki smo zreli za norišnico, ker za nas ni več pomoči. Doktorja Mahnič in Pavlica nas bota pa zdravila; drevi in davi bomo morali citati Pavličevo „bistroumno“ poslanico, morebiti se ji privadimo, da nam zopet zbistri um in da se nam pomiri »razposajena kri“. Utegne se pripetiti, da ogreje tudi nas, kakor je baje prav ona ogrela mnoge lajike, da pojdejo v Ljubljano. Risum teneatis!
Kar konečno dopisnik govori o francoskih škofih : n i resnično! »N. ve prav dobro, kaj je pisala, dopisnik pa, ki nam je hotel oskrbeti zaušnico, n e ume tega, kar je pisal — ali pa razume predobro. V svoji zvijačnosti, kakeršne smo vajeni pri znanih svetohlincih, pa hoče to priliko porabiti za: boj proti ,, liberalni " „Novi Soči".Ali nimate nič boljših razlogov ? Ste že zgubljeni, kajti naši čitatelji imajo glave na vratu, ne v mehu !
Bombe! — Evo, kaj piše dopisnik z Goriškega v »Slovencu11: „l)a bi pa goriški »naprednjaki" oplašili one, hi so namenjeni v Ljubljano k shodu, raznesli so neverjetno vest, da obiskovalci shoda ne bodo varni življenja, ker utegnejo boinbc pokali, katere pripravljajo na skrivnem slovenski „radikalci". — Ta zares »neverjetna vest11 zdela se je celo Slovenčevemu uredništvu predebela »bomba", da je opomnilo: „To nam je popolnoma novo in morda le nespametna šala.“ — Neverjetnih podlostij so zmožni goriški velekatoliki: brez lažij, brez obrekovanj, brez ostudnih sumničenj ne morejo živeti: to so njihovo orožje v boju za „našo sveto cerkev!“ — Slovenčev pre-pobožni dopisnik dolži ljubljanske »ladikalce" nič manj nego nameravanega hudodelstva. Pričakujemo od državnega pravdništva, da začne preiskavo proti hudodelcem; Slovenčev7 dopisnik bo gotovo toliko možat, da naznani one „goriške naprednjake11, ki so tako nepremišljeno ovadili svoje ljubljanske somišljenike : po njih že pridejo hudobneži na dan. — Ako bi pa državno pravduištvo ne čutilo poteebe, da na smešno - predrzne bombe Slovenčevega dopisnika začne kazensko preiskavo, katera bi razkrinkala zlobnost njegovo, onda ga javno poživljamo; naj imenuje tiste g o r i š k e naprednjake, ki bi bili spustili iz ust take grožnje. Na dan z imeni, le na dan, da jih bomo poznali tudi mi. Ako tega ne storite, onda vas imenujemo zlobnega, podlega in ostudnega obrekovalca, brez vesti in brez iskrice Icristjanskega postenja. Prosimo, da se ne bote zvijali ali da ne bote zavijali ter skušali izogniti se s kakim izgovorom, ker zahteva naša je jasna. Mislimo pa, da vam to ne bo težko, saj goriškim naprednjakom niste toliko naklonjeni, da bi se bali komu škodovati. Torej le na dan z imeni!
Mi, ki nas tudi prištevajo tistim naprednjakom in nas devajo celo nekam na čelo, nismo nikoli slišati take »neverjetne vesti"; mi sami smo mnogim, ki so nas upra-šali za svet, celo priporočali, naj le gredo v Ljubljano, ker p j de m o tudi mi, četudi bi goriški veliki katoliki želeli, da ostanemo doma. Na svidenje torej v »beli Ljubljanici !“
Resolucije, katere se predložijo katoliškemu šhodu, prinaša ta teden ljubljanski »Slovenec'1. Prav je tak6. V prihodnji številki jih ponatisnemo tudi mi, ako nam jih odbor dopošlje, ker »Slovenca nimamo za tako rabo. Vsak naš čitatelj jih dobi še o pravem času pred shodom.
V Ljubljano pojde h katoliškemu shodu več rodoljubov z Goriškega. Tem naznanjamo, da iz Gorice gre vsak dan poštni vlak ob 9-22 predpoldne iu pride v Ljubljano ob 245 popoldne; ako pojdejo s tem vlakom v ponedeljek 29. t. ni., pridejo torej še vedno o pravem času v Ljubljano. Kdor bi odpotoval še le zvečer bi tudi ne zamudil zborovanja. Nekateri odpotujejo že v nedeljo zvečer. O dnevnem redu nam ni treba govoriti, ker vsakdo ga ima na vstopnici.
V Kobaridu bo imela 22. t. m. v Zganovih hramih občni zbor tamošnja podružnica Družbe sv, Cirila in Metoda. Volilo se bo novo načelništvo, plačevalo in o prihodnosti posvelovalo. — Želeti bi bilo, da bi pristopilo k podružnici mnogo novih udov. Veliko je Kobaridcev in okoličanov, ki bi prav lahko bili udje te naše vrle šolske družbe.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Ajdovščino in okolico bo imela v nedeljo 21. t. m. občni zbor ob 4. popoldne v prostorih rokodelskega društva v Ajdovščini. — Dnevni red: 1. Pozdrav načelnikov 2. Poročilo tajnikov 3. Polaganje računov. 4. Volitev novega odbora. K obilni udeležbi vabi —- Načelništvo.
Vabilo. — Dne 21. t. m. proslavlja vojaško veteransko društvo za tolminski okraj v Tolminu rojstni dan Nj. Veličanstva presvetlega cesarja F. J os. I. s sledečim dnevnim redom; Zjutraj ob 8. uri slovesna
sv. maša. 2. Popoldne po večernicah na trgu: a) godba, b) pozdrav na društvenike iu sploh udeležnike, c) tombola z dobitkoma plemenite jdnice in plemenite frigiške ovce (kartela stane le 10 kr.) 3). Ples in prosta zabava.
Ker goji društvo blage namene: uda-nost do cesarja, podpiranje bolnih in onemoglih veteranov, oplemitev živine i. t. d., ker se slednjič revnejši veterani odškodujejo in pogoste, upa in pričakuje najobiine vsestranske udeležbe — Odbor,
Bricem na /.nanje. — Došel je slovenski dopis od slavnega c. k. okrajnega glavarstva v Gorici z dne 7. avg. 1.1.. št. 14.845, predsedništvu »Slovenskega .Teza" u Brdih, ki se glasi: „Reševaje tamkajšno v-logo od dne 7. februarja 1891 naznanja se vsled vis. c. k. namestništvenega odloka dne 3. avgusta t. 1. št. 11845, da finančno vodstvo po dogovoru z namestništvom namerava izvrševaje zakon od 26. avgusta 1891 drž. zak. št. 140, prestaviti mitnico iz Pevme v Podgoro.
S tem tedaj, da se s 1. januarjem 1893. mostnina za rabljenje mostov odpravi in mitnico v Podgori na polovico zniža, prebivalci gornjih Brd pa, kteri erarno cesto na prav kratko daljavo rabijo, se cestnine oproste, misli se, da se je vstre-glo želji d ruš tv a".
To z veseljem naznanja „Slov. Jeza“ predsednik A. Ž Gradenski.
Družba sv. Mohorja je letos dobila blizu 60 različnih spisov, izmed katerih so presojevalci odobrili in odboru priporočili 7 pripovednih spisov, 3 životopise in 3 poučne spise. Ker so ti spisi enako dobri, ni se mogel odbor odločiti, katerim teh spisov bi prisodil darilo.
Pogozdovanje Krasa. — Na podlagi zakona za vojvodino Kranjsko z dne 9. marca 1885 se je letos od Postojiue do Divače ob progi južne železnice pogozdilo 78 hektarov ali 135 oral pustega Krasa. Poleg tega so na nekaterih krajih namesto usehlih drevesc zasadili nova. Za vse nasade se je porabilo 1,500.000 jelovih drevesc, katera je poljedelsko ministerstvo brezplačno prepustilo iz državnega vrta pri Ljubljani. Delalo je 1520 oseb vkupe 10.450 dnij; troški so znesli do 8000 gld. Doslej je pogozdene zemlje 806 hektarov ali 1400 oral.
Italijanska vina. — Posledice trgovinski pogodbi z Italijo, odnosno klavzuli o vinski carini, občutimo kmalu. V listih čita-mo namreč, da so južni železnici že prijavili za prevoz velike množine italijanskega vina. Južna železnica se nadeja velikega prometa po prevažanju italijanskih vin.
Najmanjša ženska na svetu kaže se zdaj na Dunaju. Imenuje se princesa Pavlina, ima 18 lec, a je le 40 centimetrov velika ter tehta celih 3Va kila. Govori pet jezikov; glas ima prav krepak; je veliko in pije najraje šampanjca. Prav rada in dobro telovadi; v ženskih ročnih delih je jako izurjena. Citati ne sme, ker to ji je prepovedal glasovati berolinski zdravnik profesor Virchow, češ, da bi čitanje preveč razdražilo majhne njene možgane. — Princesa Pavlina ima cel salon v zmanjšani obliki; mize, stole, naslanjače, omare itd., med katerimi se premika živa punčka — princesa Pavlina.
Beneška Slovenija. — V Ažli, prijazni in čedni vasi poleg Sv. Petra Slovanskega, bila je v nedeljo 7. t. m. nova maša, katero je služil č. g. Josip Venturini. Lepa slavnost je privabila mnogo ljudstva iz sem-peterske in štlenardske župnije v Ažlo. Bilo je navzočih tudi mnogo častitih gospodov duhovnikov iz obeh imenovanih župnij.
Tudi v drugih krajih beneške Slovenije imajo davico ali škarlatino. V Roncu (Ruo-nac) umrlo je že 6 otrok za to boleznijo.
„Diritto Croato “ in „ Rinnovamento" objavila sta članek rtGli Slavi alle porte d’ Italia (Slovani ob uhodu Italije)", v katerem sta ponatisnila del razprave itaijanske pisateljice gospe Pigorini-Beri v rimskem časopisu »Kolchetto". Nekatere manj prijazne sodbe o beneških Slovencih sta oba časopisa primerno zavrnila. Vsekakor pa piše imenovana gospa vse prijaznejše o Slovanih nego ogromna večina laških časnikarjev in pisateljev.
Kranjsko. — Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Novemmestu, kjer se prične šolsko leto 1892/3 dne 3 novembra 1892., izpraznjenih je več mest za plačujoče učence.
Prošnje naj se pošljejo do 8. septembra t. 1. vodstvu omenjene šole na Grmu.
Slovenska nižja gimnazija v Ljubljani izdala je letos svoje prvo letno poročilo v nemškem jeziku. Na tem zavodu je 386 učencev, ki so vsi Slovenci, a vendar poročilo je nemško, dasi veleva mini-sterski ukaz, da šolska poročila morajo biti pisana v učnem jeziku, in dasi je učiteljski zbor sklenil, naj bo poročilo slovensko. Brez dvoma da se je izdalo nemško poročilo na višji ukaz. — Tako se počenja z nami na naši zemlji!
Tržne ceue. — K o 1 o n i j a 1 n e mu blagu je cena nekoliko poskočila. — Moka se prodaja: A po 15 gld., št. 2 po 14\50, št. 3 po 13-70 št. 4 po 13'20, št. 5 po 12'20. — Otrobi po 5 do 5‘30 kviutal; drobne otrobi po 4-50. — T u r š i c a po 6 do 6 50 kvintal. — Oves po 6'50.
Književnost. — Novi novci, narodno gospodarske crtice o promjeni vriednote, u-puta glede porabe i promjene, preračunavanja i prometa austro-ugarske vriednote. Sastavio Dragutin L i h 1. Pod ovim naslovom neto m (ravnokar) je izašla knjiga, ko-ja sadržaje u kratko sve ono, što treba znati o promieni vriednote. Popularnim, lahko shvatljivim (razumljivim) načinom raz-laže gospodin pisac pojam i značaj vriednote, o novcu u obče, o državnih i bankov-nih notah, o srebru i zlatu; zatim o novoj vriednoti, o njezinoj potrebi i koristi, i načinu preračunavanja starih u nove, novih u stare novce, medjusobni promet jednih i drugih; sve to razloženo sa mnogimi pri-mjeri iz praktičnoga života. Na priloženoj liepo izradjenoj (izdelanej) tablici i u tekstu nalaze se dobro pogodjene slike novih n o v a c a u naravnoj veličini sa oznakom njihove vriednosti. Knjiga je namienjena širokim slojevom naroda, te joj je svrha, da narod pouči na promet s novimi novci, da ga pripravi na uvedenje nove vriednote i tako sačuva od štete (škode). Svaki, koji dolazi u dodir (dotiko) s narodom, u veliko če mu poslužiti, da ga za dobe pripravi i pouči na promet s novimi novci. Ciena je knjigi 60 novč., a naručuje se najsgoduije (najprimereje) poš-tovnom naputnicom kot pisca Dragutina Lihla u Zagrebu, nu na prodaju je i u za-grebačkih knjižarah R. F. Auera i Dioni-čke tiskare.
Katoliški shod. — V zadnjih dveh številkah smo se bavili le z učeno razpravo dr. P., s katero je hotel vse Slovence na Goriškem, posebno pa na Vipavskem, ogreti za katoliški shod v Ljubljani po receptu iz goriškega semenišča. Seveda, ako bi vsi govedarji po Vipavskem gnali vse svoje „vole in krave" v Ljubljano, to bi res nekaj zaleglo ! — Pa tudi naš stari znanec veleč, g. dr. Mahnič so nam podali v svojem zadnjem »Katoliku" razpravo, katere ne moremo pustiti, da bi prehitro propadla pozabljivosti. Zato naj podamo par ocvirkov iž nje. da bodo naši čitatelji videli, kako bojeviti in oblastni so naš očka od Kala, kakor se sami pišejo, kedar so dobre volje. Tamkaj čitamo naslednja modrovanja:
„Vže iz tega se razvidi, kolikega pomena so visoke šole za duševni razvoj in napredek narodov. Na vseučiliščih in po akademijah se rešujejo naj viši teoretični problemi, se vtemeljujejo filozofični zistemi in se duhovom vceplja više naziraje. Kar se predava na nižili iu srednjih šolah, je le po -sredno ali neposredno izvajanje iz teorij, katerih se navzemajo profesorji na vseučiliščih. Akademija gospeduje izobražencem, in po teh razširja svoje gospodstvo mej na-iodi; v nji se določuje tok in razvoj duševnega gibanja v ljudstvu. Eu sam akademič-110 t. j. više-teorično in filozofično izobražen omikanec more, ako javno nastopi, več upli-vati na duševni razvoj narodov (v dobrem ali slabem pomenu), nego deset tisoč ljudskih učitelje v.1) To gospodovalno nadvplivnost mu podeljuje više-načelnostna izobraženost. Čim više se vspeujaino v na-čelnostnem spoznavanji, tem bolj se širi naše duševno obzorje, tem dalje zre naš duh, kakor tisti, ki je stopil na visoko goro, dalje in več vidi nego deset tisoč ljudi, ki stoje pod goro.2) Zatorej je pa res otročje, kar je navadno pisala »Edinost11, zaganjajo se proti nameravani resoluciji katoliškega shoda, naj bi tudi mi Slovenci podpirali vstanovitev katoliškega vseučilišča v Solno-gradu ; rekla je namreč : »Za nas Slovence je veliko veče važnosti ena sama slovenska, v katoliškem in narodnem duhu vrejena osnovna šola ob perferiji, nego vsa vseučilišča11. Res, tako morejo pisati le uredniki, ki sami imajo vso svojo omiko iz o-snovnih šol, ki niso stopili niti čez prag srednjih šol, da ne govorimo o visokih!3) Da bi vsaj oči odprli in pogledali v zgodovino slovensko zadnjih 25 let! Komu so se v ti dobi pokorili naši leposlovci skoro brez izjeme ? Ne li Stritarju ? In še ta ni Bog ve kako globoko zajel v skrinjo akademiške modrosti.*) In vendar mu je bilo mogoče toliko časa nadvplivati duhove in vtisnili vsemu slovstvu znak svojega naziranja.
Nam pa je in mora biti veliko veče važnosti, ako bi se le deset slovenskih mladeničev temeljito akademiško izobrazilo na katoliškem vseučilišči v Solnogradu, naj bi bilo tudi skoz in skoz nemško, nego ako bi vstanovili deset tisoč osnovnih šol po Slovenskem, in vrhu tega še dve vseučilišči v Ljubljani, kateri bi bili sicer slovenski, a b r e z-v e rsk i!5)"
Svoj članek količil z naslednjim silovito bojevitim odstavkom :
»Ne ! Mi pa mislimo, katoliškega shoda prva, glavna, najsvetejša naloga je javno in slovesno koustatovati 11 a č el nos tn i razdor mej nami in tistimi Slovenci, katere naziv-ljemo liberalce.6) In da bi tudi kat. shod nič drugega ne sklenil, storil bo neizmerno veliko in stekel si nevmrljivih zaslug za bodočnost slovensko, ako bo krepko, od-p r t o, jas n o, brez vsakega p r i k r i v a-n j a, zavij a n j a in o v i j a n j a načelo, ki je slovenskemu narodu sveto v že nad tisoč let, katoliško načelo vsestranska
izrekel in poudaril ter je postavil Slovencem za vodilno zvezdo v boljšo bodočnost. Z liberalizmom v katerikoli obliki se pogajali ne bomo. Mi pustimo liberalcem alternativo ; ali pokorite se brezpogojno katoliškemu načelu, ali vmaknite se s pozorišča !7)“
1) To je pa res hud poper! Ali je mogoče« (la : nviše-teoretično in filozofiino izobražen o>nikanecu more spuščati na dan tolike pretiranosti ? Pedagogika, ena najstarših in najbolj obdelanih znanostij, trdi vse nekaj drugega, do cela nasprotnega nego častiti naš dr. M. In pedagogi vseh narodov in časov skupaj so bili vsaj toliko „višje-teorično in filo-zofično izobraženi", kolikor dr. M., najbrže pa še nekaj več, zato verujemo raje njim! Sicer pa je dr. M. strašno nedosleden ! Zakaj se cerkev in država borita uprav za ljudsko šolo? Ali ne za to, ker kdor imi ljudsko šolo, imA tudi svojo prihodnost v oblasti ? In ali se dr. M. ne bori za versko šolo uprav zaradi tega, ker poklada tej velikansko važnost za cerkev? Kaj sledi iz tega ? — Torej le ne tako bahato! Na Slovenskem, na Hrvaškem in na celem Balkanu ni 10.000 ljudskih učiteljev. In glejte, več nego vsi ti storil bi en sam Mahničev „višje-teoretiški“ izobraženec ?! Ophelia, geh' in’s Kloster geh’!
2) Bolj šepave primere ni mogoče tako zlepa najti! Onih 10.000 pa vsled tega vendarle še niso toliki oslički, kakor bi rada dokazala Mahničeva primera ! Le ne toliko šopirnega poniževanja drugih ter toliko smešnega poveličevanja samega sebe!
8) Koliko nekrščanske šopirnosti, koliko sa-moljnbja, koliko slavohlepnosti in zaljubljenosti r samega sebe tiči v teh besedah ! Tako' „krščansko-kat.oliški", takd »človekoljubno", tako „pobožno“ se tepti osebni ugled nasprotnika. In taki ljudje naj nam bodo za izgled ? Udrihanje po osebi, žaljenje osebne časti, moralna tlaka na nasprotnika, to je M. bojno orožje, dasi bi moral znati, da dandanašnji ne veljajo več tiste slare teorije, po kateri se. tudi diplomirani tepci morajo vsled diploma (dobljenega mnogokrat kdo ve po kakej poti!) šteti med „izvo-ljeno ljudstvo". Ne le diplomirani, ampak tudi drugi (*.*! tel' v6(l»0 več!) so se v svojem življenju kaj učili in velikokrat veliko več nego prvi. Ali naj imajo vsled tega ponižno jezik za zobmi edino zato, ker ne morejo z diplomo izkazati svoje višje izobrazbe ? To dejstvo so nvaževaii že stari Latinci, ki so postavili edino pravo načelo: Non quis sed’ quid !
4) To so namreč vreli ,v štant“ edino le dr. M., dr. P. in zraven njiju Ign. Kralj, če tudi še ni doktor! Sicer je pa ta že davno veliko več vedel in znal nego vsi taki doktorji, ki pridno ne trobijo v rog kolovodij iz semenišča. I)r. A. G. je proti njemu prava ničla, če tudi je doktor, in še kak ! Tako se ponižuje tudi diplomovana „višje-teoretična in filo-zofična izobraženost", kedar možakarjem okoli „R. K.“ tako prav kaže !
fi) Naš neakademiški razum ne sega tako daleč, da bi m&gli umeti, kako more doktor pisati take — bedarije. Punktum !
8) Torej ravs in kavs mora biti, brez tega dr. M. ne more živeti. Tako hočejo apostoli — raz-pora, jeze in sovraštva. Kamorkoli pridejo JI. učenci, onde izgiue prijaznost, ljubezen, mir, kakor rosa, ko posije žgoče solnce. Takih izgledov bi lahko nekaj navedli. A da bi sami pošteno živeli, tega ne (Mi pa seveda nimamo pravice soditi jih; to smejo le dr, II iu njegovi učenci!) — l>r. M. pridiguje boj proti tistim, katere on nazivlje liberalce. Glejte, glejte gospoda, da s takim odurnim rogo-borstvoin sami ne izgojite na Slovenskem takih strank, katerih ne hote le vi nazivali z liberalci, ampak ki bodo tudi v resnici liberalne in ki bodo liberalizem učile ter ga sistematično širile med narod. Smelo trdimo, da take stranke bi imele več uspeha nego dr. Al. s svojim udrihanjem, ki redkokoga pridobi, 99° 0 čitateljcv pa podi naravnost v nasprotni tabor.
7) Katoliškemu načelu da, Mahničevemu evangeliju o rav.-m in kavsu pa ne! Ako pa bo boj usiljen, ne mislite, da se Vam kar tako na lahkem ,,umaknemo s pozorišča11. () ne, pušk pa ne vržemo v koruzo pred bojem, marveč nastane naj, če drugače ne bo mogoče, tudi najstrašnejši boj, ka-koršnega Slovenija še ni videla: Le čez naša mrtva trupla poj/lete /ju krmi' venec umuje!! Evo kocke, ki je padla. Ako ste Vi tako bojo,viti in „ korajžni" tudi mi nismo strahopetci, da bi se tresli pred Vašimi najivnivi grožnjami. Ako se sklene boj, pa dobro, vedeli bomo storiti svojo junaško dolžnost.
Z a posledice bute Vi odgovorni!
Vabilo.
V proslavo rojstnega dne Nj. V. cesarja Franca Jožefa I. vabi naeelništvo II. primorskega veteranskega društva vse p. n. člane, njih rodbine in druge prijatelje društva k patrijotični veselici, ki bo v nedeljo 2!. t. m. v Dornbergu. Zjutraj bo svečana sv. maia, popoldne pa velika ljudska veselica.
V Gorici, 14. avg. 1892.
Načelnik:
J a c o b i.
tieNtreifie und karrirte Seldenstoffe,
Louisine — Foulards — Taffetas — Mer-veilleujc eto. - v. 4S.ki.bisfl. 3.85 per Meter versendet, roben- und sttickweise porto- und zoll-frei die Seiden-Fabrik G. Henneberg (K.
; u. K. Hoflief.), ZUrich. Muster umgehend. Briefe j kosten 10 kr. Porto.	(10)
*uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiii
COSTIH«
„ A L SOLE"
(pri Solunu )
V Gorici, za mesnicami (ulica M orel lij št. 15
tori izborno pivo
bratov Keinmghaus
iz Gradca
po 24 kr. liter
Priporoča se za obilen obisk.
Štev. 306/op.
RAZGLAS.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil H. četrtleta t. j. mesecev
aprila, maja in junija 1S9K
začne v
ponedeljek dne 12. septembra 1892.
ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in pondeljke.
Od ravnateljstva zastavljalnice in ž njo združene hranilnice.
V Gorici, dne 12. avgusta 1892.
1111 m 111111111111111 n 111111111111111111111111111111111 m 1111
l
Uzorci na vse kraje poštnine prosto Priznana najboljša moderna
S U K X A,
I
*
= J pristna, trdna in cene vredna, za obleke in v [ vsak namen, razpošilja proti povzetju zaseb- ’ s gl nikom in' krojačem za spomladansko in po- j 3 J|! letno rabo založnica c. kr. priv. tovarnic S snkna in volnenega blaga	S
Moriz Sclnvarz	I
*
Zwittau (Mtihren).
Vsa snkna za uniforme, vojaška sul.-na in obšitki, lodni proti dežju in lovska sukna. Orni perviens iti iloskins za salonska oblačila; telovniki iz piketa in svile. Snkna za livre-je in biljarde. Ostanki prodajajo se po ceni, toda od teh se uzorei ne pošiljajo.
Gospodom krojačem pošiljam nefrank. na  posodo prav lepe knjige z uzorci.
i
PLZENSKA
pivina grenčica,
zvrstno sredstvo proti želodčnim bolečinam, izdelek tvrdke II. & A. Fingei' V l*Ixim, prodaja se v Tolminu pri gosp. K. Oaza/ura, v Kanalu pri gosp. Jos. /Id ni g u.
Kdor hoče pripravljati dobro kavo, kupi naj si
Oelz-ovo kavo.
OIz-ova kava je najboljše ka-vino primesilo.
Ok-ovn kava nima v sebi hrušk, ne repe, ne sirupa.
Prodaja se v vseh prodajalnicah jestvin.
Izšle sta knjižici:
„ IJprašaiija in odgovori o uravnavi vrednote
— CENA 10 KR. —
„l¥ovi denar v avstro-ogerskem cesarstvu, primerjan s sedanjim in z denarjem poglavitnih držav v Evropi. “
—- Cena 4 kr. —
Prodaja G. Likar v Gorici.
T<> priznano posebnost priporočam za hipno izdelovanje iihoruoga i n zdravega konjaka, katoroga ni razločevati od pravoga francoskega konjaka.
('ona za 1 kilo (ki zadoSca za HM) litrov konjaka) 10 gld. Navod so prilaga brezplačno. Za najboljši uspeh in zdrav izdolok jamčim
Špirit Me prihrani
•i mojo noprokosljlvo pokrepllno etteuro za žgaujine : ona daje pijačam prijeten ruzok okus iu so dobiva lo pri meni. Cona :i gld. 5i) kr. kilo (za	Litrov) z navodilom
v rod.
£MF~~ Kudiin tub posebnostij priporočam vh« eNeucr za izdelovanje ruma, Nllvovke, /elenjiu«kili Krt*n-člft in vsub izbornih likerjev, "pirituoz, kisa iu »Inskega kinu
veprekoaljive izbornosti. Navodi se prilagajo brezplačno.
Ceniki poštnine prosto
— Za zdrave izdelke se jamči. —
Karol Filip Pollak
— Essenz-Specialitiiten-Fabrik in Prag. — (Dobri zastopniki se iščejo.)
Slavnemu občinstvu
se priporočajo naslednji goriški trgovci, obrtniki, rokodelci in drugi:
Jernej Kopač
na Solkanski cesti 9.
izdeluje
VKakovratiie voščene sveee
Vseh vrst moduiio pecivo
V Gorici prodaja te sveče trgovec A. Urbančič v Gosposki ulici. - Prodaja jih tudi Karolina Riesner v Nunski ulici, ki izde luje in prodaja tudi mrtvaš/.-e vence, cvetlice in druge podobne reči.
Anton Urbančič
trgovec poleg Orzana v Gosposki nliei prodaja raznovrstno drobno in mannfakturno blago, suknn in drugo blago za možke in ženske obleke ter Kopačeve sveče.
Ivan Drufa
na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega
USNJA ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Reja
krčmar „ At la Columbii“
za veliko vojašnico
na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina, in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne
Anton Jerkič
fotograf v Gorici
v ulici sr. Klare.
Blaž Bitežnik
KAMNOSEK
I rt ni ulici št. 24, na dvorišču nasproti pošte, ima vedno v zalogi nagrobne spomin k e, izdeluje oltarje, kipe, prižnice, vodotoke, itd. po svojih izvirnih načrtih
Ivan Howanski
čevljar
v Gosposki ulici med Orzanom in U rbančičem
Ivan Kavčič
veletržee na Komu ima zalogo
STEINFELBSKE Pl VE.
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrobij.
G. Likar
v Gorici Semen iška ulica št. 10, 3R0DAJA mašne iu šolske knjige in sv. podobe, tiskovine za županije in duhovnije iz Hilarijanske tiskarne, papir za uradno in zasebno rabo in raznovrstne pisarske in šolske potrebščine po mogoče ni/.kih eenah.
Staroznano gostilnico
„ pri Lizi“
v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 itiiA zdaj v najemu Franc Bizjak,
ki r.oči izborna iu naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe a prenočišča. Cene so zmerne. — Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline.
Ivan Bajt
Nunski ulici št. 14, hiši Hilarijanske tiskarne.
Ivan Cijan
krojač
Nunski ulici št. 13 so priporoča svojim rojakom v mestu iu na deželi.
Anton Fon
v Semeniški ulici
ima prodajalnico vsako vrstnih klobukov in kap ter
f/ofitilnico.
Toči vedno dobra in naravna vina.
Anton Kuštrin
v hiši dr. Lisjaka Gosposki ulici št. 23, ima
prodajalnico
za kavo, sladkor, moko olje, riž in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naro čila se točno izvršujejo
Franc Jakil
na sredi Raštelja št. 9 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
Jožef Novič
krojač
v ulici sv. Antona št. 1.
Anton Koren
trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu“ (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in st Meno blago, reže. in vklada šipe v okna reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Martin Poveraj
civilni in vojaški krojač v	Gorici,	priporoča
svojo veliko zalogo bla !/a za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce,	spodnje
hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravu, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje ločno in po zmernih cenah.
Ivan Dekleva
veletržee z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
(lomila vina bela iii trna istrijanska ter
bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistratni ulici. —
Prodaja na debelo
Peter Dra&ček
v S‘lolni ulici (ria Duomo) štev. U ima bogato založeno PRODAJALNICO kolonijalnega in jedilnega blaga ter tobakja. Kava, sladkor, olje, r ž, moka, itd. Naročila z dežele se točno izvršujejo.
Anton Obidič
čevljar
v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
Karol Dra&ček
PEK
Riva Como št. 4.
Podružnica
za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 'i.
Ivan Veluiček
krojač v Vrtni ulici se priporoča svojim slovenskim rojakom.
Ivan Čotar
krojni-
v Uabatišču (Rabattu) št. 17 priporoča se svojim rojakom za blagohotno podporo i. naročili kakoršnega koli dela v krojaštvu
Tiskarna
/1 u t. JI, O b i z x i -j «
priporoča se slov. občinstvu za vsakovrstna dela, ki spadajo v tiskarsko stroko. V zalogi ima vedno vse tiskovine za dnhovske, županske iu dinge urade. — Cene zmerne. — Ceniki vsakemu na
razpolago.
Peter Kirna
gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggia št. 4)
priporoča se sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kub,njo ; postrežba točua.
Naravne mineralne vode iz raznih stu* dencev.
Kemični, farmacevtični in drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti.
Ribje olje, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto.
Ribje olje z železom ali železnim jodom.
Najčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo.
Zdravila za živino i konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek.
Homeopatična zdravila.
prodaja novoustanovljena lekarna
Braiitzer i Eatatišen št. 16.
v najemu
Alojzija Cirliubicli-a
= a
#<*- Novosl i!
(Srajca za hribolazce
tkana, iz najboljše snovi, enobarvna ali črtasta, s širokim privitim ovratnikom in 2 žepi, popol. velikost.,, izborno iz delana po gld.J.20_
Svilen pas
1 meter dolg, 6 cm. širok, s prosrebrnje-no dvokačasto zaporni 50 kr. kos
Klobuk za hribolazce
iz linj b. klobučevine s širokim svilenim  trakom 2 gld.
Zavratnice za hribolazce
a kosi za I gld.
razpošilja proti povzetju
Emil St oreh
Wien, J. Salzgasse N.o 137
Žc vec let pripoznano zdravilo za poniirjenje bolezni
Pazite na
ajfuAajuBz
Kvvizdov
0 i ohtfluid
Steklenim stane I gli
Dobi se pravi v vseh lekarnah
—■<«•—
(«)
Pazite na
ajftuaniBz
^ k. u. k. iisterr. u. kiin. rumSn. Hoflieferanf. q c Kreisapotheker, Korueuburg b. Wien.
Movits kapljice
Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, dl se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo iu preženejo prav kmalu liajtrdovratniŠ? želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznini in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadložnost.ih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekaruicah na svetu; za naročbe iu pošiljatve pa edino y lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu V lekarni C. Zanetti iu G. H• Rovis, v Ljubljani v lekarni U. />I. Trnkdczi/ G. Ticcoli, 111 Ljnd. Grečelna „pri Mariji poiuagaj“ ; v Postojni v lekarni llaccarcich, s Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglirlmi, v Beljaku dr. Kiimpf.
SMT' I steklenica velja 30 kr.
NB. Varovati se je treba marsikakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
Izdujutflj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A, M. Obizzi v .Gorici
avniški preiskano
Sargovo
/ouno čistilo
KALODONT
Na prodaj pri lekarjih i diftaviiičarjih