Роватегзш Številka RM ОД 8
ИдгашпкепБо(с
Uprava Klagenfurt, Postfach 116 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe
tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec
Stev, 21.	Kraiburg, 29. oktobra 1911.	1. leta
Pohod v kotlini Doneča
Sovjetski protinapadi so bili odbiti — Ciiarltov osvojen — Napadi zoper britanslto plovbo
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 28. oktobra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 27. oktobra naznanilo:
Napadalne operacije na vzhodu napredujejo še dalje vzlic neugodnim vremenskim prilikam.
V	kotlini Doneča je bil po italijanskih četah obrezuspešen poskus s protinapadi zadržati naše prodiranje. Sovražnik je bil s težkimi krvavimi izgubami odbit in je pustil več sto ujetnikov v rokah naših zaveznikov.
Pred britanskim vzhodnim obrežjem eo hojna letala v pretečeni noči napadla so-^ažni konvoj med The Wash in izlivom Humbera. Potopila so neko tovorno ladjo z 8.000 hrt. in tri nadaljnje velike trgovske ladje tako težko zadela, da ee jih mora šteti med izgubljene. Nadaljnji napadi iz zraka 80 bili naperjeni proti pristaniškim napravam na vzhodnem in jugovzhodnem Angleškem.
Nemška bojna letala Stuka so v noči na 26. oktobra pred severno afriškim obrežjem 8 polnim bombnim zadetkom potopila neko večjo britansko vojno ladjo.
Sovražnik je v pretečeni noči vrgel bombe na različne kraje v severni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo predvsem v Hamburgu in Bremenu izgube na mrtvih in ranjenih. Devet britanskih bombnikov je .Ijilo. seatreljenih.
^ajor O e B s a u, poveljnik lovskega zračnega brodovja, je dne 26. oktobra dosegel svojo 100. zmago v zraku.
Bombni zadetki v Kremfju
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 28. X. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 26. oktobra naznanilo:
Zasedba ozemlja pri Donecu napreduje. Tudi na drugih odsekih vzhodne fronte se nadaljujejo napadalne operacije.
Močne skupine zračnega bro:bv,ia so naperile težke udarce proti nabranim četam, utrdbam in kolonam sovražnika med Done-com in Donom na bojišču okrog Moskve in vzhodno od Volhova. Visoko na severu so bojna letala razdejala delne proge murman-eke železnice in taborišča v barakah na Pischerins®'* P^ nočnih napadih na Moskvo 80 bili doseženi bombni zadetki v Kremlju.
V	morskem okolišu okrog Angleške je Luftwaffe v zadnji noči uničila tri trgovske ladje s skupno 12.000 brt. Druga bojna letala so napadla luke na zapadnem, južnem in jugovzhodnem obrežju otoka.
V	severni Afriki so nemška bojna letala z dobrim učinkom bombardirala vojaške naprave okrog Tobruka.
^jnih dejanj sovražnika nad ozemljem Reicha ni bilo.
\
Charkov v naših rokah
Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 28. X. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 26. oktobra naznanilo:
Dne 24. oktobra smo zavzeli Charkov. Eno najvažnejših oboroževalnih in gospodarskih centrov sovjetske unije je tako v nemških rokah. Istega dne so se nemške čete polastile tudi prometnega križišča Belgorod, 7б km severnovzhodno od Charkova.
Nočni napadi bojnih letal so bi", naperjeni proti vojaškim in vojaškogospodarskim napravam v MoakVi.
V	boju zoper britansko oskrbovalno plovbo je Luf! ;iffe pred angleškim obrežjem 12. zavarovanih konvojev potopila tri sovražne trgovske ladje s skupno 12.000 brt. Vrhu tega je bila z bombnim zadetkom uničena neka ladja z 4.000 brt., ki je plula posamič.
Pred '-evemoafrikanekem obrežjem so
nemška bojna letala eevemo od Gambuta z zadetki zažgala neko trgovsko ladjo.
Britanski bombniki so v zadji noči na nekaterih krajih severne in zapadne Nemčije odvrgle razstrelilne in zažigalne bombe, ki so povročile male škode v stanovanjskih četrtih. Sest sovražnih letal je bilo uničenih.
Hauptmann Gollob je doegel dne 20. oktobra svojo 80., major Llitzow pa svojo 101. zmago v zraku.
Uspehi modre divizije
Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 28. X. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 24. oktobra naznanilo;
Na vzhodu napredujejo dalje napadi in akcija preganjanja. Pri odvračanju sovjetskega protinapada na severnem delu vzhodne fronte je španska »Modra divizija« pri-zadjala sovražniku težke izgube in privedla več sto ujetnikov.
Luftwaffe je v morskem okolišu pri Krimu potopila nek sovjetski pamik s 61000 brt. in na Moskvo odvrgla razstrelilne in zažigalne bombe.
V severni Afriki so nemški lovci sestrelili tri britanska letala.
Sovražnik je v pretečeni noči vrgel bombe na razne kmie sevemonemškega morskega okrežja, med drugim na Hamburg in
i"' <., ^Uno prebivals( ^ je imelo majhne Izgube. Škode so neznatne. En britanski bombnik je bil zbit.





. J-
'-J— v.
Г4%:!


Sneg na vzhodu Na nekem piovizoinem letališču se pred startom osnažijo nosilne ploskve zasneienib letal.	(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Jiitte, HH., Zander Multiplex-K.)
rišž ne le za dobo vojne, ampak tudi po vojni. Zedinjene države ne imenujejo no-beih določenih oporišč, ampak dajo prednost na splošno redigiranemu dogovoru, ki bi ji naj omogočal poljubno pravico razpolaganja ustrezno potrebam USA.
OSA prezentlra nove menice
Oporišča hoče imeti tudi po vojni
Stockholm, 28. okt. Vlada v Washingtonu je angleški vladi poslala nove predloge, ki gredo za tem, da dobijo Zedinjene države pravico do uporabe vseh vojaških, mornariških in zračnih oporišč, ki bi bila z ozirom na obrambo Zedinjenih držav zaželene. Ta zahteva Zedinjenih držav vsebuje pomemben odstavek, da pristoji Zedinjenim državam pravica do uporabe britanskih opo-
flrof CIano pri FOhrerjD
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 28. X. FUhrer je sprejel v svojem glavnem stanu kravljevskega italijanskega zunanjega ministra, grofa Ciana, h konferenci, ki je potekala v duhu tradicionalnega prijateljstva in že izkazanega soborstva med obema narodoma. Razgovora se je udeležil tudi državni minister za zunanje posle v. Ribben-trop; na njegovo vabilo ostane grof Ciano več dni na obisku v Nemčiji.
Secret Service le umorila Sielt^andra
Budimpešt, 28. oktobra. Budimnešlanski list »Pesti Ujsag« objavlja članek o svoje-časnem umoru jugoslovanskega kralja Aleksandra, v katerem se zaztrjuje, da je angleška tajna služba zasnovala ta zločin. Pisec članka hoče vedeti, da je bil

ш
w ^^U4014-Stl Mngrtđ
(WW
^Howgoml
kđlinltl

ШмппкН
Smoftnsk irjsHtk^
mbysdnw
(tuuri
mu i •
'Нопши TUattow
•Orel
'kehmife*
Kmf
hihiow
Potraws
^ingnd (Mzfii) t*
AstueluH
"' ?a
Dnjeprep
Titulescu, ki je bil takrat nimunski poslanik v Londonu, že prej vedel o tem atentatu, ker je svaril B a r t h o u-a. Vednost o. tem si je pridobil, ker je bil sam v , službi Secret Service, po londonski centrali angleške tajne službe.
Angleška tajna služba je inacedonskega puntarja Petra Kalemena in njegovega pajdaša Mira K r e j, ki je bil dokazano šofer angleškega poslanika v Belgra-du, vzela v svojo službo. Ta dva morilca kralja sta mogla na podlagi priporočilnega pisma na britanskega poslanika v Parizu neovirano vse potrebno pripraviti. Angleška tajna služba je v to svrho angažirala vse svoje vazale. Češki konzul v Zagrebu na pr. je kraljevemu morilcu izstavil potni list.
Smoter kraljevega umora je šel za tem, da se otruje atmosfera na Balkanu. Kakor znano so poskušali Angleži ^ptegniti v ta konflikt tudi Madjare. Le energičnemu nastopu Nemčije in Italije je šla zahvala, da je takrat zločin ostal brez velikih političnih posledic. '
Mesta, ki nas zanimajo
Na vzhodu. Državni minister za zunanje posle v. Ribbentrop je v četrtek sprejel v Nemčiji nahajajočega se francoskega poslanika de Brion.
New York. JNS javlja iz Reykjavlka, da ie islandska vlada nenadoma odstopila. Kot vzrok navajajo notranje nesoglasje.
Poslani so v puščavo
Dr. O. S. Krainburg, 28. oktobra.
Tišina je sedaj nastala okrbg sovjetskih generalov, ki naj bi po Stalinovi volji ia upanju ajigleško-amerikanskega tiska v diru podrli in vrgli Evropp na tla in posuro-vele milijonske mase rdečih armad vodili v osrčje Evrope. Stalin je odpoklical čudodel« ne geneale velikanske fronte, maršala V o • r o š i 1 o v a, ki je poveljeval severnemu kri* lu, maršala Budjenija, konjeniškega stražmeštra iz carske dobe, ki je imel vrhovno poveljstvo nad armadami, razvrščenimi v Ukrajini, in maršala Timošenka, vrhovnega poveljnika na srednji fronti. Budjenija so vtaknili v zloglasno ječo Lubjan-ko v Moskvi, ki je po vsem svetu znana kot pekel CP' in v kateri so bili tisoči ljudi izpostavljeni mučenju sadističnih moril-c dokler de iao udali '' vse priznali, кач se je od njih želelo. Da se iz te ječe ni moglo pobegniti, je pokazala kratka, toda na grozovitostih nepopisno bogata zgodovin UdSSR.
Kje se trenutno nahajata Timošenko in Vorošilov, se z gotovostjo ne da dognati. Vprašaje, je, ali sta ona dva (in Budjeni) sploh še živa, kajti Stalin nima navade, da bi se pri ljudeh, ki mu ne ugajajo več, kaj dolgo obotavljal. Baje so ta dva, kojih storitve so štiri mesece napolnjevale prve strani židovsko-plutokratskih in sovjetskih po-ročevalnih organov in ki so jih kot vse druge presegajoče stratege vojne na vzhodu poveličavala radioporočila teh dežel, poslali v zaledju sovjetske unije, da tam ustvarijo nove armade. Kakšna je ta uporaba v resnici, je že dovolj znano. Čudno je le, da so iz Stalinovega vojaškega trozvezdja, katerega slava je tako bleščeče žarela, dva moža ravno v sedanji najbolj grenki uri sovjetske unije odpo'klicali od najvažnejšega in edino odločilnega mesta, od fronte, in ju poslali za drugačno uporabo v notranjost dežele.
Novi mož, ki naj dela čudeže, je general Sukov, ki je bil doslej vodja moskovske obrambe. General Sukov, novi vrhovni poveljnik srednjega frontjiega odseka, ki mu je tudi za naprej podrejena obramba Moskve, je pričel svojo vojaško karićro leta 1915. v carski armadi, v kateri je še napredoval za častnika. Ko je izbruhnila rdeča revolucija, je napravil njej ustrezni pre-okret. V sovjetski armadi je hitro napredoval. Imajo ga, kakor javlja angleška poročevalska služba, za enega najsposobnejših poVeljhikov sovjetske Armade. General Sukov je bil v mesecu februarju postavljen za
stran 2. — Štev. 21.
KARAWANKEN-BOTE
Sreda, 29. oktobra 1941.
šr Г. generalnega štaba. Kakor poroča lon-donka poročevalska služba nadalje, ima velike izkušnje ne le v premikalni vojni ko-njeništva, ampak tudi v bitki tankov, od katerih je eno vodil proti japonskim četam na skra'nem Mongolskem. Da je tukaj na-- 1-..,	končalo za
sovjete s porazom, to nam londonska poročevalska služba sramežljivo zamolči.
Generala Sukova so v Londonu sprejeli z lovorikami, ki jih na Temzi običajno pre-dujmijo, in ga hrupno pozdravili. Nič več Timošenko, nič več Vorošilov in tudi ne Buijeni niso genialni vojskovodje, na njih mesto je nenadoma stopil general Bukov, o katerem doslej v boju na vzhodu ni bilo ničesar slišati; on je vse nadkriljujoči ženi j, njega slavijo že danes kot moža, ki bo izpolnil vroče želje in končno vendar porazil osovražene nemške čete.
V Londonu torej svirajo še vedno ipto godbo kakor ob začetku boja proti UdSSR. Po vszj rtriliki pa jim ta hvalisanja ne gredo iz resničnega, stvarno utemeljenega prepričanja, temveč iz upanja obupajočega, ki si ne ve več pomagati in pred katerega se ogrom-nti nrvarnost, ki je bila doslej v veliki daljavi, iznenada premika v otipljivo bližino; kajti tudi zadnjemu Angležu je moralo postati jasno, da je po odločitvi na vzhodu vsa n--''. nemške oborožene sile sedaj sproščena za boj proti glavnemu sovražniku. Iz želje 60 je tudi tukaj, кчког že često v tej vojni, porodila misel, iz želje namreč, da bi Nemci na vzhodu izkrvaveli, Angleži pa udo'bno i :1 "ivili letino. Da se ta želja ne bo izpolnila, da bo tudi general Sukov kakor sedaj v puščavo poslana rdeča maršala, deležen poraza za porazom, za to jamči nemški vojak pod vodstvom Adolfa Hitlerja.
РК. filmski poročevalec pripoveduje...
Vojna doživetja iz odgornje in odspodnje perspeittivi
Inozemc; na nemških vssačIMščlli
Nemške visoke šole so imele vedno veliko privlačno silo na tuje študente. Vojne razmero seveda otežkočujejo inozemcem poset nemških univerz. Kljub temu je znašalo število študentov - tujcev, ki so v prvem četrtletju letošnjega leta študirali na nemških visokih šolah, 4638. Med temi je bilo 174 pripadnikov nemških manjšin v tujini, 3484 pa drugorodcev in sicer 3118 moških ter 346 žensk. Vsi ti študenti so predstavljali 56 raznih držav, 300 pa jih je imelo tako zvane Nansenove potne listo.
Najštevilnejša jp bila skupina bolgarskih študentov, ki je štela 1375 pripadnikov. Na drugem mestu so bili Turki s 197 pripadniki, na tretjem Slovaki s 181, na četrtem Norvežani в 160 pripadniki. Med 400 štu-deniti, ki niso imeli nobenega državljanstva, je bilo 285 Ukrajincev, 77 Rusov, 5 Litev-cev itd.
Največ slušateljev iz inozemstva je imel Berlin (802). Po precejšnjem presledku sledi MUnchen, nato Wien, Prag, i. dr.
v vr-x	ki
so dobavljali za neko zadnjo tedensko revijo frontne posnetke, se pojavlja tudi ime nekega mladega podčastnika. Na vojaški suknji nosi železni križ. »Ako hočete z njim govoriti...«, Vam povejo v prostorih tedenske revije, »samo izvolite ... Ravnokar je tukaj v Berlinu na dopustu. Gotovo Vam bo mogel bolj živo nego mi podati- sliko o vsakodnevnem. delu filmskega poročevalca tam zunaj na fronti.«
Mlad, svež, žareč, rjavo zagorel, elastičen in gibčen mi stoji potem rezki podčastnik nasproti. Od včeraj je sicer napredoval za Sonderfiihrerja. Pozna se mu, s kakšno vdanostjo, rekli bi celo zagi-izenostjo, izpolnjuje svojo nalogo pri kameri in ročici. Ko pa ga potem naprosim, naj mi pripoveduje o svojih doživetjih tam zunaj in kaj ga je posebej ganilo, takrat se zdi, kakor da so mu usta zaprta.
»Kaj naj Vam vendar povem. Moje življenje je življenje vseh PK. filmskih poročevalcev. Tisočkrat se nam prikazuje obraz vojne z vedno novimi potezami. Vedno se odpirajo novi vidiki; Iz odzgornje in iz odspodnje perspektive skušamo ujeti to, kar bi domovini lahko dalo žive vtise o sapo zapirajočih frontnih doživljajih, o pokrajinah in ljudeh preko meje. Doživetje se vrsti za doživetjem, veličina dogajanja za veličino dogajanja... In vendar ... Prav imate ... Posamični, za zunanje morda popolnoma ne-važni momenti se nam iznenada pojavljajo zopet kakor hipni posnetki...«
V boju s sovražnimi lovci
Bilo je po vojnem pohodu na Francosko. Sredi tega je bil stal, se bil bojeval in vrtel ročico. Takrat je bil dodeljen zračni vojski. »Kaj pa hoče ta od pehote pri nas?!« Tako nekako se je razbralo iz poglrdov tovarišev, ko se je pojavil pri oddelkih in stopnicah zračnega bojnega brodovja. Vsekako: stik s tem »suknom« je bil hitro dosežen. In ko je bil potem nekega dne prvikrat uvrščen pri nekem napadu na London, so se bili takrat letalci že davno sprijateljili z možem »od filma«, s kamero, kablom in omarico z akumulatorji. »Le ne dotikaj se vzvoda s kablom. To so namreč vrata v zlato prostost ...«, mu je svareče brnelo nasproti.
Krasni veleposnetki so se posrečili prej, nego so dospeli na kanalsko obi^žje ... Potem se je takljal napad proti Londonu. Sovražni letalci so drveli k napadu. In mladi filmski poročevalec? Kaj so bile njemu, povrh še novincu, nevarnostne prilike? Samo slike, hipni posnetki, ki jih je v svoji »omarici« imel prinesti domov, so njega jmele v oblasti. Spodaj v talni kopanji je vzgrajena
kamera, da posname močne bombne udarce, druga je privita zadaj. Krovni strelec in pilot mu dasta pomožni položaj. In že drži tret-kamero v rokah... Srečo ima, vse mu izteče po želji. Krasni so posnetki, ki predstavljajo napadajoče lovce... In naenkrat ne da bi se zavedal, vzklikne od samega poklicnega veselja za sebe; »Divno, divno imam vse tu notri...« Po mikrofonu sliši to vsa posadka. Bučen smeh vzlic resnosti situacije. In v kazinu so še dolgo govorili o blaznosmelem možu, ki mu je bil na ustih navdušeni »Divno«, takrat ko je imela posadka ravno vse polno opravka, da se ubrani sovražnih lovcev.
Vislice na vrhu zvonika
»Za to 100. tedensko revijo јз moralo naše četveročlansko krdelce dobaviti poročila s slikami o kulturni bedi sovjetske unije. Sestradane žalostne postave, ki so po dva ali trije spale na nagnusnih posteljah ali deskah, so bile na dnevnem redu. Najbolj nor dogodek pa smo doživeli v nekem malem, zamazanem kraju. Tam so za splošno ljudsko zabavo obesili na vrh zvpnika vislice, raz katerih se je lahko vsakdo v lastno ali drugih zabavo — spustil s padalom v globino ... Hipni posnetek, ki ga bo tedenska revija gotovo prinesla v eni bodočih številk...«
Tudi bojev v Jugoslaviji se je udeležil ta mladi filmski poročevalec. Kot prvi je na velikonočni ponedeljek s poveljnikom divizije priletel v Belgrad. Visoko na severu je bil potem v Belgiji. »Saj res, ravnokar se domislim sledečega. Nalog se je glasil: Boj oklopnic. Lepo in dobro. Toda kako do tega priti? Kot peti aii šesti mož v vozu nisem imel nobene prilike, da bi v redu opravil posnetke. Morda skozi razporek? Tudi nemogoče. Torej gor na vrh oklopnega voza, tako mi je bliskoma šinilo skozi glavo. Tako sem tudi storil... Ko je pa potem nenadoma prišlo do bitke in so se line voza previdno zaprle, mi je bilo v prvem trenutku zgoraj popolnoma samemu na širni »livadi« vendar nekako medlo pri srcu. Toda samo za hip! Potem sem kljub vsem nevarnostim obračal in navijal . . .«
V Jugoslaviji sem se enkrat skril za nekim grmom, da sem lahko posnel napad pehote. Ko tako gledam skozi moj objektiv in sledim ljudem, takrat... kaj Je vendar tj? mi nekaj vedno bliže in bliže škropi. In v hitrosti sekunde se zavem, da so to snopi strojnic. Kamero hitro vreči stran, skočiti čez obronek, je bilo na mah storjeno... in že je bil snop tu... Moja kamera je pa mirno v pesku naprej brnela; znamenje vda-
nosti v tem resnem momentu, ki me je naravnost ganila...«
Niso vsi filmski poročevalci od filma. Mnogo jih je sicer med njimi, ki se v civilnem življenju udejstvujejo kot možje ali asistentje kamere, vendar ^spadajo v tabor PK. filmskih poročevalcev tudi ozkofilmski amaterji in fotografi, ki se v tečajih primerno izučijo. Najsi so od te ali one »fakultete«, eno je vsem skupno: Neugnana volja, da omogočijo domovini živo udeležbo na dogodkih in da s filmskim trakom čim najtesneje povežejo fronto in domovino. Marsikateri izmed njih je to svoje vroče, stremljenje moral poplačati z junaško smrtjo. Opominjajoč naznanja to marsikatera gomila v tuji zemlji.
Moskva nal se požene v zrak
Helsinki, 28. oktobra. Neka oficielna objava v Moskvi zaostalih bolševiških oblasti pravi, da se mora glavno mesto sovjetske unije prej, nego se jo prepusti sovražniku, pognati v zrak. »Čeprav nemške čete tudi zavojujejo ozemlje Moskve, vendar mesta Moskve samega ne bodo dobili v posest,« tako se čita dobesedno v nekem oklicu, ki ga od Moskve ven razširjajo v vsa mesta sovjetske unije.
V ostalem je pri prebivalstvu, ki je še ostalo v Moskvi, napetost do skraj^nosti narasla. Sumljivo se že množijo simptomi za to, da so že blizu meje znosnosti. Veliko število oseb je baje že bilo ustreljenih zaradi razširjanja neugodnih poročil. Ravno tako se pri bojujočih se četah množijo pobegi. Nezadovoljnost je prodrla tudi že v vrste komunistične stranke. V uvodnem članku »Pravde« se izjavlja, da so izgube armade zelo velike. Za pomirjenje se pa potem pristavlja, da so izgube sovražnika še večjega obsega. Delavstvo mora napeti vse sil D, da po-več proizvodnjo orožja, na katero je sedaj usmerjena vsa sovjetska unija.
Sovjetski radio naznanja, da je moskovski vojaški tribunal odredil razne smrtne kazni z ustreljen jem in da je v teku postopek še zoper številne prebivalce glavnega mesta.
»Razvoj bitke za Moskvo postaja za sovjete vedno bolj opasen,« poroča iz bolševi-škega glavnega mesta »Exhange Telegraph«. »Gosta megla obdaja mesto, temperatura je padla pod ničlo. Utrujenost sovjetskih čet je že celo velik in pogoji za boj postajajo vwdno nsugOdn'SIBl. Sovjctom'
je vedno težavneje zadržavati nemške sunke.«
Helsinki. Celokupno civilno prebivalstvo obeh važnih sovjetskih pristanišč Arhan-gelsk in Onega je evakuirano in poslano v notranjost sovjetske unije.
HHiiptsrhrlftlpiter: Dr. Otto Scheill.
10
ijmd ^Diimndt
Piipovedlca ]os. v. Eichendorffa
Presenečeni grof se je molče oziral okoli, šele zdaj je opazil, kako so v vetru klomp-nila potrta okna; iz ene celice je gledal konj v zelenje, koze zakupnika so se pasle pod podrtimi križi cerkvišča, nihče si jih ni upal prepoditi; vmes se je cmeril nek otrok v samostanu, kakor da se pritožuje, da je rojeno v taki dobi.
Na vasi je bilo -pa kakor pometeno, kmetje 80 plašno kukali pri oknih ven, grofa so imeli za kakšnega gospoda od naroda. Ko SO ga pa nekateri polagoma prepoznali, je naenkrat vse drvelo ven in ga lačno, razcapano obstopUo in prosjačilo. Moj Bog, moj Bog, je pomislil, kako postane na svetu vse pusto! — Ves denar, ki ga je imel s seboj, je vrgel med gručo, nato pa izpodbodel konja in se obrnil proti domu.
Bila je že trda noč, ko je dospel v DU-dande. Osupnjen je tedaj v gradu zapazil nenaraven šunder, luči so begale od okna do okna in nekaj glasov je krožilo po. temnem vrtu, kakor da bi koga Iskali. Naglo je raz-jahal in se podvizal v hišo. Toda že na stopnicah mu je komorni strežaj brez sape pri-hitel naaproti z zapečatenim pismom v roki: spodaj da so možje, ki so ga oddali in ki uporno zahtevajo odgovor. Nek lovec je pristopil iz vrta in boječe vprašal grofa, da li ni zunaj srečal vrtnarskega ибешса; dečko da g$ je povsod iskal, toda grof naj se ga čuva, ker so ga videli v mraku sumljivega, s svežnjem pod laktmi, v pogovoru z vsako-jako sodrgo, sedaj pa je celo brez sledu izginil.
Ko je grof dospel v zgornjo, razsvetljeno nobo, je razpe^atil pismo in čital v elaJbi, z obledelim črnilom in s trudom podpisani pisavi: >V imenu Božjem zaukazujem в
tem, da mora grof Hipolit Diirande na per-gamentu zapečatenem z grofovskim grbom priznati Gabrielo Dubois, edino hčerko pokojnega logarja na grajskem hribu, kot svojo zakonito nevesto in jo vzeti za bodočo soprogo. Ta zaobljuba se mora oddati danes do enajste ure ponoči v lovski hiši. Strel iz grajskega okna pa pomeni: Ne. — R e n a 1 d.«
»Koliko je na uri,« je vprašal grof. — »Kmalu bo polnoč,« so odgovorili nekateri, češ da CO ga tako dolgo zaman iskali po gozdu in na vrtu. — »Kdo izmed vas je idcl Renalda, o-' kod je prihajal,« je vprašal znova. Vsi so molčali. Tedaj je zalučal pismo na mizo. »Ta besnež!« je dejal in ukazal da za vsak primer potegnejo vzdižni most kvišku, potem je naglo odprl okno in kot odgovor iz pištole ustrelil v zrak. Divje je takrat odjeknilo po tihi noči, vpitje in vzklikanje ter posamezni puškini streli so se razlegali do najoddaljenejšega brezdna, in ko se je grof obrnil, je videl v dvorani v krogu okrog sebe same zbegane obraze brez glasu.
Oštel jih je za zajčje lovce, ki jih izpre-letava groza pred volkovi. »Zadosti dolgo ste se v gozdu igrali vojake,« je dejal, sedaj se je lov zasuhnil, divjačina smo sedaj mi in mi moramo skozi. Prava reč! Odrinili so zapahe eni norišnici več, besneča vidovica se širi po deželi in Renald jim zagode. Ničesar nisem storil proti ljudem, izkazoval sem jim samo dobrote, ako hočejo Se kaj boljšega, naj to pošteno zahtevajo in rad jim bom dal, toda z nasiljem si ne dam vzeti niti pedi moje stare zemlje; kljubo-valnost proti trmi!«
Tako jih je naganjal na dvorišču, sam je pa pomagal zadelavati vrata, line in okna. Rožljaje 80 od vseh strani privlekli orožje, njegov vesel pogum je vse poživil. Na dvorišču so zanetili velik ogenj, lovci so se uta-
borili okrog njega in zlivali krogle v rdečih odsvitih, ki so veselo begali po tihih zidovih — in niso opazili, da so nad njimi po nenadni svetlobi splaSeni gavrani ječaje ob-kroževali stare stolpe. — Zdajci se je zaslišalo močno kričanje nekega lovca, kateri je prinesel klobuk in jopič vrtnarskega u-čenca, ki jih je na svoje začudenje pri iskanju orožja našel v kotu neke samotne sobe. Nekateri so dejali, da je dečko od strahu skočil iz kože, drugi so se priduševali, da je prihuljenec in izdajalec, medtem ko je ' stari grajski čuvaj Nikolaj s premetenim smehljajem svojemu sosedu na skrivnem nekaj pošegetal na uho. Grof je to zapazil. »Zakaj se sme ješ?« se je zadri na starca; grozna slutnja mu je hipoma prešinila dušo. Vsi so v zadregi zrli na tla. Tu je prestrašenega grajskega čuvaja naglo popadel za laket in ga vedel s seboj stran v odročen del dvorišča, kamor so segali samo negotovi pribleski ognja. Slišati je bilo od tam, kako sta oba dolgo časa živahno drug z <^gim besedovala, grof je nekajkrat z močnim korakom stopal ob temnem grojskem krilu gor in dol in se vedno znova z vprašanji in v dvomih vračal k starcu. Videlo se ju je nato stopiti v odprti hlev, grof sam je pomagal osedlati najhitrejšega tekšča in takoj nato je Nikolaj dirjal, da se letele iskre, počez po grajskem dvorišču ven skozi vrata v noč. »Požuri se,« je zaklica! grof še za njim, povprašuj, išči do konca sveta!«
Nato je zmeden naglo zopet stopil k drugim, dva najzanesljivejša sta morala oborožena takoj zopet dol v vas, da poiščeta •unaj Renalda; kdor bi ga prvi zagledal, naj bi mu povedal: on, grof, mu hoče dati zadoščenje kakor kakšnemu plemiču in se z njim biti, mož proti možu — več ta ošabne* ne more ahtevatl.
Posli 3o začudeno strmeli vanj, on Je pa bil med tem postavil krepkega lovca n^
zobčasti nadzidek, raz katerega je bil naj-širji razgled po pokrajini. »Kaj vidiš,« ga je vprašal, medtem ko je sam nabijal pištole. Lovec je odgovoril, da je noč pretemna, da ne more ničesar razločevati, da sliši samo posamezne glasove in težke stopinje, kakor da bi neslišno v noči prihajalo veliko ljudi, potem pa da je zopet vse tiho. »Tukaj zgoraj je zabavno,« je dejal, »kakor vetemica v vetru — toda kaj je to?«
»Kdo prihaja?« je poskočil grof.
»Bela postava kakor ženska,« je odgovoril lovec, »leti tja tik za grajskim zidom.« — Ze je naglo pomeril s puško. Toda grof je, leteč po lestvi kvišku, bil že sam zgoraj in s silo iztrgal merečemu puško iz rok. Lovec ga je osupel pogledal. »Ničesar ne morem več videti,« je potem dejal nškoliko nevoljno in se zopet vlegel na zid ter gledajoč ven preko roba pristavil: »Zares, tam na vogalu vrta je še eno okno odprto, veter klopota z oboknicami, tam noter je smuknilo.«
Najbliže stoječi na dvorišču bo ravno hoteli podvizati se na označeno mesto, ko je naenkrat, kakor jesensko listje v viharju, od tam preko dvorišča privršelo več služabnikov; puntarji bo baje v pribočnem krilu razdejali vrata, drugi so govorili, da jih je rdečeglavi logar s pomočjo vetriha skrivaj privedel skozi klet. 2e so slišali na hodnikih in stopnicah doneče korake in tuje, osome glasove tu in tam, včaai je skoz oknq mimogredoč zableščala kakšna baklja. —• »Halo, zdaj velja, gostje prihajajo, zagodit# k ženitovanjskemu plesu!« je zaklical grof in se zgrozil zaradi svoje sicer nikdar ne občutene krvoželjnosti. Se je bil zgubljen le majhen del grada; hitro je razvrstil svoje malo krdelo, trdno odločen, da se raje po« koplje pod ruševinami svojega gradu, kor da pade v te surove roke. L,	(Dalje prihoda
ВиЛа, 29. o&tolwa 1941.
K ABA WANK EN-BOTE
stran S. — Stev. 21.
fttke svetovniA đo^odћov
Neka ti đnj av a na otoku v toči bomb n aS i b S taka Polni zadetek pri drugem strmem poletu iz viSine. Nad postajankami topniStva se dvigajo mogočni Svepleno rumeni dimni stebri. Kakor je ugotovil pozneje opazovalec, so se pogreznili temelji topov tako, da so cevi obrnjene navzdzol in so počili celo težki oklepni Ščiti
(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Grosse, PBZ., Zander Multiplex-K.)
velike zmage — bogat plen!
Teiki metalci granat, ki so bili vsled nagle obkolitve savjetom iztrgani Se prej, nego so jih mogli uporabiti proti nemSkim četam. Sedaj stojijo v nabiralnem skladiSču plena v Roslawl in čakajo, da se jib koristno uporabi	,
(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Rompel, HH., Zander Multiplex-K.y
! i k': <, \

/, ;..,s


Ž3:.x%: Х-Т f Т>



v ,

Чт

Ma. t i al V otolilov Mati al Bud j eni Maršal T imoSenko Kot genialne vojskovodje so jih kovali v zvezde, sedaj so pa od Stalina označeni za krivdonosce in poslani v puščavo	(Atlantic, Zander-Multiplex-K.)
Evakuirano sovjetsko prebivalstvo zopet v svoji domovini Za časa trdih bojev je civilno prebivalstvo pobegnilo v okoliške gozdove in se sedaj zopet vrača, ko so Finci zopet osvobodili njihovo mesto.
(Asociated Press, Zander Multiplex-K.)
Kakor pločevinaste škatle	P ioni r j i iSSe j o mine
so po nemških in rumunskih letalskih bom-	na neki pođminirani cesti, po kateri иаргв-
bah raztrgani sovjetski tanki z oljem in	duje napad.
bencinom v Odesi.	(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter
(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter	Knobloch, HH., Zander-Multiplex-K.)j
Schubert, HH., Zander-Multiplex-K.)'
Hauptieldwebel skrbi za svoje ljudi V okolici Bardije je ustrelil nekaj gazel, ki dajo dobrodošlo izpremembo na jedilnem listu.
(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Zwilling, HH,, Zander-Multiplex-K.)




?fcsr : ;
Kosmetika granat Pred strelom se morajo velike *trohe« za, težke topove namazati,
(PK.-Aufnahme: KriegAerichter Ebert, Atl., Zander-Multiplex-K.)

. ,	Nemike pomotskt bojn* шИе pri onvojitvl baltskega
imeda aa cesti pobega	otoka Dagd
Jfaprave na obreija Odese d%']o edinstveno sliko razdejanja in uniterija	Prya salva sovjetov Je prekratka
<;,PK.-Au£nahme: Krlegeberichter Wetterau, Scb., Zandec Multiplex* g.%	I^P&.Aufnahme Kriegsberichtec Dohm, HH., Zandec Multiplex-K.2j
Stran 4. — Stev, 21.
KABATV ANBEM BOTE
Sreda, 29. oktobra 1941.
Qo§pođar§tt}o
Nemško pravo o davku na promet
Notranja veletrgovina
Nemško pravo o davku na promet oproiča ali olajša pod določenimi predpogoji. Pred-bave, ki вв izvršuje v veletrgovini. Predpogoji za davčno proetoet ali olajšanje veletrgovine 80 isti. Neobdavčenost pa je omejena samo na potrebne surovine in poluiz-deUie, navedene U.St.D.B. v § 28. odet. 2.,
n. pr. gnojila, mineralna olja, premog, žito,
krompir, moka, mleko itd. Veletrgovinske dobave vseh tam navedenih predmetov se lahko vrSe po znižani davni postavki 0,5%o.
Olajšave v veletrgovini es dovoljujejo, ako so dani sledeči stvarni predpogoji:
1. podjetnik je moral predmet pridobiti pri zahtevi za davčno prostost po § 4.,
št. U.StG. mora^ biti poleg tega predmet označen v § 28. odst. 2. U.St.D.B.
2.	podjetnik je moral dobaviti predmet
. potom veletrgovine.
3.	Podjetnik ne sme predmeta ne obdelovati ne predelovati;
po § 29. odst. 1. U.St.D.B. izrecno dovoljena obdelava ali predelava ne izključuje davčno prostost v davka pro-' sti veletrgovini.
4.	Ako trži podjetnik s predmeti tudi na drobno (Einzelhandel), ne smejo znašati prodaje na drobno v zadnjem prošlem koledarskem letu več kot 75 % celotnega prometa.
5.	pogoji 1 do 3 morajo biti književno izkazanL
Podjetnik Je moral predmet pridobiti
Namen te določbe je razmejitev trgovine napram praproizvodnji in izdelovanju (Ur-erzeugung und Fabrikation), kajti samo čista veletrgovina v smislu postave naj uživa ugodnosti. Podjetnik rudnika ne more zahtevati veletrgovinske olajšave za dobave premoga, ki ga sam koplje, ravno tako, kakor kmet za dobave svojega žita ali svoje živine nima pravice do olajšav, ki gredo veletrgovini. Isto	»n do
uave predmetov, ki jih je sam izdelal. Pravni naslov (Rechtstitel) pridobitve je brez pomena; predmet more biti kupljen, podarjen ali pridobljen na kakršen bodi drugi način.
Podjetnik je moral dobavljati predmet jMon veletrgovine
Vsaka veletrgovina ne uživa prometno davčnih ugodnosti. Tudi izdelovalec more dobaviti potom veletrgovine, namreč samo tedaj, kadar dobavlja samo izdelan predmet drugemu podjetniku, da ga ta uporabi v svojem podjetju. Ta dobava ne uživa ugodnosti, ker ji manjka predpogoj »pridobitve« (Erwerb) v smislu veletrgovskih predpisov. — Ni dovolj, da so dani poedini predpogoji, šele ako so dani vsipredpisanipred-pogoji, so upravičene olajšave.
Podjetnik ne sme predmeta ne obdelati ne predelati
Pojem o obdelavi in predelavi smo razlagali že v prejšnjem sestavku.
Ako je izključena davčna prostost za vse sledeče promete pri priključnih dobavah (Anschlusslieferungen) vsled obdelave ali predelave v tuzemstvu po osebi, ki je udeležena pri tej vrsti dobav ali po kom drugem, potem gre pri notranji veletrgovini zato, da »p o d j e t n i k« dotičnega predmeta ne obdeluje in ne predeluje. Ako pred-dobavitelj (Vorlieferer) obdeluje ali predeluje p-edmet in ga podjetnik pridobi, ter ga k o t t a k e g a dobavi naprej, more vkljub temu zahtevati davčno olajšanje, ako so dani drugi predpogoji.
Primer: Mizar kupi les in ga predela za pohištvo, katero dobavlja pohištvenemu trgovcu za nadaljnjo obrtno prodajo. Pohištveni trgovec proda pohištvo odvetniku ali državnemu uradu za opremo pisarne. Mizar, kateri v tem primeru dobavlja »ve-letrgovinsko«, se ne more posllužiti znižane davčne postavke od % ker pohištva ni »pridobil«, ampak ga je sam izdelal. Pač pa pristoja pohištvenemu trgovcu olajšava, kajti on Je pohištvo pridobil, ga naprej dobavi drugemu podjetniku, oziroma državi, ne da bi ga obdelal ali predelal (drugačna je stvar pri dobavi odvetniku za privatno stanovanje)!
Različno od davčne olajšave veletrgovine so pri neobdavčeni veletrgovini dopustne razne ob- in predelave, ki ne izključijo davčno proetoet. Predmet, kateri je
nastal na tak način, se more pa samo tedaj neobdavčen naprej dobaviti, ako je naveden kot potrebna surovina ali potreben poluizdelek v § 28. odst 2. U. St. D. B.
Ako dobavlja podjetnik deloma potom veletrgovine, deloma pa tudi v trgovini na drobno (Einzelhandel) ne smejo presegati te dobave nadrobne kupčije v preteklem koledarskem letu skupni promet (Gesammt-
umsatz) 75 %«.
Nasprotno drugim pogojem pri tato zvanl »75%« meji« (75%* Grenze) ni treba posebnih vknjiženih dokazov. Zadostuje od podjetnika navedeni promet, ako je razvidno iz knjigovodstva in ako so podatki dokazali, da dejstvene dobave v kupčiji na drobno niso presegale T5%o.
V zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske podjetnikom v mnogih slučajih ne bo mogoče dokazati razmerja dobav kupčije na drobno k splošnemu prometu, ker jim manjkajo dotična zapisovanja o prometih prešlega koledarskega leta 1940. V teh slučajih zamore oceniti finančni urad po § 5 izvršilne odredbe (Durchfiihrungsverordnung) to razmerje, upoštevajoč vse pomembne okoliščine.
Upoštevanje prometnih razmer prošlega leta je namen zakonadajalca, ki hoče dati podjetniku že začetkom koledarskega leta možnost pravilnih cen z ozirom na davčno obremenitev. Cene so neodvisne od spremenljivih prometnih razmer in predruga-čenja razmerja med trgovino na drobno in celotnem prometu. Celotni promet v tem smislu so vse obdavčene dobave in drugačne storitve, ter lastna potrošnja (Eigen-brauch).
K splošnemu prometu, v kolikor je od njega odvisna obdavčnega predpisa, se ne računa:
1.	neobdavčeni kapitalski promet! po § 4. št. 8—10 VStG (Kapitalski promet): kreditno privolenje, prome^i denarnih
ri c(Jixosxne lištine itd.); prO-metl, ki so podložni'določenim prometnim davkom (Verkehrsteuer) (davek za pridobitev zemljišča, napredovalni davek, dobavni davek in prometi iz najema • in zakupa zemljišč);
2.	prometi iz prodaje v celem, ne oziraje se, so 11 po § 81. U. St. D. B. obdavčeni
ali davka prosti.
Cesto se sklepa tako: ako dobave v nadrobni trgovini ne smejo znašati več kot 7S%o, potem bi morali znašati prometi veletrgovine najmanj 2S%o celotnega prwneta; — ta sklep je napačen.
Promet izven dobav kupčije na drobno more biti sestavljen iz olajšanih in neolaj-šanih veletrgovinskih dobav, iz drugih stor-jatev in iz lastne potrošnje.
Primer: Dobave nadrobne kupčije znašajo 60%«, ostanek se razdeli: 20%« na druge storitve, 10 na veletrgovinske dobave lastno izdelanih predmetov, 6%o na lastno potrošnjo. V kolikor so dani drugi predpogoji, se zahtevana veletrgovinska oljašava ne ovira vkljub temu, da znašajo vse veletrgovinske dobave samo 15%«, ker dobave kupčije na drobno ne presegajo 75%« celotnega prometa.
obvezno službo v delovnih taboriščih. Tudi vseučiliški študentje bodo morali na obvezno delo.
Tudi v Franciji so razglasili novo delovno ustavo. Po novem delovnem zakonu so zdaj trogo prepovedane stavke in zasedanje tovarn. Francoski listi poudarjajo, da se zdaj začeja v Franciji nova doba glede od-nošajev med poedinimi družabnimi sloji; Francija da posnema zgled Nemčije, čeprav šele po dolgih letih.
čija 12.4; 29,5 in 50,5; Italija 4,6, 16 in 25,6; Francija 4,8, 12,6 in 22; Velika Britanija 17, 52,3 in 85; Japonska 7,4, 28,3 in 50; Zedinjene države 15,6, 82,9 in 165 milijard.
$vetovna potrošnja cigaret
v zadnjih letih je na vsem svetu potrošnja cigaret močno narasla. Tako je znašala v letih 1913, 1925 in 1940 v milijar-dih komadov v posameznih državah: Nem-
KoDzervne Škatle Iz alomlnlla
v Nemčiji eo izvršili veliko poskusov x aluminijem kot surovino za izdelovanje konzervnih škatel. V ta namen je bilo izdelanih 450.000 Skatel, ki tehtajo samo eno tretjino teže dosedanjih pločevinastih Ska-tel. Poskusi so pokazali dovolj veliko odpornost proti mehaničnim in kemičnim vplivom. Po dveh letih in pol so živila, shranjena v škatlah iz aluminija, ostala popolnoma nespremenjena.
jDom in poUe
Uporaba apnenega dušika
Delovna zakonodaja po nemškem zgledu
Na Hrvatskem so takoj po ustanovitvi neodvisne držve začeli ustanavljati posebno obvezno delovno službo. Organizacija je že toliko napredovala, da se bo obvezna delovna služba začela 1. aprila prihodnjega leta. Medtem pa skrbe za to, da se bo naj-preej uredilo vprašanje voditeljev delovnih taborišč. V to svrho izbrani ljudje se nahajajo na študijskem potovanju po Nemčiji in si ogledujejo podobne nemške naprave.
Delovna služba bo obvezna za vse mladeniče od 19. do 26. leta in bo trajala eno leto. Ko bodo dovršili to dobo, bodo poklicani pod orožje. 2enedca delovna služba pa bo organizirana pozneje.
Moški bodo zaposleni pri cestnih in poljskih delih, pri pogozdovanju in izsuševanju močvirij. Dnevno bo delo trajalo po šeet do sedem ur, ostali čas pa bodo prebili pri raznih socialnih, kulturnih in političnih tečajih. V državno službo bodo mogli mladeniči čela tedaj, ko bodo р£сахШ Koja
v leto&iji jeseni in spomladi bo kmetovalcem v Sildk&mten kot dušično gnojilo na razpolago samo visokovredni apneni dušik. S tem umetnim gnojilom damo zemlji razen dušika tudi učinkovito apno. Njega uporabo se priporoča ne samo kot gnojilo, marveč zamoremo z njim zatirati tudi zaplevljenje njiv.. Predpogoj tega učinkovanja je pa, da se vrši trošenje gnojila v pravem vremenu in v pravem času. Načelno je apneni dušik trositi le, ko je sicer zemlja zadosti vlažna, rastline vendar povsem suhe in vreme lepo.
Predvsem je polagati pažnjo nato, da se njegovo trošenje izvrši zelo enakomerno. V jeseni izvršimo naglavno gnojenje, ko je ozimni ječmen in pšenica začela poganjati vsaj že 3. do 4. listič, oziroma rž 4. e. listič. Različne njivske plevelne rastline bodo ravno tedaj razvile klične lističe ali prve 2 do 3 zelene liste ter jih bo zaradi tega apneni dušik osmodil oziroma uničil. Naglavno gnojenje z apnenim dušikom ne smemo več vršiti. Če je zmrzlina površje zemlje že zaprla.
Spomladi je uporaba mogoča, čim je zemlja odprta in je mogoče po njivi hoditi ta vueitl. "Vtjndar morajo biti OSlmlne ore-
lenele. Apneni dušik lahko trosimo, Icatero rastlino pač hočemo gnojiti, tekom cele pomladi.
Povprečna množina, katero damo na 1 ha bo 200 kg apnenega dušika redkokdaj prekoračila, Ako apneni dušik ne damo kot naglavno gnojilo, ga je treba 15 do 20 dni pred setvijo trositi in zabranati.
Predvsem bi eš povdaril, da dotičnl, ki troei neoljeni apneni dušik, svoje roke in obraz namaže s kako mastjo, pred nos in uata pa priveže ruto, ako ne stoji na razpolago enostavna zaščitna maaka. F. W.
Uporaba kalijeve soli
Ko že pišemo o posamičnem umetnem gnojilu, bi takoj tudi povdarili, da v praksi njega enostrani^a uporaba nikdar ne pride v poitev, da samo polno gnojenje v resnici obeta uspeh.
čim je množina raztopnega apna v zemlji urejena in je glivično življenje z organskim (naravnim) gnojenjem zagotovljeno, je dušik kalij in fosfor dopolniti z umetnimi gnojili. Kalijevo umetno gnojilo je dobiti predvsem kot 40%no kalijevo sol v prometu. Zveplenokisli kalij v praksi tudi čedaljebolj uporabljajo. V jeseni je trositi kalijevo sol po možnosti 8 do 14 dni pred setvijo in jo je zabraniti. Kot naglavno gnojilo naj bi kalij uporabili samo ob lepih dnevih na suhe rastline. KaJio potrebno je gnojenje s kalijem oziminam, je razvidno iz tega, da ravno kalijeva gniojila posebno dvigrnejo odpornost ozimnih žit proti škodi neugodne zime.
Spomladi je trositi kalijevo sol istotako najbolje 14 dni pred setvijo ali pred setvijo in sejanjem okopavin. Ker smemo kalij in . tomaževo žlindro pred trošenjem mešati, ga je vedno trositi in zabraniti v mešanici z žlindro. Predvsem je pri tem uvaže vati, da okopavine, koruza, krompir in pesa rabijo zelo mnogo kalija. Ravno pri krompirju dvigne gnojenje s kalijem ne samo množino, marveč tudi kakovost. Ako trosimo za žito v jeseni ali spomladi 150 do 200 kg 40%ne kalijeve soli, je dati te k okopavinam 200 do 300 kg.
Na deteljišča, travnike in pašnike (2 do 3 q na 1 ha) trosimo kalijevo, sol zgpdaj spomladi. Bohotnost rašče pri detelji se z gnojenjem s kalijevm prav posebno dvigne.
V sadovnjakih istotako ni pOzabiti ha gRojtnjo ■	IsM M I tan zboijč#,
množina in kakovost sadja oziroma plodov. Fino zmleti kainit zamoremo uporabiti za zatiranje njiv^ega plevela.
Trosimo ga enako kakor neoljeni apneni dušik, samo da je potrebno na 1 ha (kako močno je pač njiva zaplevljena) 300 do 500 kg	F. W.
Divji kostanj kot krmilo
Krmilna vrednost divjega kostanja ne zaostaja za redilnostjo žlahtnega kostanja. Divji kostanj vsebuje 5 odtotkov dušikovih snovi, 2,3 odstotka tolAče in 42 odstotkov neduSikovih spojin. Koze in ovce so nafav-ravnoet požrešne na ta sad ter ga žro surovega, kakršen je. Druge živali, kakor svinje in govedo, pa ga imajo rajši pripravljenega tako, da izgubi grenki okus, kar dosežemo s praženjem ali pa s tem, da ga dalj časa namakamo v vodi. Tako pripravljen kostanj moramo zdrobiti ali zmleti, bolje je pa, da ga primešamo drugi krmi.
Odraslo goveido ga dobi tako 2 do 4 kg na dan, če pa gre za krave, ki dajejo mjeko, je bolje, da se omejimo samo na 2 do 3 kg, ker bi mogla večja količina vplivati tako, da bi sa' snumJ4ala коШЦпа
mleka.
Iz podi ocja gospodinje Za kuhinjo
. Rdeča solata z zeleno
Rdeče zelje umijemo in zrežemo ali strugamo, posipi jemo s soljo; tako ga pustimo eno uro. Nato ga močno iztisnemo, premešamo z oljem, jesihom in nekaj sladkorjem in z že gotovo solato iz zelene postavimo na mizo.
Sesekljano meeo Za 3 osebe računamo 250 g sesekljanega mesa. K mesu še dodamo popra, soli, nekaj vode in izobličimo primerne oblike. V vroči masti Jih z večkratnim obračanjem v nekaj minutah spečemo tako, da dobijo lepo ru-Javo barvo. V masti pražimo tanko zrezano čebulo, da tudi postane lepo rujava in jo damo na meso.
Ribja ledvena pečenka z belo omako Ledvene komade nasolimo in Jih potem z nekoliko masti, eno čajno žličko citrono-vega soka in nekaj vode dufihno, da postanejo mehki. Omako, ki ostane, raztepemo s petimi grami raztopljenega sirovega masla, enim rumenjakom in enim ščepom soli in Jo mešamo, da postane gosta, potem jo pa serviramo preko ledvene pečenke.
Češki cmoki Približno 250 gramov moke damo v skledo in napravimo v sredi jamico. V to stepe-mo dve jajci in dodamo eno žajno žličko polno soli in toliko vode, da nastane gosto testo, ki ga z žlico tako dolgo stepamo, da se pokažejo mehurji. Potem prlfnešamo opra-žene kocke žemlje, pomočimo žlico v vrelo solno vodo In z žlico izrežeaio cmoke ter jih skuhamo. Nazadnje jih rpztrgamo in jih zabelimo z rjavim sirovim maslom.
Juha iz zmetkov Zmetkom (piujepimu mleku) primešamo mekaj gladko reztePene moke, da preprečimo zasirjenje pri kuhsnju, in Jo potem na močnem ognju med skalnim mešanjem prekuhamo. Nato jo solmo !n dodamb malo sladkorja. Ako hofemo juho zboljSati, damo v njo rumeno pečen, drobno narezan bel kruh.
fensterthefnomeler DmnwAnnome'ef, Fiebermetseri Dirl.-Opiket C. KrontuB
П
I D
П
^ređa, 29, oktobra 1941.
K AR AWANKEN.BOTB
stran 5. — Stcr. 21.
Nove zgradbe v Stein
Politični komisar pri praznovanju dogoto-vitve uradnega poslopja v surovem stanju.
Stein, 28. oktobra. Staro mesto Stein, ki mu tudi doba srbskega gospostva ni mogla vzeti nemškega lica, doživlja sedaj popolno obnovo. Docela nezadostno in zanemarjeno uradno poslopje, ki je sedež političnega komisarja in bo pozneje sedež Landrata, je bilo takoj po priključitvi popolnoma preurejeno in je dobilo tudi novo nadstropje. Te dni se je sedaj praznovala dogotovitev surove zgradbe in je pri tem govoril politični komisar dr. D u 11 n i g svojim sotrudnikom in vsem, ki so na stavbi bili zaposleni. Do-vrSujejo se tudi druge stavbe, tako hiša za učitelje in uradnike, mestno kopališče in cestne naprave.
Zborovanje vzgo]itel]ev v Radmannsdorfu
, Prisostvoval je politični komisar
Nedavno se je v Waldu pri Kronau vršilo prvo delovno zborovanje NSLB za vzgojiteljice in vzgojitelje okrožja Radmannsdorf. Po razvitju zastave je šolski poverjenik in Kreiswalter NSLB v Radmannsdorfu, P1 ante u, pozdravil političnega komisarja dra. Doujaka in predavatelje. Uvodoma je govoril Kreiswalter o nalogah učiteljstva v Siidka.mten. Po pevski uri, ki jo je vodil tovariš P1 e i k n e J® obrazložil Pg. P e t-s C h a u e r smernice za kulturno delo v Siidkarnten. Dr. Koschier je dodatno obravnaval snov »Slovenska narodna umetnost kot vir spoznavanja nemške kulture«. Zvečer je s pomočjo slik Pg. Petschauer obravnaval snov »Odločilni prostor v srednjem morju«. Nek carinik iz Kronau je predvajal ozki film o službi carinske mejne zaščite v področju Julijskih Alp in o namestitvah učiteljev v Kronau.
Naslednjega dne so govorili šolski poverjenik okrožja Stein, P r a s c h, o novem razporedu prostora v Evropi in študijski ase-sor dr. Peucht o telesni vzgoji. Z razgovorom o aktualnih šolskih vprašanjih je Pg. Planteu zaključil to vzbudijivo zborovanje.
Gutenstein. (Dve nezgodi v jeklar n 1.) V jeklarni Streiteben zaposlenemu podobarskemu pomočniku Augustu P o n -g Г a t z je padel 50 kg težak kalup na desno nogo. zaradi česar je zadobil zmečkanino In prelom palca, — Snažilec jekla Peter Matidsch je pa prišel med natovorjen in en prazen voziček in vsled tega zadobil zmečkanino na spodnjem telesu.
Zene v narodni fronti
Prvo poučno zborovanje na OrtsfrauenfOiirenine v SQdkarnten
Wald, 28. oktobra. Z veliko napetostjo so pričakovale Frauemfiihreminen v SUdkarn-ten prvo tedensko poučno zborovanje KVB v Waldu. Po dospetku v šolo je Bundesfrau-eaflihrerin Goritschnig pozdravila žene in zastopnice Gaufrauemschaftsleitung, ob razložila, namen pouka in dala kiatek pregled o delovnih nodročjih ter nasvete za bodoče delovanje. Za tem govorom je Gau-abteilungsleiterin fur Hilfsdienst, M o s e r, razpravljala o važnem in prav ženskem področju pomožne službe ter o njegovih velikih in vsestranskih nalogah, ki so v znamenju narodne samopomoči. Sledil je razgovor treh BezirksfraufUhrerinnen z ženami njihovih Ortsgrup.
V najprisrčnejšem tovarištvu je potekal večer, na katerem je bilo s predavanjem Pgn. B a d e r združena filmska predstava o obsežni službi žen na vzhodu. Z velikim veseljem so poslušale žene pope van je najlepših koroških pesmi, ki ga je radio-pevski krožek mladinske skupine nudil kot prisrčen pozdrav iz Kamten. Na dnevnem redu prvega dneva je stala tudi pevska ura, ki jo
je vodila strokovna sotrudnica za godbo in za prireditev, Gartner; naučile so se pri tem pesmi »Deutschland, heiligea Wort«, neke narodne pesmi, nekega kanona in neke najlepše koroške pesmi.
H koncu je govoril BundesfUhrer S c h i C k o nalogah KVB, ki je dobil nalog, da naj Siidkamten napravi zopet nemško. Govoril je o čednih vaseh te dežele, ki so vznikle iz nemške kulture, o nemških imenih v Siidkamten, ki se dajo še povsod dokazati vzlic popačenju krstnih knjig po po-litizujočem duhovništvu in kljub nsimeme-mu poslovenjenju, ter prikazal tudi nagrobne napise in zgodovino. Naloga KVB je, da pri ljudeh v SUdkarnten oživi zopet nemško kri in to je naloga tudi odgovornih žen. Z opozoritvijo na velike časovne dogodke je Pg. Schick razmotrival položaj nemške žene, ki je ravno po svojem Jenstvu najboljši tovariš moža.
S snetjem zastave, skupno pesmijo in fl pozdravom na Fiihrerja je bilo to šolsko zborovanje svečano zaključeno.
Gorenjski oiatutant - ov(Jji pastir v Srbiji
Zlio'ovan'e žagarskih indostrifcev
Preko 100 udeležencev v Krainburgu
Krainburg, 28. oktobra. Gospodarska skupina žagarske industrije, okrožna skupina K&rnten iz Klagenfurta je sklicala minulo sredo v Krainburgu v hotelu »Stara Pošta« zborovanje. Z ozirom na pomembnost tega sestanka se je zborovanja udeležilo nad 100 industrijvev iz vseh krajev Siidkiirntena.
Vodja gospodarske skupine, generalni direktor gospod Ferdinand Thomasser, je pctsdravil navzoče in se jim je zahvalil za P^lnoštevilno udeležbo. - Poslovodja okrožne skupin® Kamten, gospod H. Hart-1 i e b, je pojasnil navzočim pomen tega sestanka in jim obrazložil stanje celokupne organizacije teh -industrij.
Vodja lesnega in gozdnogospodarskega urada pri šefu civilne uprave na Veldes-u, Fortmeister ing. Todtmann, je v Izčrpnem govoru podal članom, ki so sledili predavanju z velikim zanimanjem pregled
Usoda vodi človeka včasih po čudnih potih. To nam prav živo predočuje sledeča zgodbica, ki jo pripoveduje dr. P. St. v ljubljanskem »Jutru«:
—	Gobanine, koliko imaš ovac? — vprašam pastirja, ki se ukvarja z vejevjem, da napravi metlo, zraven pa zdaj pa zdaj pogleda čez žitno polje, kod se pase njegova čreda.
—	Osem in dvajset, gospod! — se je glasil njegov odgovor.
—	Pa znam, da ste Slovenec, morda celo profesor Plpenbacher.
Zasmejati aejn se moral, da me je mož tako zadel, saj sem*menda res tudi malce podoben g. ravnatelju Pipenbacherju.
Tako sva se seznanila.
Njegova povest je zanimiva, čeprav mož glavno reč prikriva. Iz vsega njegovega pripovedovanja spoznam, da ga je nemima kri gnala po svetu in da si je našel miru na jesen življenja šele v Cupriji — kot ovčji pastir.
V Velđesu pod Triglavom Je doma. Študiral je gimnazijo v Ljubljani. (Bil je sošolec ljubljanskega župana dr. Adlešiča.) Napravil je maturo z odliko. Nato je šel v Prago na tehniko... Veliko mesto ga je zmotilo .. Odšel je po svetu.. • Vplivna oseba mu je posredovala nameščenje v Asslingu... Toda slednjič je odšel v Srbijo v rudnike... v pisarno ... v jamo ... zbolel je... potem je bil uslužben v kavarni... dokler ni po operaciji trebušne mrene postal nesposoben za vsakd težko delo.
o ustroju lesnega in gozidnega gosipodarstva. Pouk vseh tvrdk je bil potreben, ker bo v kratkem nastopila popolna priključitev v gospodarsko skupino, Bezirksuntergnippe Kamten, ki bo prevzela vodstvo. Zborovanja sta se udeležila tudi; Strokovni pooblaščenec te gospodarske skupine, Walter Nadmessnig, in voditeljica izvoznin-skega oddelka pri gozdno-gospodarskem u-radu v Salzburgu, W o 11 m a n n, ki deluje točasno v Veldes-u pri šefu civilne uprave.
V taki stiski ga je našel poznejši gazda.
Vzel ga je k sebi, da mu je osem let paael črede. Nato je menjaval gospodarje. Zdaj je že tri leta spet pri dmgem gospodarju.
Zaradi njegove poštenosti in zanesljivega dela ga vsi cenijo in mu ponujajo nove
3% naše domovine
Blužbe. Toda vse kaže, da se je umiril; ostati hoče pri svoji sedanji čredi.
Medtem ko ljubljanski maturant pase ov-čice okrog Cuprije, so se pač njegovi tova-širi v domovini ob obletnicah mature vpraševali, kam neki se je izgubil njihov tovariš Ivan Rus... Toda on je že čisto pozabil na Kranjsko, kljub temu, da na paši mnogo bere. Prečita vse, kar dobi v roke. Zraven pa plete metle in pobira klasje. Čeprav se je tu docela udomačil, je vendar tudi po tolikih letih ostal vase zaprt tujec. V teh krajih ne vedo, od kod je prav za prav. Kajti včasih čujejo, da je Kranjec, drugič slišijo, da je Rus. Oboje pa ne more biti, pravijo, in ne morejo odgonetiti, da je mož vendarle kranjski »Rus«,
Leta mu gredo v šestdeseto in oči bi hotele še v daljavo... Ivan Rus mnogo ve, mnogo premišlja... Pa z vsem se je sprijaznil, le ko bi želje ne motile njegovega miru! Ena je posebno živa, pa ta je poslednja; enkrat bi še hotel na Triglav, na Tri-gav nad njegovim rajskim rojstnim krajem.
Morebiti se spominja še kateri izmed njegovih vrstnikov v domačiji Ivana Rusa, ki mu je življenje potekalo tako nenavadno, nevsakdanje. Ko je pred kakšnimi štiridesetimi leti maturiral z odliko, je videl ves svet v rožcah pred seboj in prav gotovo ni mislil, da bo na stara leta ovce pasel in metle pletel v Srbiji. Alil naj ga pomilu-jemo, ker mu je usoda naprtila toliko nadlog? Zdi se nam, da ga je treba bolj bla-grovati nego p"kilovati., kajti našel je notranji mir, tisto tiho zadovoljstva, ki se je odpovedalo vsem otnim dobrinam.
Krainburg, (Kdo. sme nositi v o j-naodlikovanja.) Udeleženci svetovne vojne emejo nositi svoječaeno podeljena jim avstrsijska in nemška odlikovanja za hrabrost, ako a po delilnimi listl-nami lahko dokažejo, do so opravičeni jih nositi. Kdor je kako podelilno listino izgubil lahko zaprosi za uradno potrdilo o opravičenosti nositi odlikovanja pri »Vereinigten WehrrevidenzstellenWlen, I., Kohlmarkt 8«. Pri tem naj navede točne podatke o podelitvi (osebne podatke, rojstno leto, domovinsko pristojnost, čas podelitve in četo ob času podelitve). Prošnji se morajo priložiti poštne znamke za odgovor.
Stein. (Okrajno vodstvo KVB je zborovalo.) Nedavno se je vršilo v sejni dvorani Ortsgruppe prvo delovno zborovanje okrajnega vo^tva KVB, katerega so se udeležili okrajno vodstvo, vsi vodje Ortsgrup, vodje organizacij in propagande v vodstvih Ortsgruppe. B&zifksfiihrer Pg. J u s t je otvoril zborovanje s predavanjem o vodjah in vodstvu v nacional-socialitični državi in predočil polušalcem razliko med preteklostjo in sedanjostjo. Prikazal je velike naloge OrtsgruppenfUhrerjev In iz tega izvirajočo odgovornost. Poslovodja okrajnega vodstva, Pg. L a d s t a e 11 e r, si je postavil nalogo, da obrazloži osnovo In pripravo apelov in zborovanj. V zvezi s tem je Be-zirksfUhrer povabil svoje zbrane sotrudni-ke,' da pregledajo propagandne deske Ortsgruppe Stein In bodočo uradno zgradbo. S preidvajanjem tedenskega pregleda v ton-kinu Stein je bilo zborovanje zaključeno.
POlIand bel Laak. (Razno.) Spolnjevali je vprašalnik pol za Kšmtner Volksbund je pri koncu, pri tem je bil posebno zadnje di velik naval. — Tonfilmwagen nas je že trikrat obiskal. V sosednji Oberndorf, kjer so bile predstave, je vedno hitelo veliko ljudstva, zlasti hribovskih ljudi, ki so z velikim zanimanjem opazovali, kaj se je godilo na raznih frontah, kjer se je bojevala nemžka vojska.
Mettnigfl (Premestitev.) Upravlte-Ijlca Frieda Schabus, doslej nastavljena na pošti Mottnig je bila premeščena na novo službeno mesto na pošto v Foltzberg. Kako je bila priljubljena med tukajšnjim prebivalstvom, se je videlo na poslovilni dan pred njenim odhodom. Prebivalstvo se je za njeno UBpešeo delovanje In naklonjenost zahvalilo, ter nji želela mnogo sreče in uspeha na novem službenem mestu.
Assling. (Dober plen.) Pred nekaj dnevi so prijeli tatu koles iz Lees. Dosedaj so mu dokazali štiri tatvine koles. Storilec bo prejel zasluženo kazen.
Assling. (Poprava cest.) Ne samo glavna cesta, ampak tudi postranske poti v okolišu občine Assling so se popravile. Tako med drugim četa HI. Kreuz—Alpen, občinska pot od šole Kamer Vellach do razpotja pri občinskem uradu Assling, več potov kraja Jauerburg in deloma cesta v Veldes.
Gutenstein. (Opekline vsled tekočega jekla.) V jeklarni Streiteben je zraven jeklarskega snažilca Augusta Sle mn i g iztiril s tekočim jeklom nato-vorjejil voziček, vsled česar je jeklo Iz ponve poškropilo Slemniga, ki je tako dobil
Visoki svetlobni učinek Velika ekonomičnost.
Zahtevajte vedno Osmm-B





• •'•V*'* k # k * *******
Dr. F. J. Lukae	Itrežite! Hranite I
nf) in fimMVma nteih&dujeh and џткШек
der Frak, der Mantel, der tJberzieher. die Bluse, das Kleld, daa KoetUm, die Schiirze, der Pelz, der Pullover, der Schal,
Wasche; Das Hemd, die Unterhose, der Schlafanzug (Pyjama), die Hemdhose, (Kombination),. der BiistenhS,lter, der Strumpf, der Socken, der Unterrock, der Hosentr&ger, der Strumpfhalter, der Sockenharter, das Taachentuch, das Unter-hemd.
Ubungaefttze: Ich mochte einen neuen dunkelgrlinen Hut mit einem dunkelgrlinen Band, Hutweite 42. Dieser Hut paBt (steht) mir ausgezeichnet. Was kostet er? 8,50 RM. Gut, ich nebme ihn. Mein Anzug ist schon alt, ich brauche einen neuen. Gott sei dank, ich haJbe noch genug Punkte auf meiner Kleiderkai^. Wo kann man hier einen guten fertigen Anzug kaufen? Hier an der Ecke iet ein KonfektitmsgeschSft. Dieee Hoee ist mir etwas zu lang, ich gehe zum Schneider und lasee sie kUrzen. Meine Bligelfalte ist schon ganz zerdriickt, ich muB meine Hose biigeln lassen. Dieser Anzug ist zu licht, fiir's Theater kann man nur einen dunklen Anzug oder eine Uniform tragen. Wohin laufen Sie? Zum Scfmeider, ich muB meinen Smoking pro-bieren. Tragen Sie HosentrSger oder Giir-tel? ich bin Sportsmann und trage nur Giirtel, zur Lederhose allerdings trage auch ich Hosentriger. Ich mochte ein Paar Hosentrager und ein Paar Sockenhalter. Bitte sehr, wir haben diese .^rtikel in jeder Qualitat und in jeder Preislage. Meine Wasche iet schon schmutzig, ich muB sie zur WSscherin tragen. Kennen Sie eine gute Wascherin ? Ja, Frau Maier in der FeMgasse kann ich Ihnen sehr empfehlen, sie wascht ausgezeichnet. Sie iibernimmt auch Wasche zum Starten. Arbeitet Ihr Schneider gut? Ja, er arbeitet ausgezeichnet. Wenn Sie kein Mottenpulver in den Kasten geben, werden die Motten LBcher in ihre Kleidungsstiicke freeeen! Wae soli ich machen, ich haibe ein Loch in meinem Rock? Tragen Sie Ihn In eine Kunw etopperei.
Zwei Scherze
18. LEKCIJA
LSsung der Aufgabe
I. 1. Die Hauptteile des menschlichen Korpers isnd: Der Kopf, der Rumpf und die Glieder. 2. Der Kopf iat mit Haaren bedeckt. 3. Die Haare konnen blond, braun, schwarz oder grau sein.
4.	Die Haare der alten Leute sind grau.
5.	Wer keine Haare hat, hat eine Glatze. 6. Kurzsichtige und Weitaich-tige miissen Brillen oder Zwicker tragen. 7. Wir riechen mit der Nase. 8. Die Zunge und der Gaumen dienen zum Wahrnehmen des Geschmackea der Speisen und der Getranke. 9. Die Finger sind an der Hand. 10. Die Zehen sind am FuQ. 11. Wer nicht sehen kann ist blind. 12. Wer weder sprechen noch horen kann ist taubstumm.
П. 1. Ein blondes Haar. 2. Eine .groBe Glatze. 3. Ein sauberes Gesicht. 4. Ein grćlier Kopf. 5. Ein schlechter Zahn.
6.	Ich muS wegen eines schlechten Zahnes zum Zahnarzt gehen. 7. Ein siiUer Mund. 8. Ein sillies Kind. 9. Eine siiSe Frau, 10. Ein breiter Riicken 11, Ein breites Fenster. 12. Ein breite StraUe.
in. Poseduje lepo veliko sobo s Širokim balkonom. Iz Severnega v Vzhodno morje vodi ploven kanal, Marija ob-čuti za svojega zaročenca vročo ljubezen, Ta nižji (mali) uradnik ima Se mal(e) dohodek(e). Majhen pamik ima večinoma majno posadko. Skozi Taure vodi dolg predor. Duham strupen plin, prinesite mi mojo plinsko masko! S tem slabim bencinom moj voz ne vozi!
Pridevnik stoji sam pred samostalnikom Einzahl
m&tmlich
1.	Fall starker Mana — močni mož
2,	Fall starken Mannes — močnega moža
3,	Fall starkem Manne — močnemu možu
4.	Fall etarken Mann —močnega moža
weiblich
1,	Fall gute Frau — dobra žena
2,	Fall guter Frau — dobre žene
3,	Fall guter Frau — dobri ženi
4,	Fall gute Frau — dobro ženo
sftehlich
1.	Fall braves Kind ■
2.	Fall braven Kindes-
3.	Fall bravem Kinde ■
4.	Fall braves Kind •
■pridni otrok ■ pridnega otroka • pridnemu otroku pridnega otroka
Mehrzahl mMnnlich
1.	Fall Starke Manner — močni možje
2.	Fall starker Manner — močnih mc^
3.	Fall starken Mannem — močnim možem
4.	Fall Starke Manner — močne može
weiblich
1.	Fall gute Frauen — dobre žene
2.	Fall guter Frauen — dobrih žena
3.	Fall guten Frauen — dobrim ženam
4.	Fall gute Frauen — dobre žene
sHChlich
1.Fall	brave Kinder —pridni otroci
2.Fall	braver Kinder — pridnih otrok
5.Fall	braven Kindem — pridnim otrokom 4.Fall brave Kinder —pridne otroke
t}bunges&tzet Ich ease nicht geme eUfle Speisen und trinke auch nicht gerne bit-tere Schn&pse. Er hat immer neue Probleme. Der Herr dort macht immer dumme Witze. Wir lesen nur interessante BUcher. N&chsten Mittwoch werden wir uns wieder-Behen. Der Rundfunk bringt jeden Tag wichtige Nachrichten. Karl macht immer viele Fehler in seinen Arbeiten. Lesen Sie schon deutsche Zeitungen? Ja, aber ich verstehe noch nicht alles. Bel schSnem Wetter machen wir am Sonntag kleine Auflfltige in die Umgebung. Ich lese immer mit groBem Interesse den Leitartikel in der Zeitung. Das sind ja schBne Sachen! Wir haben in unserem Zimmer fliessendee Wasser, warmes und kaltee. Er ist eeit einigen Jabren krank.
Die Kleidung Kleidungetiicke: Der Hut ,d@r Rock, die
Vketg, dl« Ho*!: IW ilii евИПвв
V SfldkSrnteD ]e otvorjena gojitev športa
Nad vse sijajen potek prvega Športnega dneva v Asslingu
Kot uvodna prireditev in kot prlčetek razvijajoče se gojitve športa v SUdk&mten se je v nedeljo v Asslingu vršil prvi športni dan za Siidkarnten. 2e v soboto je bila o-pravljena rokoborba, ki je izredno dopadla in ki je bila tudi zelo dobro obiskana. Izvršitev športnega dne in njegovo celotno vodstvo je bilo v rokah športnega poverjenika zveznega vodstva KVB, športgau-fUhrerja Koli en z a. Skupno z NSRL je lahko športni urad KVB vodil ta dan.
Pod zvoki fanfar voda HJ Villach je ob deveti uri korakalo okrog 160 tekmovalcev in Gaufachwartov iz domovine v novo ozemlje na športni prostor Kranjske industrijske družbe. K športnemu dnevu je prišel tudi BundesfQhrer KVB, Gauamts-leiter Schick s svojimi sotrudniki in tremi Bezirksfiihrerji KVB, nadalje so prišli številni predstavniki države in oborožene sile in vodeči ravnatelji in inžinerji KJG. Številni gledalci so obkrožili bojno polje.
SportgaufUhrer Kollenz je opravil javljanje Bundessiihrerju, nakar je pod zvoki fanfar bila razvita zastava. BundesfUhrer je v svojem govoru na svoje športne tovariše med drugim izvajal, da je šport ravno v SUdk&mten postavljen na tako široko podlago, da omogoča vsako športno delovanje.
Tekme In predv«|anja
Športni dan je po tem oficielnem uvodu pričel s tekmo ročne žoge K A C — DTB Klagenfurt, v katerem je zmagal Klagenfurt AC 4 : 2 (1 : 0), kar je želo pri gledalcih veliko odobravanje.
Tekma lahkih atletikov
z že izkušenim tekmovalcem Klinarjem so Asslingerji postavili odličnega lahkega atletika, ki si je tudi priboril nekaj prvih mest. Naprave so bile primerne vremenu in niso zahtevale toliko telesnih naporov od tekačev in skakačev.
40 0 metrov: 1. Klinar (Assling) 54,8
sek., 2. Haitschl (LSV, KAC) 55,5, 3. Flie-ger Schneider (LSV, KAC) 55,9. 3 0 0 0 m; 1. Flieger Schneider (LSV, KAC) 9 min 46,5 sek., 2. Rotmayr (KAC) 9:47,6, 3. Benedičič (Assling) 10:03; Skok v da-lavo: 1. Klinar (Assling) 6,08 m, 2. Mel-chior III (NSG Villach) 6, 3. Florian (NSG Villach) 5,61; Metanje krogle:
1.	Klinar (Assling) 12,11 m, 2. Jackl (ff, KAC) 11,72, 3. RuB (Polizei, KAC) 10,76; Disk: 1. RuB (Polizei, KAC) 35,90 m,
2.	J&ckI (KAC) 34,12, 3. Pototschnig (Assling) 32,64; Metanje kopija:
1.	Schmautzer (DTV Klagenfurt) 49,10 m,
2.	Pracek (Assling) 44,20, 3. Mainig (Assling) 43; Štafeta na 4X100 metrov: 1. RSG Villach 49,7 sek., 2. Assling 50; LJ: 1. DTV Klagenfurt 49,4^ 2. KAC 50,5; 3X100 metrov: 1. KAC (Schneider, Sol-lath, Oberfeldwebel Krainer) 8 min. 41 sek., 2. KAC-HJ (PoBnig, Ottowitz, See-bacher) 9:1,1, 3. DTV Klagenfurt (WeiB, Breitegger, Kullnig) 9:18; Švedska greda (400+300 4-200+100 metrov) r 1. Assling (Klinar, Media, Wergles, Thu-ma) 2 min. 15,5 sek. 2. KAC (Schneider, Sollath, Heller, Holtschl) 2:17, 3. DTV Klagenfurt (Schnautzer, Deu, Sommer, Baloch) 2:19.
Ženske tekme; 60 metrov: 1. Ge-sirich (DTV Klagenfurt) 8,9 sek., 2. Hol-zer (DTV Klagenfurt) 9,2, 3. Kaiser (DTV Klagenfurt) 9,3; Štafeta na 4X100 metrov: 1. DTV,Klagenfurt I (Ruplitsch, Watzer, Martinak, Janesch) 56,8 sek., 2. DTV II 59,1; Metanje krogle: 1. Watzer (DTV Klagenfurt) 9,071/2 m, 2. Oda Wick (KAC) 9,07, 3. Janesch (DTV Klagenfurt) 8,61, 4. Torker (Assling) 7,92; Skok v daljavo: 1. Kaiser (DTV Klagenfurt) 4.14 m, 2. Watzer (DTV Klagenfurt) 4, 3. Lapaine (AsHng) 3,75.
Nogomet: Klagenfurt — AssUng Je končal 2:2 (2:2). Pri rokoborbah Je zma-gal KAC proti Asslingu 7:3.
I. Ein Knabe; »Bitte, einen Leib Brot fiir meinen GrpBvater!* Der Backer: Willet Du schwarzes oder weilJee Brot?« Der Knabe »Das ist ganz gleich, mein Grofivater ist blind!« П. Eine Frage; »Mutti, warum legt der Halm keine Eier? Kann er nicht oder will er nicht?«
Za hitro izgpvarjanje: Fischers Fritze fischte friche Fische. Fischte Fischers Fritze frische Fische?
Aufgabe
I. Postavi v slovenščino: tSoffe ftir Klei-der Bind; Wolle, Baumvolle, Leinen, Seide und Samt. Konnen Sie mir in 3 Tagen einen Anzug nach MaS machen ?,Ja, aber Sie кбппеп auch einen fertigen Anzug haben, Dieee Hand-schuhe sind mir zu klein, ich braućhe Nummer 7. Protoieren Sie bitte diese. Ja, dieee paseen mir sehr gut. Zeigen Sie mir bitte Ihre Muster. Wann kann ich zur Probe kommen ? Morgen ab 15 Uhr. Der Rock paest mir nicht, er ist mir zu eng. Bitte biigeln Sie mir dieeen Anzug bis morgen. Uneer elek-trischee Bilgeleisen iet kaput. M dieeem Kaffeehaus let weder ein Schirmat&nider noch ein Kleider-recben, man muS M&ntel, Schirme und Stdcke in der Kleiderablage lassen. П. Odgovori na naslednja vprašanja: 1. Wtmn tragen wir Hemden mit of-fenen Kragen? 2. Was tragen wir im Bett? 3. Wann nehmen wir einen Schirm? 4. Wer macht Anziige? 5. Wer macht Blusen ? 6. Was macht der Hut-macher? 7. Was macht die Modistin? 8. Was fiir einen Stoff wahlen wir fiir ешеп Abendanzug? 9. Sind Sport-hoeen kurz oder lang? 10. Wo kauft man fertige Anziige? 11. Wann tragen wir warme tiberzieher? 12. Womit n&ht der Schneider die AnzUge? 13. Womit bilgelt man die Wfische? 14. Wle tet ein Pelzmantel?
Ш. Preobrazi naslednje stavke: (Beispiel: iab JdlDM neum Anzug mein
neuer Anzug.) 1. Du hast neue Sockenhalter. 2. Er hat einen seidenen Schlaf-anzug. 3. Sie hat ein elegantes KoetUm. 4. Wir haiben seidene Rrawateo. 5. Ihr habt 1 edeme Schiirzen. 6. Die Kinder tragen kurze Unterhosen. rv. Izpopolni naslednje stavke: 1. Wir h&n. gen den Hut an ... 2. Wir tauchen die Feder hi... 3. Wir geben den Schirm in... 4. Wir lesen einen Artikel in... 5., Wir sehen Wolken an... 6. Wir schneiden das Fleisch mit. ..7. Die Fische schwimmen in ... 8. Die V8-gel fliegen in ..,
Werter
ab (zeitlich!) — od (časovno!)
allerdings — vsekakor Artikel (m) — članek Band (s) — trak Baumwolle (w) — bombaž BUgeleisen (s) — likalnik,
BUgelfalte (w) — guba (pri hlačah) biigeln — likati BUstenhalter (m) — modre empfelea — priporočiti flieSend — tekoč, -a, -e Frack (m) — frak
Hahn (m) — petelin, pipa (pri vodovodu) Hemdhoee (w) — srajca in hlače (kombinirano)
Hosentrager (m) naramnice Hutmacher (m) — klobučar Interesse (s) — zanimanje Kaffeehaus (s) — kavarna Kleiderablage (w) — garderoba Kleiderkarte (w) — karta za obleko Kleidung (w) — oblačilo KleidungsstUck (s) —kos obleke Kombination (w) — kombinacija Konfejktionsgeschaft (s) — konfekcijska
trgovina Kostiim (s) — kostim Kragen (m) — ovratnik Kunststopperei (w) — umetnostna
krpalnica kUrzen —krajiatl Laib (Brot!) (m) — hlebec lassen (IRBt) — pustiti (puetim) Lederhose (w) — irhaite hlače ledemje«
legen (Eier) — nesti (jajca)
Leitartikel (m) — uvodni č'ar '
Loch (s) — luknja
MaB (s) — mera
nach MaB — po meri
Modistin (w) —• modistka
Mottenpulver (s) — prašek proti molom
Mustelr (s) — vzorec
nachster — naslednji
pašen (etwa paBt mir) — prilagati se (nekaj se mi prilega)
Pelz (m) — kožuh Pelzmantel (m) — krzneni plašč Preislage (w) — višina cene Probe (w) — poskušnja probieren — pomeriti Problem (s) — problem, nalog? • • "•'Sanje Pullover (m) pulover Punkt (m) — točka, pika Pyjama (m) — pižama Qualitat (w) — kakovost Rundfunk (m) — radioodidais Sammt (m) — "imet Schal (m) — 8al Schirm (m) — dežnik Schirmstander (m) — stojalo za dežnike Schlafanzug (m) — spalna 6bleka seiden — svilen Smoking (m) — smoking Socken (m) - kmtka (moška) nn«,4ca Sockenhalter (m) — podveza Sportsmann (m — športnik etarken — škrobiti Stock (m) —. palica Strumpf (m) — nogavica Stngnpfhaiter (m) — podvf
^"uche — oomrnofnr>4-
Theater (s) — gledališče Tinte (w) — črnilo Umgebung (w) — okolica Uniform (w) — uniforma Unterhemd (s) — spodnja sra Unterhose (w) — spodnje hla'
Unterrock (m) — spodnje krilo Ubemehmen — prevzeti Uberzieher (m) — površnik wahlen — izbirati wasche (w) — perilo wenn — če
wiedersehen — zopet videti Witz (m) — dovtip zeigen — (po)kazati Mrđriidtt«— ziQASksa
Sreda, 29. okttvbra 19 M.
k A H Л Л Л N k k N l: O i K
Strm 7. — 9tcv. 21.
Ganz Elektrowerkstailen
Ing. F. Dniiiiig, klagenfurl
PlscheSdorfer Strasso 4 Telefon 16-22 Bail: Elektrischc KraHanlagen Freileitungen usw. Reparaluren; Elektr. Maschinen, Motoren
jeder Art und Grosse Ankauff: Gebrauchle Motoren, Translor-matoren, auch scliadhafte Masctiinen
FU(HSE -
HARDER
kaufi
I L T I S S E *4GNER PELZWERKSTATTB UND ALLE ^
^OHFELLE f^onsburgerStr.2
ВЖШ АШМЕМ
ALLGEMEINE VERSlCHERUNGS-AKTlfiNGESELlLSCHAFT
W1 Б N
оргат]ја razna žiT]|enska zavarovanca v 81ЈОКЖВ1\1ТЕ]¥11
Zastopstvo za Siidkarnten:
Josef OostinCRP, Domschale-Wir rVr.S6
kjer se sprejemajo tudi sposobni zastopniki,
osebno — vsak ponedeljek od 14. do 17. ure
ist hygienisch gereinlgt, 11 , sterilisiert geruchios, Fett- Ferment frei u. "nitderSchutzplombe versehen
Naša žima je higiensko očiščena, pri 115* C sterilizirana, je brez duha, maščobe In fermentov — ter zaščitena z varstveno znamko
ROSSHAAK-FABRIK
6eno88enechaft zur Verarbeituna von Tjerhaaren: reg. Gen. m. b. H.
Straschlsche bel Krainburg
1 КНоШ
MOIIFAKTUR GALANTERIE LEBEIVSMITTEL
L A A K - SUDK'ARNTEN

m04

D A M E N. VND HERREN. MODE LEDERTASCHEN
foluuiH
ШешШи^
Јбсаш&исд^
Watie- u. Vevbanđstoff-9a&wik	=
cmpfiehlt auch sami-	^
liche hygienischc	=
u. sanitare Bedarfs-	~
Wir bei Domschale	i _lllIilllllllllltllllllllllllllH
Kociancič Franz
Opozorilo kmetovalcem!
Ker je odslej potrebno za nakup poljedelskih strojev in orodja dovoljenje pristojnih oblasti, opozarjamo vse kmetovalce, ki nameravajo kupiti kako po-„sdelsko orodje (plug, okopalnik, brana) ali njih dele (lemež, deska), da si preskrbijo od pristojne »Ernahrungsamt (Kreisbauernschaft)«' potrebno dovoljenje fAnweisungsschein« (rumen liptek), katero je ob priliki nakupa oddati trgovcu ali pa tovarni (Kettenfabrik A. G. in Lees),
Herstellun^
folgender Gcrbstoffe:
Pinotan N, Pinotan CC, Pinolan
__CC Sp, Fiditenrindenexlraki, Ке-
G.M.B.H.-ZWISCHENWSSSERM motan TF u. ТС, Summadi eiz.
Laufender Einkaiif jcdeš Quantums Fidiienrinde
NN
[nfabrIk
флшиШет^
Siegelmarken — Emaiischildor
liefert rasch und sauber
ТМог Raiiitscli, St.Veil a.d.Savo
Karntnerische Landeshypothekenanstalt
Klagenlurt, Domgasse 3 - Fernruf 2416, 2417
Das Qeldinsiitul des Gaues
Gewahrung von Darlehen gegcn grundbiicherlichc Sicherstellung flir Neubauten, Althausbesitz und Landwirtschaftcn.
Gewahrung von Gemeindedarlehen und rcichs-verbiirgtcn Darlehen.
Entgegennahme von Spareinlagcn und Kontokor-rcntcinlagen, Verkauf von Pfandbriefen und Kommu-nalschuldscheinen.
Hafhing des Reichs Gaues Karnicn.
VSI KMETJE NABAVLJAJO STOJE POTREBŠČINE NA

krmi semeniA umetnih ^nofilitk stwoiih
linnillll^
PRI	_
KMETIISKIH ZADRUGAH
Vsak kmet naj se takoj zglasi pri kmetijski zadrugi, ki je zanj pristojna Г
Krainburg; St. Georsen Laak
Domschale Kerschdort
bel Eisnern
Goriach
bei Veldes
Mitterdorl
bei W. FeisiHiz
Lom
bei IVeumarkU
Radmannsdorf Woch. Feisiritz Si« Martin
bei Uiiai
Dnterdrauburg РгНтаИ
Universale
Stroh- Filz-hut und [ Stumpen- '
Erzeugung fiir Damen ■' ■■ ' : und Herren
Domschale
Btnm S. — 9tey. 21.
RARAWANKEN-BOTB
Si«đa, 29. oktobra 1941.
KARNTNER EISEN-UND EISENWAREN-GROSSHANDEL
ПШ & €0.
Klagenffurl, Bahnhofstrafte 6
Frledrlch Jungbauer
Lebensmittel • Gresshandel
Klagenfurt, lO.-Oktobcr-Strasse 2б Fernruf 17-73
Lager in; Klagenfurt, Kuhnsdorf Villach, Friesach
Kupim pevestvo z vpeljano industrijo bodisi žago, kamnolomom ali sličnim v vrednosti RM 150.000 do RM 300.000. — Informacije daje ■ Advokai-Rechtsanwali Niko Lenischeckf Laak a. d. Zaier
Siidk&mU^
ihr seid jefzf deutsch Darum leset das Buch:
Moschner, Karnten Grenziand im Suden.
Ein Berichf (jber Arbeit und Erfolg der NSDAP. in KSrnten Prels 1.20 Relchsmark
Vorretig; Buchhandlungan
NS. - Gauveriag KSrnten
Klagenfurt — Krainburg
Kaffeemtllel
ESSIG'SENF
fa в RIK C. WENGER klagenfurt
Izdubiia
se je zapestna m(^ka ura. Najditelj se 1 naproša, da jo proti dobri j nagradi odda v trgovini
J a s b e z, Krainburg Am Baumgartem 10
Bodcnwachse und Forbcncrzeugunfl, Auioole, Benzin, Maschinenolc und Fetle, Silolacke, auch hitzcbestandig. Die guten, wetterlesien Hauser-farben, Rosischutzfarbcn und wetierfcsten Ol-farben. Al le guten deuJschen synthetischen Lacke, sowie Pinsel, Biirsten und Rehleder. Grofees Loger in alien Sorten von Tischlerleim.
IF,m 0IBIL/\SSIEIP Klagenfurt Paradeisergasse, Burg
Sozialversidierungskasse fiir die besetzten Gebiete Karntens und Krains in Krainburg
Behaimimadiun^!
Das dffentlidie Bad in der So-zialversicherungskasse Krainburg bleibt fQr die Zeii vom
22. OKlobcr 1041 bU 5 November :94
wegen dringender Umbau-arbeiten gesdilossen.
* Der Leiter
gez. Anion TrOPPCr
Verwaltungsdirektor
Buntwarenweberel Nrberel u. Appretur
Texiilindustriegesellschaft m. b. H. St. Velt a.d. Sawe
IčecatnUcUC' IftduHcU
K o s И A C FRANZ
SPEZIALOFEN ERZEUGUNG
e
MANNSBURa
IZDELOVANJE
HARMONIK
JOS. FLEISS
5T. VBIT a. Save fPoitno leteče)
Immer das Neuesie in schonen
Handarbeiten
Strickwolle — Game
Peine Wasche
OITOWIIHELMER
Klagenfurt, Bahnhofsirasse 9 u. 19
Ruf 3333 und 3563
PAUL HIIHEYER
KLAQENFURT
Kernseifen, Watchpulver
Einheits- und Rasierseifen
Schmelz-Hargarine
(Margarine-Schmalz)
Tafel-Margarine
Was chin Extra
Bezugscheinffreles
stark schSumendes Waschmittel
VxtHiiuius # SfiMctcd^ • TccUMSCUCC
Kristallsoda, Glaubersalz, Bittersalz
Ammoniak-Soda Wasserglas Aetznatron
Feucrlosdigerate und LuftschutzAusrusiungcn
Nicderlage:
Klagenfurt
Bahnhofsirasse 26
Telefon 2409
Konrad Roscnbancr
M II M @ IB Al gCIHIMgEmOllE
FRANZ R u MWO LF
KLAGENFURT, STAUDERHAUS
A IPl МЛ N D i s C H £
ZUCKERWARENFABm
Gelautz Kolfler
Klagenfurt

4»..
»iM