Paitnlna plačana v gotovini
Sped. In abb. post. II. gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 189. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto XI. — Štev. 15 (223)
UDINE, 16. - 30. SEPTEMBRA 1960
Izhaja vsakih 15 dni
Večkrat gremo pogledat na obe strani konfina, kako ljudje sivijo, ali se je življenje kaj spremenilo in kako ljudje mislijo. Zakaj ne bi šli, ko va desettisoči Sredo vsak teden. Po petih letih obmejnega pasu, ))zona di confine«, so se ljudje na to še tako navadili, da nobeden ne pomisli, da gre čes konfin, da gre v drugo državo, mi v Jugoslavijo, oni v Italijo, dmpak vsak gre le v Čedad ali Kobarid, da damo primero, v kraj kamor je nava-Nn hoditi, da kaj kupi ali obišče znance.
Ravno ob petletnici smo šli ob meji in Šotorili z ljudmi na obeh straneh. Stari ljudje nad 60 let, ki se spominjajo, da je bila tu še avstro-ogrska monarhija, vedo Povedati, da so Slovenci z avstrijske strani hodili kupovat v Čedad in Sveter in sicer brez dokumentov, ker ljudje niso takrat nosili s seboj nobenih papirjev, Pobene »carte d’identità« in na konfinu Riso vpraševali ne za pasaport in ne za Ilasciapassare«. Ljudi pa je šlo takrat čez ’dejo dosti manj ker niso toliko potovali ih tudi ne kupovali po mestih. Ko med Sverna vojnama od leta 1918 pa do leta 1945 ni bilo na Kolovratu, Matajurju in Miji konfina, so ljudje precej hodili iz Kadiške doline v Soško dolino in sicer je takrat hodilo več ljudi iz krajev sedanje Videmske province na Unejsko, na kraje °b Soči iskat delo v »novoosvobojene kraje«, kakor so takrat govorili in pisali, pa žeglih niso bili Slovenci ob Soči tega Mnenja, da so bili osvobojeni. Posebno Kobarid in Bovec sta dala dobro kliente-to čedajskim in videmskim trgovcem. Približno je hodilo z ene strani na drugo toliko ljudi kot jih hodi sedaj, pa čeravno ni bilo konfina vmes.
Zdaj hodi približno trikrat toliko Jugoslovanov kot pa italijanskih državljanov čez mejo. Pred dvemi, tremi leti so ho-ttili nekateri ljudje, zlasti iz breginjske-9a kota pomagat pri delu v naše vasi, ker so moški na delu v Šviceri ali pa v Franciji; zdaj je pa tudi to skoro odpadlo, ker ne morejo še doma na Unejskem toseči svoje senožeti in raje hodijo v' industrijo na delo po Sloveniji.
Jugoslovani, ljudje z Unejskega, ki hodijo preko meje, nimajo v sebi ničesar več tistega, kar so se naučili stari pod Avstrijo, da je Italija nekaj manj vrednega, da so Italijani nekaj manj kot dru-9i narodi v Evropi. Pozabili so že tudi na krivice, ki so jih trpeli pod fašizmom. Gredo po naših vaseh in v Čedad mirto in kot enakopravni z Italijani: prijatelji in znanci, nič ne moti mirnega pri-idteljstva. Nobenemu ne pade v glavo kakšna nacionalistična misel iz prejšnjih casov proti Italijanom in Furlanom, Za-nie so Italijani in Furlani dobri sosedje tn prijatelji, pa čeravno jim ne dopade Vse, kar vidijo pri nas. Da bi napadali Italijo in se kregali ali pa sploh jo sramotili, se nobenemu niti ne sanja. Nihče tri njih na zborovanjih ne napada Itali-le, v njihovih listih, v »Primorskih novi-
745.221 tranzitov na sektorju Furlanske Slovenije
V petih letih, od avgusta 1955, je na tzkem teritorju Furlanske Slovenije, prav-tdprav samo od Učje v komunu Rezija ta do Prapotna v Idrijski dolini, več kot tri četrt milijona ljudi šlo čez mejo. S tropustnicami, z »lasciapassare« je šlo Ko.ooi) italijanskih državljanov in 468.000 Jtgoslovanov. Jugoslovanov je bilo torej skoro trikrat več. Pač pa je italijanskih Solastnikov bilo več kot jugoslovanskih. 1Julijanskih državljanov, ki imajo zemljo na obe strani meje, je šlo čez bloke *‘ž-0(!0, Jugoslovanov pa samo 55.000. Naj-italijanskih dvolastnikov je hodilo
Kolovrat v komunu Dreka, ker imajo naše vasi vse polno senožeti na soški 1rani, Jugoslovani pa imajo precej zem-fe v breginjskem kotu, kjer je državna ***e?a tako čudno zavita že nad dvesto k*, še od avstrijskih časov.
cah«, v »Jadranu«, v Gorenjskem glasu«, v dnevniku »Delu« in drugih številnih listih, ki jih prebirajo, ni niti ene vrstice proti Italiji in tako se nimajo ljudje nikjer navaditi slabih nacionalističnih stvari proti sosedom.
Reči moramo, da je tudi več kot 90% ljudi z naše strani v našem obmejnem pasu ozdravljena od vseh prejudicijev, predsodkov proti Jugoslaviji, proti Slovencem in proti socialističnemu sistemu v Jugoslaviji. V Vidmu sicer pišejo časopisi tu pa tam proti sosedom, toda največje zmerjanje so opustili in so tako ljudje v obmejnem pasu manj zastrupljeni kot so poprej bili. Tisoče ljudi prihaja na Unejsko iz naših krajev pogledat, kako živijo tam ljudje in vidijo, da pisanje nacionalističnih listov v Vidmu in pridiganje nekaterih duhovnikov v cerkvah ni zme-
raj resnično. Pač pa je v naših vaseh ob meji še kakšen mogočnež, poznamo nekatere župane, tajnike, komunske svetovalce in funkcionarje, ki jim prijateljstvo med Italijani in Slovenci med Italijo in Jugoslavijo ni prav, ki jim ne diši obmejni pas in promet in se še z zadnjimi silami borijo proti prijateljstvu za staro sovraštvo kot je bilo pod fašizmom. Kaj hočemo, tako so bili navajeni in težko se je ločiti od stare navade in srajce.
Ko gledamo pet let nazaj in premišljujemo, kako bo čez pet let tu ob meji, smo na neki način kar dobre volje. Če bo v petih prihodnjih letih tako napredovalo prijateljstvo in medsebojno razumevanje kot je od leta 1955. naprej, bodo izginili še zadnji ostanki intolerance pri nas in bo tudi v naših vrstah prišlo do pameti in sprememb, do izboljšanja.
l| MIMII M I1111 lil IMITI Ili USISI ! 1 ITITI ! I Il TM'ITT'I'IIIÌI I II III II II 1 SII II 11 II II I II I II I II I II 111 M 11 '1111 ! 1111 II II I'
Proč z lifyvorji in puljo !
Ni vse, kar je novo in moderno slabo. Mjaxsika.j slabega je prišlo po vojski v naše kraje, marsikaj pa tudi dobrega. Na žalost se pa držimo nekaterih slabih navad, ki bi bilo boljše, da bi jih pustili. Smo pač zaostali v svoji konservativnosti in se držimo slabega, ki so ga že vse-rod odvrgli.
Po vsej Italiji posebno mladina manj pije alkoholne pijače. Ali zato, ker se vozi na moskvitih, vespah in drugih motorjih ali pa zato. ker tiči stalno v ei-nemih, ni važno, važno je da manj pije, da ni več tolikokrat pijana, da alkohol ne uničuje v toliki meri zdravja kot pred vojsko.
Mi pa kot ponavadi zamudimo dosti dobrega in se oprijemljemo slabega. Nimamo v naših krajih vinogradov, vinj, pa da bi pili preveč svoje vino, ki ga nimamo na razpolago. Pijemo na žalost »pulje«. Financarji nam ne dajo, da bi delali skrivaj grapo iz naših jabolk in hrušk in zato pijemo razne porkerije od likvorjev.
Kdo pije pri nas? Poleti nimaj kdo piti: ali stari ljudje ali žene. In res je, da na žalost pijejo pri nas, česar ni videti nikjer v Italiji, v nekaterih naših vaseh v nadiških dolinah in tudi med terskimi Slovenci, žene. Pridejo v oštarijo in naročijo pol litra za pol litrom, pijejo tudi likvorje. Tujci, ki pridejo k nam, se čudijo. Mi pa se ne čudimo, ker vemo, da nimamo družin, da so žene na enem koncu sveta, moški pa na drugem, da je doma propadla vsa ekonomija, da se nobeden več ne ukvarja s kmetovanjem tako kot enkrat, da, ljudje doma nimajo pravega opravka.
Mi smo pa vrh vsega ljudje, narod brez vzgojiteljev. V prejšnjih časih so
vplivali na ljudi in jih učili dobrih navad in obnašanja učitelji in duhovniki. Zdaj učiteljev ni več, ker po navadi ne živijo v vasi in se vsak dan odpeljejo v mesto, duhovniki so pa v marsikaterem kraju tuji ljudje, ki ne znajo našega slo-venjega jezika in ne živijo: z ljudstvom. Tako živijo člani naših raztrganih fdmi-lij tjavendan, kakor nanese, nekateri slabo, nekateri pametno.
Naš list »Matajur« je edini, ki kaže ljudem pot do pravic in ki jim brez o-lepšavanja pove naravnost, to delate dobro, to pa slabo. Mi se ne bojimo zamere svojih ljudi, ker smo pač sami del tega ljudstva in nas vsaka naša slaba strvar boli. Zato se bomo tudi zmerom odkrito borili proti alkoholizmu, kjerkoli bomo nanj naleteli pri naših ljudeh.
Pijančevanje ne spada v novi moderni čas, če smo pobrali vespe, radio, televizije in druge aparate, poberimo še oranžade in magari coca-colo in pustimo likvorje in »puljo«.
Sporazum o cestnem prometu med Italijo in Jugoslavijo
Dne 27. julija so podpisali v Beogradu sporazum o cestnem prometu. Sporazum so sklenili zaradi naraščajočega prometa med obema državama tter teži k temu, da olajša prehod vozil med Italijo in Jugoslavija in obratno. Dokument sta podpisala italijanski poslanik v Beogradu Alberto Berio in jugoslovanski podtajnik za prevoze Vladoje Bogovac’.
Sporazum so paraficirali v preteklem novembru.
11TI>M)l!ITI;l!lll!lll!l!lll!l!llllll|l|ll;l!l!lil!llllMi| IJtlllil |l|!l!IIIT|i|iMI|]|l|l|l|l|!|l|!|||l|i|l|l|l|i|||i|||!|!|||||!|||)|!|||||‘| i ;l li|!| ITU 11111111 llllllllllllllllllllllll
BENEŠKI DUHOVNIKI
Tržaška politična revija »Trieste« je v svoji številki za julij in avgust letošnjega leta prinesla več strani dolg »Katalog — besednjak o Slovencih«. V tem »dizio-nariu« je precej netočnih in naravnost neumnih stvari tudi o razmerah pri nas v Beneški Sloveniji. Tržaški slovenski tednik »Novi list« z dne ll.VIII. takole pobija nekatere teh trditev:	»Na peti
strani revije je zapisana trditev, da se Slovenska socialistična fronta v Beneški Sloveniji oslanja na tamkajšnjo slovensko duhovščino. Kako se je mogel krščanski demokrat Botteri povzpeti do takšne nesmiselne trditve, nam ni jasno. Predvsem bi moral pisec kot politični delavec vedeti, da »titovci« nimajo v Beneški Sloveniji nikake politične stranke. Kot katoličan pa bi moral dvakrat premisliti, preden označi skupino duhovnikov za filokomu-nistično. Dovolj bi bilo, da bi se bil obrnil na količkaj razgledanega in poštenega Slovenca, pa bi bil zvedel, kar je že zdavnaj znano vsej slovenski javnosti, da slovenski duhovniki v Beneški Sloveniji niso nikaki socialisti, filotitovci ali nacionalisti. Ker so vzgledni duhovniki, ne delajo ničesar drugega, kakor izpolnjujejo nauk Kristusa, ki je dejal:	»Pojdite in
učite vse narode«. Prav zaradi tega nauka, ki potrjuje osnovne narodne pravice, pridigajo v svojih župnijah poleg v italijanščini tudi v slovenščini. Kot časnikar-
ju pa bi moralo biti avtorju znano, da se je že pred tem člankom našel nekdo, ki je slovenske beneške duhovnike ozmerjal s filotitovci in celo z veleizdajalci. In vedeti bi bil moral, da jo je pisec pošteno izkupil. Videmsko in tržaško sodišče sta ga obsodili zaradi klevetanja.
Tako piše »Novi list«. Tržaška revija je nakopičila v svojem dizionariu še velik kup drugih netočnosti o prilikah prav pri nas v Furlanski Sloveniji, ki jih bomo ob drugi priliki zavrnili. Glede slovenskih duhovnikov pa pripominjamo, da je vsakomur znano, da se slovenski duhovniki zavzemajo zlasti pri volitvah zmeraj za kandidate italijanske demokrščanske stranke, pa čeravno so nekateri le-teh strupeno sovražni nasproti zavednim Slovencem.
ILUSTRIRANI TEDNIK »TOVARIŠ«
Slavisti ljubljanske univerze so šli poslušat razne slovenske dialekte v Beneški Sloveniji, predvsem pa rezijanski. Obiskali so zgodovinske posebnosti v Čedadu in so nato še v nekaterih vaseh Nadiških dolin prisluškovali govorjenju domačinov, s katerimi so se prav dobro razumeli. Čedad je ekonomski center Slovencev iz Nadiških dolin in pa deloma tudi terskih Slovencev. Mnogi so se tamkaj naselili in je še zdaj tamkaj 26 slovenskih gostiln. s slikami in besedilom je »Tovariš« opozoril Slovence na njihove rojake v Furlanski Sloveniji.
PRI POBIRANJU KOSTANJA
Q$$NJEL
'gRADEZ
* LOKEV
mjEK ùounaJ
O/ Cthemm _/	QMAIfW7A
=KOPER
msmm
Opoočorje
P/MN*.
KO(TABONA
OfrOMJAN
"WMìq
HOV/CjPAD^O.
POREČI
Na obeh straneh konfina
PONTEBA	1	rpS/;	p-
-
D	MOJSTRANA	Q	-s<
NABOR7E7 , .	‘"S»
o ,.. ki
•K-•''“-•V.
v,.
’*-N
taft
IRAVEŽ^ .	,-**	.	y;py
v,-	•;>'	Tr:ij!av
Mij'	J	O	7'foČ,
'm.	:	■	-	'	■
PP	:	■	'Ap	■	mm.
JESENKE
à-
" 'ČiEm0 mmJE^ ...
VIDEM
*r	..v	h -m
*	PRAPROTNO c'7	o
DOLENJEOj	.	.	&POVAN
>	-	*«•	\	y'PZ'AR
sv r/jjN O ' t v, p
%MASohcf^NOVA^,CA
l'PV.RgNCy J	fo'PSTE#m ^mpas
y—	ZAtfi/D/r?	OZAUHRil
F OLJ AN, O	; p'p:.
/	: /: / * \ Q.KOSTANJEVICA
tva/ako osoNKeS	-,
\mič<k V	KOliEN
O
BOH BISTRICA
O CERKNO
O IDRIJA
OAJDOVtflNA O VIPAVA-
TRŽA^
o
BUZET
O VIŽI NADA
• TAR
DR2 AVNA ME3>
MERILO
0 10
20 KM
'■* * ■ ■:
Čudežna dolina Rezija
Brdo v Terski dolini
Barjeni sii ’mjili u uediju dèsat setem-berja asembleu, na tikeri u president Tarcisio Cero Lenič povjeciu bilančijo late-rije.
Njeà kratke anu jasne besjide su pokazale resnične figure anu situacion Brda. Sedlišč anu to more rejci ekonomiju ali lujše ekonomični regres naših krajeu.
Tóu barski lateriji to bó nesenih 130.850 kvintalije mljika manko kuj lani. Kau-ža te mankanče na je sproporcionalna emigracijon naših judi, zatù te stari, ke nu reštaju ta par kiši, zaki nu su žej njih fuarče stare, nu su koštreti prodati ma-raskaku kravo; anu tuole to je kolé usa-ko ljito. Lani so prelevali 1900 kvintalije mljika, ljetos nu kalkulajo priti fin a 1600 kvintalije tule to je 300 kvintalije manku tóu ni ljite.
Zuj tile kauže na aministracijon s kon-sensan asemblee krišala za 50 franke po kvintaliju lavoracijon. Tuole propostu so ačetali, če ran na košta pouno fadij :	s
sarcan, ke na bo šla šnjč indavant late-rija, ke na je unika risorsa vasi. Jidan u nji maj pomàu našim socialnim lokaljam, sóuse te bo storjeno z našimi iniciativami
anu fadijami. Zatuó te be tjilo beti ljipo, ke no be mankuj injelé autoritadi za zone »depresse« anu leč od montanje previ-dali za naše kraje : za kaj pomati, rimodernati lokalije laterije anu šenjč več importanto inkrementati alevament krau. Poleg taàle priti na roku še Sedliščenan, de nu bi sóusji paršli tóu barsko lateri-jo, brez preglavic za pot, ke nu majù jó storti usaki dan z mljikan tóu Brdo.
Tuóle to be tjilo aumentati »prestigio« laterije anu storti venč reklam sjira anu rikjest po venditi.
* * *
čjačjadorji barskega komuna, ke so ljeta anu ljeta spadali pod komunsko čjažjadorsko secijon u Tipani, do decidili odcepiti se od te secijoni anu so si sami ustanovili suo čjačjadorsko secijón. Pred nedougem so se zbrali usi sočji u Njivici anu votali »Consiglio Direttivo«. Za mem-brene »Consiglia« so bli eleti teli : Enrico Culetto, Karlo Sinicco anu Corrado Stefanu tti; za revizorje od kontou pa Remo Cher anu Lino Muchino. Simpri tàboto e bi imenovan za presidenta Corrado Ste-fanutti, za podpresidenta Karlo Sinicco, za segretarja anu kasjerja pa Riko Culetto.
Ter
Se majedno ljeto njesmo vidali po Terski dolini tekaj avtomobilov tej ljetos. U Vidmu na kuha orkuota, judje so pouni nervoza anu zatuò no se kej radi zapejejo izven citadi u freske doline. Naši kraji tej Ter, Brdo, Njivica, Muzac anu Zavrh so za turizmo kot na puošte nareti, zaki njeso deleč od velikih centrov anu no leže u mjemi dolini.
■siiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiliiiiilililiiii'iiiiiiiiiiiiiiiii'iitiiiiiiiuiiiiiiiint' 11 n i • i n 1111111 mi ■ 111111111111 ■ i n 11111111 m
IZ NADIŠKE DOLINE
Praznik breskev v Roncu
prejšnjo nedjejo je bluó po naših brje-géh vse živo, zaki je paršlo vse puno judi iz Čedada, Vidma in še iz Gorice in Trsta na naš praznik (sagro) brjeskev. Ljetos smo parvikrat organizal ta praznik, de pokažemo in prodamo naš pardje-lek — breskve, ki so znane po dobri aromi in lepoti daleč naokuol. Ljetos so naše brjeskve obrodile posebno debele sadove, nekatjere so vagale 400 do 500 gramu in tud ljepe ardeče farbe so. Tud kup ni biu slab, v vasi smo jih prodajali kar po 100 lir kilo. Postavili smo »kjosk« in tam so judje lahko kupovali breskve po kilogramu ali pa cjele kište. V mlekarni, ki smo jo zasilno trasformali v oštarijo, smo judem mogli nuditi specialiteto vino z breskvami, za kratek čas je pa špilu orkester in tud za tiste, ki jih srbijo pete, smo parpravli »brejar« na odprtem.
Vse je potekalo v najlepšem redu, le tisti, ki so paršli v Ronac z avtomobili, so se buj slabe volje vračal zavoj slabe cje-ste, zaki je preveč tesna. Rjes je, dva avtomobila se v nekaterih krajih ne moreta srečati.
Troštamo se, da se bo naš praznik breskev uveljavu in da bo od sada tradi-conalen, kot so po furianskh vaseh prazniki radiča, jajc, poršuta, vina, črješenj itd. Na to vižo bojo postale naše breskve še buj poznane in se bojo še buojš prodajale.
Špeter ob Nadiži
V nedjejo 4. septembra je provincialna administracija skupno z agrarnim inšpektoratom odprla v špetru, v paleštri inštituta, mostro cibet in domačih zajcev. Razstavili so več sort perutnine, vse par-prave, ki se jih nuca par kokošjereji, rar cionalni kokošnjak in tabele, ki učijo ka-kuó kor runat s kokošmi, da ne ušafajo boljezni.
Ljetošnjo pomlad je inšpektorat za agrikolturo razdjelu v več kraju Nadiške doline cibeta, da bi se zbuojšala rasa. Mislimo, da se je ta prova dobró obnesla in da so judje ušafali vesejé do kokošjereje.
Vodopivec
Dne 16. julija, se je poročil naš vaščan 25 ljetni Dino Martinič z 21 Ijetno Maro Uršič iz Iderskega pri Kobaridu. Mlademu paru želimo dosti sreče u skupnem življenju.
Ažia
De je ljetos več judi koj druga ljeta to e še u tjem, zaki ve marnò asfaltano cjesto od Cente do Tera. Anjelè to nje več polverja, razširja se le fresak odor zelenja. Anu prenarete oštarije ne kličejo judi; oštjerka Dorina Mizza, ke na ma »Locanda alle Alpi« u Teru, ne zlo ljepo sistemala svoj lokal anu ne pred nedougim jela na hotelskem konkorsu, ki ga je razpisu »Ente Provinciale per il Turizmo«, prvi premijo.
Vse te ljepo par nas, le ko bi mogli obrjesti našji judje djelo par kiši. Kaj kiš te praznih, netikere se že poderja-jo, zaki so judje emigrali za simpri. Use drugačej to bi tjelo beti, če bi biu u naši dolini še kak visòk »kamin«, kamin od kake fabrike. Od »bellezze« naše doline ne moremo živiti usi, no žive koj oštje-rji, naše živenje to e pa tardo tej malo kje.
Matajur
Prejšnji teden so njekšni ljudje ušafal u ednem prepadu na Matajurju človeške kosti. Brž so tuo povjedal karabinjerjem, ki so začel raziskovati kduo je ta mrtvi. Neka žena iz Kobarida je prijavila oblastem, da je najbrž njen mož, ki je pasel krave na Matajurju in izginil 12. junija. Kosti so prepeljali u Videm na medicinski inštitut, kjer bodo konštatirali, če je ponesrečeni res 66 letni Jožef Seval iz Kobarida.
Fojda
Nimar se študira kakuó zbuojšat lokalno ekonomijo, a vse nič ne pomaga, zaki kažejo judje premalo interesa, če že ne morejo redit tarkaj živine, zaki so par hiš samuó ženč, otroc in stari judje, naj bi redili almanj dosti kokoši in zajcev, zaki ti pamašajo dosti dobička, saj je na če-dajskem in videmskem trgu dosti povpraševanje no tej sorti blagu.
Komun je deliberóu, da bo zaprosu »Casso Depositi e Prestiti« za posojilo 30 milijonov lir, da bodo sistemali cjestno mrježo. Bitonirali bojo part cjesto, ki vodi iz Pojde pruot Kanal del Grivo, v Ce-r.eboli od Brtofa pruot Raščahu in od čampeja pruot »Casali Preša«. Projekt za tisto djelo je naredu inženir Alvio De Luca. V projektu je pa še več drugih javnih djel, kot na primer pokritje kanala Loje, ki teče par cjesti, in napejati 300 metru doug tubo iz kanala v potok Grivo. S tjem djelom se bojo impedito pouódnje, zaki tiste ob vsaki hudi uri djelajo škodo na tam okucl ležečih puojih.
Cenebola
Zvjedali smo, de je ministrstvo za javna dela (Ministero Lavori Pubblici) dalo našemu komunu 1.440.000 lir za po-strojit cjesto, ki je bla poškodovana od hude ure an 1.206.000 lir za sistemirat plac pred cjerkvijo.
Popravilo cjeste je Z3,rjes nucno, zaki je takuò slaba, de človek komaj hodi po njej, kaj šele de bi se vozu.
Malina
Komun je sklenil kupiti ves potreben mater j al za končat napeljavo odtočnih kanalov (fognature). Tisto djelo je bluó pred časom začeto, a so ga muorli ustavit, zaki je zmanjkalo sredstev. Naj še enkrat povjemó, da so vsa djela nardil ljudje sami brezplačno, medtjem ko je ista djela v Špjetru naredu komun, kar se pravi, da ima špjetarski komun dvojno mjero, tam so ljudje plačani, mi muor-mo pa djelat »robot«.
Use malinske farane ne zlo prizadela (kolpila) nagla izguba njihovega gospuo-da Lina Kusiča, Padu je z motocikleto na placu u Ravozi, kar se je vraču ta hiši iz Vidma. Močno ranjenega (ferito) so pejali u videmski špital, a ni nič pomagalo, zaki mu je par padcu počila lobanja (frattura base cranica). Ranki gospuod je biu sitar 62 Ijet an je biu doma iz Sedigle par Centi, kjer so ga tud pokopali.
že nad sto petdeset let hodijo univerzitetni procesorji, raziskovalci, etnologi, jezikoslovci, biologi in botaniki raziskovat Rezijo.
O nobeni dolini na slovenskih tleh in v Italiji ni bilo toliko napisanega kot o Reziji, nobena ni tuje znanstvenike postavila pred toliko problemov kot Rezija.
Sto let so rabili skoraj vsi lingvisti Evrope, da so ugotovili, kakšen jezik govorijo Rezijani. Navsezadnje so ugotovili, da so prišli semkaj pred 1.300 leti Slovenci, kot na sosednjo Koroško, v soško dolino in vse druge doline Furlanske Slovenije. Ker so Rezijani v ozki dolini, zaprti od vseh straneh z visokimi hribi, se njihov jezik ni mešal z dialekti sosedov in je ostal nespremenjen.
že nad sto let hodijo Rezijani po svetu in poznajo bolje druge narode kot oni njih. Hodijo po Italiji, Avstriji, Germani-ji, Švici in drugih državah in se zmeraj vračajo nazaj v svojo domovino Rezijo. Pridejo pogledat svojo dolino k vodi Beli tudi tisti Rezijani, ki obogatijo po svetu.
še zmeraj je vse polno tujih ljudi, ki pišejo ali iz nevednosti, iz ignorance na-
let: tuji duhovniki, uradniki in uslužbenci. Rezija ni njihova domovina, ne morejo razumeti ljudi, njihovega karakterja, njihovega jezika in zato se izmišljajo takšne stvari, ki naj bi bile njim podobne in razumljive. Domači ljudje vedo, kaj je resnica in zato samo odmahnejo z roko, ko slišijo kakšne nacionalistične pravljice si izmišljajo ignoranti o Reziji.
Domačini imajo že dolge izkušnje in ločijo resnično znanstveno zrno od ignorantskih plev. Zgodi se, da kakšen domačin potegne z naročenimi ignoranti zaradi tega, ker ima takšen meštir, da mora živeti od tujcev. Vsi v Reziji pa vedo, kaj je resnica in zakaj nekateri lažejo, ker jim tako kaže.
Rezija ni takšna kot druge hribovske doline v Furlanski Sloveniji in sploh v Furlaniji. Vase je zaprta pa čeravno hodijo vsi odrasli ljudje po svetu. V emigracijo hodijo po svojih poteh in ne tja, kamor pošilja centro d’emigrazione v Veroni emigrante iz Veneta.
V Reziji je sicer manj otrok kot pred vojsko, toda še zmeraj več kot v drugih dolinah. Število prebivalstva se zmeraj
OSOJANE V REZJANSKI DOLINI
pačne, neresnične stvari o Reziji in njenih ljudeh ali pa namenoma, z določenimi, političnimi cilji.
Res pa je, da pravi znansteniki iz italijanskih, slovenskih in drugih univerz v Evropi pišejo zdaj tako kot je res. Tisti pa, ki se izmišlujejo razne stvari, so na-vndno to ljudje, ki nimajo nobene znanstvene podlage, nobene prave kvalifikacije, da bi pisali po resnici kot je bilo in kot je. Največ napačno fantazirajo o Reziji tisti, ki pridejo v Rezijo v službo za nekaj
orzi na isti višini že nekaj desetletij.
Rezija ne bo izumrla in bo ohranila zase svoje skrivnosti, še bodo romali v njo tuji znanstveniki in se čudili njenemu jeziku, njenim ljudem in občudovali lepoto njenih hribov. Smo prepričani, da bo njihov jezik ena hmed glavnih privlačnosti, atrakcij za pametne in šolane ljudi v svetu. Fravi domači zavedni Rezijani vedo, kakšen dra- ocen zaklad je njihov jezik, zato ga skrbno čuvajo in pazijo ter se ne menijo za prazne čenče ignorantskih nacionalistov.
»•limili I I 111111 ■ 11 lil I i l I I I I I ■ i lini > ■ < ■■■.■■i l i l i l ■ 11 i l 111 t i 1111111111 ili 11 iii.illuill 11 i l i lllll l i l i l l i l;lil l l:l;l
Telefon tud u
Te zadnje čase se tud dosti govori, de	da	bi	avtobus	vozil	do	naše	vasi	vsaki
bojo napejal javni telefon v Kanalut in	dan.	Tale	rječ	bi	se muorla	uredit,	saj
morebit, de bojo preča potle razširili te-	tuo ni težkuo doseči,
lefonsko mrježo še v druge gorske vasi našega komuna, ki ga njemajo. Ljudje so zlo kontent te noticije, zaki donas so tajšni časi, de se muora bit povezani s svjetom vsaj po telefonski liniji. Ljudje v hribih so že tekuò buj veliki siromaki kot tisti v ravnini in zatuò je prav, de se jim da vsaj kajšno malo u-dobnost.
Neme
Komunski konséj je na svojem zadnjem zasedanju (riunione) aprovù projekt za novo škuolo, ki ga je naredu arhitekt Giovanni Morassutti iz Vidma. Nova škuola bo koštala 54 milijonu lir. Za parvi lot imajo na disposicion že 25 milijonov lir an zatuó bojo z djeli v kratkem začel.
Žej dougo ljet je imču komun u programu novo škuolo, zak’ ta na ne rišponda več, zak’ na je majhna anu stara. Ala fin se bo nova generacijon to učila u modemih anu zdravih aulah.
Jeronišče pod Matajurjem
Avtobus, ki vozi iz Čedada v Sovodnje, pride v našo vas samo dvakrat na tjedan. Ker imajo ljudje nimar buj opravilov v Čedadu in tud v Vidmu, je avtobus vsakokrat nabito povan, naj pomislimo, da mora voziti vse ljudi od okuolce Matajurja in Jeronišča in zatuó bi bluó prav,
Kobilca - Podgora
Začel so djelat cjesto, ki bo vezala Kobilco s Podgoro. Tisto djelo bo koštalo 18 milijonov lir, ki jih bo kril stato. Par tjem djelu nih 25 djelucu, ki imajo po 1000 ih' plače na dan. Cjesta bo dolga 2,5 km ih bo nareta še ljetošnjo jesen.
Vjemó, da je dosti vasi, ki leže . v buj pristopnih krajih in tja vozijo korjere kar dvakrat na dan. Tale rječ bi se muorla zato preča uredit. Seveda, da se je treba interesirat, če se hoče kaj doseč in tuo je naloga komunskih mož. Zima bo usak čas pred hišo in pot do Sovodenj bo še buj douga ob hudi uri, za nas, ki hodimo peš.
Štev. 15---------------------------------»MATAJUR«---
Iz novejše zgodovine Furlanske Slovenije
=	Podobne razmere med primorskimi in furlanskimi Slovenci — Pred 90 leti
H	v Prosnidu — Cerkvene razmere — Manjkajo slovenski duhovniki — Prote-
= stanti — Financarji komandirajo — Kontrajhanderjeva smrt
-------—— ---------- Stran 3
FRANCE BEVK
sedemdesetletnik
Dopisnik iz Prosnica je pisal v »Sočo« v Gorici dne 10. februarja 1882, torej pred 88 leti naslednji dopis:
»Zelo se mi, furlanski Slovenci, zanimamo za dogodke, v Avstriji, v državi, ki je bila pred 16 leti naša domovina. Radi primerjamo naše življenje, naše razmere s stanjem bratov Slovencev v Avstriji. Vidimo, da se tudi Vam hudo godi, vidimo da zlasti na Primorskem premalo za Vas skrbe, vidimo da gospodje tudi nad Vami potujčenje uganjajo. Tudi tukaj prebiramo .»Sočo«. Hočem Vam. podati par črtic, iz katerih spoznate, da se natanko bližamo potujčevanju po enakih poteh.
Odšel nam je iz Prosnida kaplan 29. julija 1881, katerega je 14 družin črtilo in ga napadalo z dinamitom in petardami. Prečastiti ordinariat je dal Občinarjem vedeti, da ne dobimo pastirja, dokler ne doplača 14 družin duhovniku zaostale plače. Ker pogojev ordinariata ni bilo mogoče izpolniti, je njihov dober mežnar opravljal službo božjo, to je, vsak dan na Večer je naprej rožar molil, ob praznikih zjutraj je pa še cerkvena oznanila naznanjal.
Na sv. Lenarta nas je sklical »bevnca«, plevan iz Ahtena na posvetovanje pod lipo, da bi uredili Občinarji plačo za pri-hodnega pastirja. Ker pa se pri nas ne briga ne škofija in ne vlada za uredbo duhovnih plač, se navadno sami sporazumemo z duhovnikom. Kolikor več svetih opravil hoče on opraviti, toliko več mu plačamo. Ker se s plevancm iz Ahtena nismo mogli zediniti, smo se razšli kakor kupci in prodajalci, ki se ne morejo pogoditi za ceno krave in vola. Slovenec je tukaj v Benečiji tako na slabem, da mora biti zadovoljen, ako sploh kako črno suknjo vlovi, da mu mašo mašuje in za silo zakramente deli, čeglih jezika vernih duš ne razume. Tako imamo v. premierju, diametru ene kvadratne milje šest (reci šest) črnuhov, ki so trdi Lahi in njih sami Lahi na planjavi rabiti ne morejo. V čisto slovenskih duhovnijah,
namreč v Podvratu, Purčinju, Subidu, Brezjah in v Oskoruši sta dve »bevnci« za dva tisoč duš. Bevnce so imenovali pri starem, tiste duhovnike, ki so hodili iz Starega mesta (Čedada) po Benečiji in Tolminskem, s trivogelnim klobukom na glavi, in ki so pobirali kvartež in vzdrževali disciplino med duhovniki. Prosnid pa čaka s svojimi 610 dušami, da bi se pojavila kakšna »bevnca«, pa je ni od nikoder, in smo slabši kot med Indijanci.
Tam nad Brdom iznad Tarčeta se je 20 družin spuntalo in prestopilo v protestante. Zdaj pa stalno k njim hodijo protestanti iz Vidma in boljše skrbijo zanje kot katoličani. Kje ste nasledniki sv. Mohorja. Če bi ranjki Slomšek to bral, bi se trikrat v grobu obrnil,
čuvaji omike in napredka so nam večinoma financioti, ljudje zbrani iz cele Italije skupaj. Dne 9. novembra 1881 sta dva teh financiotov naletela na družbo
Naš sosed, veliki slovenski pesnik dr. Alojz Gradnik, doma iz Medane v Gori-škiii Brdih prevaja sedaj moderne furlanske pesnike: Novele Cjantarute, Dina Virgili-ja in Lela Cjanton-ja. Pred kratkim je končal dr. Gradnik slovenski prevod cele Dantejeve »Divine Commedie«, še prej pa je prevajal razne pesmi znanih italijanskih klasičnih pesnikov. Veseli smo, da se loti sedaj furlanskih pesnikov, ki so mu blizu po svoji tematiki in načinu izražanja. Koliko se sploh ločijo gori-ška Brda od furlanske Zone Collinare. Mati Gradnikova je bila povrhu vsega Furlanka, kakor imajo tudi mnogi znani Furlani matere, ki so prišle iz naših šča-vonskih hribov.
Za danes smo si izbrali samo nekaj majhnih drobcev iz furlanskih prevodov er. Gradnika, da bodo naši bralci vedeli, kako zvenijo furlanski verzi v slovenšči-
sedem kontrabandarjev. Nista se jih upala ustaviti, le eden financiot je sprožil iz puške proglo za bežečim kontrabandar-jem in ga zadel v hrbet. Ustreljeni je bil oče štirih otrok. Obležal je na mestu. Ležečega na tleh so financioti še trikrat zabodli z bodalom. Odnesli so ga v Čene-bole, kjer je poslednjo besedo izrekel, da potrebuje duhovnika. Ali je neprevidni revež takoj potem izdihnil svojo slovensko dušo!
Tako hude šibe božje mora Slovenec prestajati v Italiji na cerkvenem in administrativnem polju. Najhuje pa je človeku, da so cerkvene oblasti gluhe in slepe. Celo dve sosednji škofiji enega naroda, ene rimske stolice sta druga drugi tuji. Kjer je gniloba in nemarnost, je treba aplicirati nove stvari. A kaj je mar tujemu duhovniku, ki za vse kaj druzega gori kot pa za potrebe popolnoma zapuščenega Benečana.
ni, kasneje pa jih bomo objavili še več skupaj s furlanskim izvirnikom.
DINO VIRGILI:
Nikovi tOROJiiŠi
Spomnili so se delavci na starca tovariši njegovi,
nihče ni med pogrebom ostal na delu: tečejo jermeni danes, —
— ki tekli vse dni so veseli — in tudi stroji so bolj črni....
Umrl je Sandri Micut
Zbogom Micut! Polagajo te v zemljo! In s krampom in lopato ti brkljajo okol krste.
Nad teboj pa obroč srebrn se vije od glav tovarišev....
Zbogom Micut!
Zakaj pa oblica položili niso ti v krsto?
DINO VIRGILI:
SAMI
Smo najprvo Furlanija in nič drugega!.... Kdo kliče? Kri utripa ko gnojna rana.... Mai, ne joči, pusti, da grem, oče, počakaj za hip na pragu, kakor prvič naj te poljubim, draga, pod stebriščem na dvorišču....
Solze in senco molka v očeh....
O starka, oškropljena z blagoslovljeno
vodo
potegni si ruto na oči, da pogasiš luč
mladenke!
Pomlad že zeleni na križpotju tam zadaj za brajdo in buta na leso v vrtu, otroci pojo na svetlem dvorišču.
Potegni si ruto na oči, ne misli na pomlad, ko te srce boli na smrt....
Kot vidite sama žalost je v teh pesmih, zmeraj je nekje v ozadju smrt, prav tako kot v težkem življenju Furlanov in Slovencev na robu Furlanije.
France Bevk, pisatelj, dramatik, mladinski pripovednik, novinar in urednik, borec, prosvetni in politični delavec, človek, ki že nekaj desetletij polni knjižne police s knjigami, revijami in časopise s prispevki, z literarnimi nastopi, bo slavil 17. sept. svoj visoki življenjski jubilej, sedemdeseti rojstni dan.
Rodil se je 17. septembra 1890 leta kot sin obrtnika — bajtarja v Zakojci pri Cerknem. Doma je dovršil enorazrednico, nato je odšel v Kranj za trgovskega vajenca. s 17. letom se je vpisal na učiteljsko pripravnico v Podgoro pri Gorici, nato pa na učiteljišče v Koper in Gorico. Kot učitelj je služboval v cerkljanski okolici. Ker je v pesmih in črticah brezobzirno obsojal prvo imperialistično vojno in Avstrijo, so ga preganjali in poklicali k vojakom, čeprav so pisatelja italijanske oblasti neprestano nadzorovale in ga ovirale, je ves čas neumorno pisal. Sodeloval je skoraj vri vseh važnejših listih, ki so med obema vojnama izhajali tostran in onstran meje.
Kot pisatelj je izredno plodovit. Pisal je pesmi, črtice, meščanske, kmečke in delavske povesti ter sodobne romane, zgodovinske romane in mladinske povesti. v svojem leposlovnem delu je Bevk upodabljal predvsem krivičnost položaja primorskih in beneških Slovencev pod italijanskim fašizmom, njih boj za zemljo in človeške pravice V stvarnost naše dežele Beneške Slovenije po prvi svetovni vojni je najgloblje posegel z romanom Kaplan Martin Čedermac. V tem delu se je pognala v najvišji krik zgoščena bo-
Pravična soòba o
Mladinska založba Vallardi je nedavno izdala obsežno delo »Storia delle letterature d’Europa e d’American. Za knjigo je pregled slovenskega slovstva napisal Giovanni Maver, profesor slovanske filologije na univerzi v Rimu in predstojnik tamoš-njega slavističnega inštituta.
Pregled slovenske literature v tej knjigi obsega 40 strani in sicer od Brižinskih spomenikov do današnjih dni. Pisatelj v uvodu razodeva veliko ljubezen do slovenskega naroda in pravilno pojmuje njegove težnje po samoohranitvi. Ugotavlja namteč težki zemljepisni položaj Slovencev in zatrjuje, da je slovensko slovstvo črpalo snovi in moči predvsem iz lastnega naroda, čeprav se ni branilo vplivov, ki so prihajali od vsepovsod. Dalje pravi, da je »ganljiva ljubezen Slovencev do njihovega slovstva že sama na sebi eden najlepših znakov njegove vrednosti. V slovstvu in po njem je slovenski narod dosegel polno zavest svoje individualnosti in svoje vloge in se je s svojskimi in neu-tajljivimi značilnostmi vključil v krog sodobne omike.«
Pregled slovenske literature je razdeljen v tri poglavja: I. Od začetkov do Prešerna, II. Od Prešerna do konca 19. stoletja; III. 20. stoletje. Pisec označuje tu dobe in važnejše literarne osebnosti od Trubarja do Bevka in Krefta. Vidi se, kako pozna naše slovstvo in zna izbirati
lest tiste dežele, kakor se je v njej nabirala zadnjih osemdeset let. To je estetsko pretehtano in dušeslovno poglobljeno de-
lo, ki ga mnogi prištevajo k Bevkovim najboljšim.
Kaj več o literarnih delih tega prijatelja beneških Slovencev bomo pisali prihodnjič.
Beneški Slovenci mu najiskreneje čestitajo ob tem lepem življenjskem jubileju in mu želijo, da bi še mnogo let uspešno nadaljeval svoje delo v korist Slovenskega naroda.
SE NA MNOGA LETA!
italijanska
Slovencih
prave momente. V nekaj besedah točno zadene karakteristiko posameznih slov-stvemkov.
V tekst so vpleteni prevodi nekaterih Prešernovih, Gregorčičevih, Aškerčevih, Župančičevih in drugih pesmi. Razpravo krasita dve ilustraciji. Prva predstvalja Primoža Trubarja, druga pa »Delo in mladost«, katero sta napravila Zdenko Kalin in Karel Putrih.
Pametna ideja
V turinskem listu »La Stampa« piše neki piemonteški hribovec, da bi bila iluzija misliti na to, da bi neki mestni industrijalec postrojil tovarno v hribovskih dolinah zato, da bi pomagal hribovcem. Hribovci bi morali po njegovem, pritiskati na komune, naj bi državno pomoč, ki je raztresena v raznih fondih in drugih formah, koncentrirali za industrijski razvoj. Več občin bi se moralo združiti in ustanoviti neke vrste kooperativ ali konsorcije, ki bi zbirali predvsem denarna sredstva, ki jih daje država za cone depresse, za to, da bi začeli z majhnimi industrijami. Iniciativa bi bila v rokah hribovcev in potem bi že šlo. — Ideja ni slaba.
V zadnjih letih so v Sloveniji zgradili ogrcmno število stanovanjskih blokov in palač, kajti prebivalstvo neverjetno hitro narašča in zato so tudi potrebe po novih prostorih vedno večje. Na sliki vidimo fasaao moderno zgrajene palače v Ljubljani, kjer ima svoj sedež »Ljudska skupščina«.
Furlanske moderne pesmi prevedene
v slovenščino
ni n m n i m it ! 11111111111111111 n 11111111111111 n m 1111 m 1111 m m 11111 n i ■ 11111111 ii 11 ni m n i n i ii i n
R. O.:
Kanalska dolina in njeni i i slovenski prebivalci
Priimkov je bilo dokaj nemških tudi med Slovenci, kot je to splošen pojav po vsej dolini, kjer najdemo ime-Aa Konrath, Fischer, Kircher, pa tudi slovenski Katnik Oziroma Kotnik je bil tu. Na pokopališču v Pontaflu, kjer Ae vidi namen Italijanov ,da bi odpravili vse, kar je ostalo nemških ali slovenskih nagrobnih kamnov, se čitajo Aarno še italijanska imena; s tem hočejo dati prejšnji Avstrijski obmejni vasi italijanski značaj.
Ostalo je tudi še nekaj nemških družin, večina pa Se jih je izselila med drugo svetovno vojno. V marsika-Jfri nemški družini se je domača hčerka poročila s priseljenim Italijanom in tako se je italijanski občevalni jezik Vr«nil v celo družino. Tudi Nemke so se v kratkem času ^Prijele lahke in preproste italijanske govorice kot naše Slovenke, kar je žal pripomoglo k potujčenju. Sedaj, ko ?fa oba okraja združena v enega, pa je tukaj vse itali-JAnsko.
Državna meja je nastala tu kot v Beneški Sloveniji Pvavzaprav že leta 1866. Nemški vpliv je prihajal iz Kolške, kamor je dolina prej pripadala. Od slovenske
manjšine, ki tukaj ni imela pogojev iz življenja, so se mnogi izselili odnosno šli služit v Gorico ali v Trst, kjer so si mnogi z lastno sposobnostjo in pridnostjo pridobili lepa imetja posebno v gostilniški stroki. Da mora biti Pontafel starodavno naselje, se sodi po stavbi cerkve, ki je istega sloga in starosti, kot so ostale v dolini. Za časa Avstrije je bil Pontafel obmejna postaja in tako je bilo tu tudi važno tržišče. Postajno poslopje je zelo veliko, zato so ga tudi sedaj, ko so Italijani združili oba kraja, obdržali kot glavno postajo, medtem ko so ono v Pontebi, ki je sicer precej velika, uporabili za stanovanja in skladišča.
Kanalsko dolino obdajajo in zapirajo od severne strani (kjer tvorijo tudi državno mejo) gorovja Karnskih Alp z vrhovi : Žinovec (2200 m), Stabet ( 1622 m), Planja (1712 m), Poludnik (1999 m), Kuk (1942 m), Osternik (2035 m) in Peč ob trodržavni meji. Na južni strani pa so v pretrganih skupinah gorovja Julijskih Alp z vrhovi Lipnik (1161 m), Brdo — Sechieiz (1840 m), Dve Špici (2047 m), Pipec, Poldnašnja špica ali Poludnik — ital. Jof di Miezegnot (2086 m), to bi bilo Polunočnik. In končno so še gorski skladi Mangarta (2678 m) in Ponče v Be-lopeški kotlini. Vsa ta gorovja so lepo obraščena z. iglavci, ki se po potrebi tudi sekajo v gotovi meri, ker stoje pod nadzorstvom gozdnih uradov.
Ker je Kanalska dolina razmeroma ozka, se tudi cesta in železniška proga držita vedno blizu reke Fele in
jo spremljata do njenega izvira, večkrat menjajoč z enega brega na drugega. Cesta je lepa avtomobilska, železniška proga pa je enotirna, po kateri drve brzovlaki dalje preko Koroške na Dunaj, v Prago, Varšavo in Gdinje ob Baltiškem morju. Od Pontafla dalje vodi cesta skoro ob železniški progi v komaj tri kilometre oddaljeno vasico, imenovano Lipalja ves (ital. Glesiutte s. Leopoldo in nemško Leopoldskirchen). Pokrajina je tu povsem koroško -kranjskega (gorenjskega) značaja:	slog hiš, kozolci,
ograje, način obdelovanja zemlje, enaki poljski pridelki in pokrajina pozimi — vse nas spominja na to, celo še starinske cerkvice z zaprtimi linami v zvoniku. Vse cerkve so zidane v gotskem slogu, dočim so zvoniki v baročnem z malo izjemo, kot na Gorenjskem.
Takoj, po prvem ovinku ob cesti, kak dober kilometer od Pontafla, opazimo na levi strani v razsedenem skalovju, ki se steza do ceste, neko globel, ob katere strmih pečinah je vse polno votlin in brezni, ki so služile v davnini kot skrivališče obcestnim roparjem. Vhodi v te votline so okrogli, tako najbrž izdolbeni. V zadnji vojni so se zatekali semkaj prebivalci in iskali zaklonišča pred bombnimi napadi. Iz notranjosti te divje gorske drage priteka potok — hudournik, imenovan Vogelbach (Rio degli Necelli mu pravijo Italijani, Slovenci v Lipalji vasi pa poznajo le nemško ime).
Cesta nas pelje preko železniške proge in reke v naselje.
Stran 4
»MATAJUR«
•Štev. 15
t
m
Vnetje vimena pri kravali
Vnetje vimena ali mastitisi je našim veterinarjem in živinorejcem že dolgo poznana bolezen. Posebno težko se je bilo boriti proti tej bolezni, ko še ni bilo antibio-tikcv, prenicilina, streptomicina in drugih.
Vnetja vimena povzročajo predvsem mikrobi, pomagajo pa tudi prehlad, slaba prehrana, starost krave, pomanjkljiva nega (cura), predvsem pa nezadostna higijena pri molži.
Fosebno nevarna bolezen vimena, ki jo povzročajo streptokoki, je kužna presuši-tev. Bolezen je ponavadi dolgotrajna in prikrita. Kdaj pa kdaj opazimo, da je mleko spremenjeno; rumenkasto, gnojno ir. vodeno. Z mlekom se izločajo kužne klice in okužujejo (infetano) sosednje krave, v bolnem delu otipljemo trde bule, mleka je vedno manj in nazadnje popolnoma presahne, vime pa se zmanjša in zasLŠi. Le malokrat se pokažejo pri ktžni presušitvi hudi znaki bolezni: spremenjeno mleko, povišana temperatura, vroče in boleče vime. Tak hud napad kmalu preide v dolgotrajno bolezen.
Streptokoki povzročajo • tudi mastitise, ki niso tako nevarni, kot je kužna presu-šitev; ne širijo se tako naglo od krave do krave in včasih sami preidejo. Mastitise pa povzročajo lahko tudi drugi mikrobi, n. pr. bacili tuberkuloze, bruceloze itd.
Vse vrste mastitisov ugotavljamo lahko samo z laboratorijskim pregledom mleka. Od izvida laboratorijskega pregleda je odvisno tudi zdravljenje in preprečevanje bolezrti. Fregledati je treba mleko vseh krav v hlevu, bolne krave pa takoj zdraviti. Po zdravljenju je potreben po-
Kako čistimo kravato
Kako jih hranimo? Kravate imamo o-bešene v omari na obešalniku za kravate, ki ga lahko nadomestimo tudi s trdo napetim trakom. Po možnosti ene in iste kravate ne nosimo vsak dan, pustimo jo, da se »odpočije«. Napnemo jo na nate-zalnik za kravale, narejen iz celulojda ali iz lepenke (trdega papirja) tako, da ga vtaknemo med svilo in podlogo. Na ta način kravate ni treba tolikokrat likati (peglati), ker večkratno likanje kraval o pokvari.
Čiščenje kravat. Po možnosti kravat ne peremo, raje jih očedimo z bencinom ali kako drugo tekočino proti madežem, če jih peremo zgube obliko. Ako jih pa le moramo oprati, jih razparamo do najožjega dela, odstranimo podlogo, potem pa krava/tno blago kar najhitreje operemo v mlačni raztopini finega mila (žajfe) ali dobrega pralnega praška. Nato kravato hitro splaknemo, s cunjo popivnamo in nato še vlažno (umida) zlikamo.
noven pregled vseh krav, da ugotovimo uspeh zdravljenja in morebitne še neodkrite okužbe.
Za zdravljenje mastitisov se poslužujejo skoraj izključno penicilina in streptomicina. Penicilin je posebno uporaben pri streptokokih in stafilokohnih mastitisih, streptomicin pa pri zdravljenju mastitisov, ki jih povzročajo nekateri drugi mikrobi. Pri naglih mastitisih je potrebna takojšna veterinarska pomoč, sicer je v nevarnosti celo življenje krave in ne samo bolno vime.
S samim zdravljenjem bolnih krav pa še nismo dovolj storili za odpravo mastitisov v hlevu. Ker se kužne klice prenašajo od krave na kravo, je treba posebno paziti na higijenično molžo.
Pri ročni molži prenašajo molzači z rokami mikrobne povzročitelje mastitisov od krave do krave, ker si ne umivajo rok. Močijo si roke z mlekom in mažejo seske, da bi laže molzli. Pri takem postopku ni čudno, da se bolezen v hlevu naglo širi.
Za zatiranje mastitisov je potrebna stalna kontrola vseh molznic v hlevu in do-slednje zdravljenje bolnih krav.
c\«.
S*
Amonijak škoduje kokošim
Ugotovili so, da duh po amonij aku, tudi če ni tako močan, da bi ga mogel začutiti človek, zelo škodljivo vpliva na kokoši. Piščanci zelo slabo rastejo, če živijo v prostorih, ki smrdijo po amonijaku. Vnamejo se jim oči in pljuča in zaradi tega lahko rast popolnoma zastane.
Da ne bo prišlo v kokošnjakih do hudih bolezni je priporočljivo, da držite okenca ali vrata čez dan odprta, da se prezrači. Da pa preprečite duh po amonijaku, od časa do časa posujte po gnoju superfosfat.
KORISTNI NASVETI
SUROV KROMPIR je blažilno sredstvo proti opeklinam. Zadost je, da apliciramo tanek odrezek na lažje opekline. Pomaga tudi proti glavobolu z aplikacijo na čelu.
VLAŽNO KLET osušimo, če postavimo vanjo posodo z živim apnom. Ko razpade apno v prah, ga moramo odstraniti in nadomestiti z novim.
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Reg. Videmske sodnije št. 47 Tiska : Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
ITI I II 11 II I Hll IITIII ITITI II II III I! II llillllll IMII lili II II II III m 111 II 11 mi ■ IIIIITI n Tininimi 111 II II I II 111 I
Končna lestvica
Po KOLA SZ	J N A H zlate 43	srebr. 29	bron. 31	SZ	.IN TOČKAH 333	Srednja: DOBREY (Bolgarija) Srednjelahka: BAYRAK (Turčija) Srednjetežka: KISU (Turčija) Težka: BOGDAN (SZ)
ZDA	34	21	15	ZDA	249	PLAVANJE
Italija	13	10	13	Nemčija	128	Moški
Nemčija	12	19	11	Italija	108	100 m prosto: DEVIT (Avstralija)
Avstralija	8	8	6	Avstralija	70	200 m met.: TROY (ZDA)
Turčija	7	2	0	Madžarska	61	200 m prsno: MULLIKEN (ZDA)
Madžarska	6	8	7	Poljska	49	400 m prosto: ROSE (Avstralija)
Poljska	4	6	11	Japonska	48	100 m. hrbtno: THEILE (Avstralija)
Japonska	4	7	7	Turčija	41	1500 m prosto: KONRADS (Avstralija)
esR	3	2	3	Velika Britanija	40	4X200 m mešano: ZDA
Romunija	3	1	6	Romunija	24	4X200 m prosto: ZDA
Vel. Britanija	2	6	12	CSR	24	Skoki s stolpa. 10 m: WEBSTER (ZDA)
Danska	2	3	1	Danska	20	Skoki z deske 3 m: TOBIAN (ZDA)
N. Zelandija	2	0	1	Bolgarija	17	ženske
Bolgarija	1	3	3	švedska	14	ICO m prosto: FRASER (Avstralija)
švedska	1	2	3	Švica	12	100 m met.: SCHULER (ZDA)
Finska	1	1	3	Finska	11	100 m hrbtno: BURKE (ZDA)
Jugoslavija	1	1	o	Nova Zelandija	11	200 m prsno: LONSBROUGH (Vel. Bri-i
Avstrija	1	1	0	Francija	9	tanija)
Pakistan	1	0	1	Avstrija	8	400 m prosto: VON SALTZA (ZDA)
Grčija	1	0	0	Belgija	8	4X100 m prosto: ZDA
Norveška	1	0	0	Jugoslavija	8	4X100 m meš.: ZDA
Etiopija	1	0	0	Pakistan	6	Skoki z deske 3 m: KRAMER (Nemčija)
Švica	0	3	3	Iran	6	Skoki s stolpa 10 m: KRAMER (Nemčija)
Francija	0	2	3	Holandska	5	W ATERPOLO
Belgija	0	2	2	Norveška	5	ITALIJA
Iran	0	1	3	Grčija	5	MODERNI PETEROBOJ
Holandska	0	1	2	Etiopija	5	Posamez.: NEMETH (Madžarska)
Južna Afrika	0	1	2	Južna Afrika	5	Ekipno: MADŽARSKA
ZAR	0	1	1	Argentina	4	SABLJANJE
Argentina	0	1	1	ZAR	4	Floret pos.: ŽDANOVIC (SZ)
Taiwan	0	1	0	Portugalska	3	Ekipni moški floret: SZ
Kanada	0	1	0	Kanada	3	Floret pos. ženske: SCHMID (Nemčija)
Gana	0	1	0	Taiwan	3	Ekipni ženski floret: SZ
Indija	0	1	0	Gana	3	Meč (posam.): DELFINO (Italija)
Maroko	0	1	0	Singapur	3	Meč (ekipno)': ITALIJA
Portugalska	0	1	0	Indija	3	Sablja (posam.): KARPATI (Madžarska)
Singapur	0	1	0	Maroko	3	Sablja (ekipno): MADŽARSKA
Antili	0	0	2	Antili	2	VESLANJE
Brazilija	0	0	2	Brazilija	2	Skiff: SZ (Ivanov)
Irak	0	0	1	Mehika	1	Doublé sculi: CSR (Kozak), Schmidt)
Mehika	0	0	1	Irak	1	Dvojec brez: SZ (Boreiko, Golovanov)
Španija	0	0	1	Španija	1	Dvojec s: NEMČIJA (Knubel, Renneberg,
Venezuela	0	0	1	Venezuela	1	krm. Zerta)
OLIMPIJSKI ZMAGOVALCI
100 m:
200 m: 800 m:
LAHKA ATLETIKA Moški HARY (Nemčija)
BERRUTI (Italija)
SNELL (Nova Zel.)
400 m zapr.: DAVIS G. (ZDA)
5000 m: HALBERG (Nova Zel.)
3000 m ovire: KRZYSZOWIAK (Poljska) Hoja 20 km: GOLUBNICI (SZ)
Daljina: BOSTON (ZDA)
Višina: SAV LAKADZE (SZ)
Krogla: NIEDER (ZDA)
Kladivo: RUDENKOV (SZ)
110 m zapr.: CALHOUN (ZDA)
Troskok: SCHMIDT (Polj.)
400 m: O, DAVIS (ZDA)
1500 m: ELLIOT (Avstralija)
Deseteroboj: JOHNSON (ZDA)
Disk: OERTER (ZDA)
Skok s palico: DON BRAGG (ZDA) Hoja 50 km: THOMPSON (Vel. Britan.) Maratonski tek: ABEBE (Etiopija) ženske 100 m: RUDOLPH (ZDA)
Krogla: PRESS T. (SZ)
80 m ovire: PRESS I. (SZ)
Kopje: OZOLINA (SZ)
Daljina: KREPKINA (SZ)
200 m: RUDOLPH (ZDA)
Disk: PONOMARENKO (SZ)
800 m: ŠEVCOVA (SZ)
KOLESARSTVO 100 km na kronometer (ekipno): Italija Ekipna zasledovalna vožnja: Italija (A-rienti, Testa, Vallotto, Vigna)
Hitrostna: GAIARDONI (Italija)
1 km z mesta: GAIARDONI (Italija) Tandem: BIANCHETTO - BEGHETTO (Italija)
Cestna: KAPITONOV (SZ)
NOGOMET
JUGOSLAVIJA
GRŠKO-RIMSKA ROKOBORBA Mušja: PIRVULESCU (Rom.)
Peresna: SIDDE (Turčija)
Lahka: KORIDZE (SZ)
Petelinja: KARAVAJEN (SZ)
Četverec brez krm.: ZDA (Ayrault, Nash, Sayre, Wailes) četverec s krm.: NEMČIJA (Cinti, Ef-fertz, Litz, Riekemann, Obst)
Osmerec:	NEMČIJA	(Bittner, Hopp,
Lenk, Rulffs, Schepke P., Schenke W., Schroder, Von Grooddeck, krm.: Pad-ge)
KANU
Moški
C 1 1000 m: PARTI (Madžarska)
C 2 100G m: GEYSHTER - MAKAREN-KO (SZ)
K 1 1000 m: HANSEN (Danska)
K 2 1000 m: SREDRIKSSON - SJODE-LINS (švedska)
Kajak štafeta 4X500: KR AUSE - PERLE-BERG - LANGE - MENTZKE (Nemčija)
ženske
K 1 500 m: SEREDINA (SZ)
K 2 500 m: ŠUBINA - SEREDINA (SZ) BOKS
Mušja: TOROK (Madžarska)
Petelinja: GRIGORJEV (SZ)
Peresna: MUSSO (Italija)
Lahka: PAZDJOR (Poljska)
Welter I.: NEMEČEK (ČSR)
Welter: BENVENUTI (Italija)
Welter t.: MC CLURE (ZDA)
Srednja: CROOK (ZDA)
Srednjetežka: CLAY (ZDA)
Težka: DE PICCOLI (Italija) STRELJANJE Malokalibrska puška: HAMMERER (Avstrija)
Pištola: GUŠČIN (SZ)
Malokalibrska karabina :	ŠAMBURKIN
(SZ)
Avtomatična pištola :	MAC	MILLAN
(ZDA)
Karabina: KOHNKE (Nemčija)
Glinasti cilji: DUMITRESCU (Romunija)
PROSTA ROKOBORBA Petelinja: MC CANN (ZDA)
Peresna: DAGISTANLI (Turčija)
Mušja: BILEK (Turčija)
Srednja: GUNGOR (Turčija) Srednjelahka: BLUGAUGH (ZDA) Lahka: WILSON (ZDA)
Srednjetežka: ATLI (Turčija)
Težka: DIETRICH (Nemčija) JADRANJE
Star: SZ Finn: DANSKA Dragoni: GRČIJA 5.50: ZDA
F. D.: NORVEŠKA
DVIGANJE UTEŽI Petelinja: VINCI (ZDA)
Peresna: MINAJEV (SZ)
Lahka: BOŠNEV (SZ)
SREDNJA: KURINOV (SZ)
Srednjetežka kat.: PALINSKI (Poljska) Bantam težka: VOROBJEV (SZ)
Težka: VLAOV (SZ)
KONJSKI ŠPORT Preskoki ovir: R. DTNZEO (Italija) Dressage: FILATOV (SZ)
Celotno tekmovanje — ekipno AVSTRALIJA; posamezno: MORGAN (Avstralija)
Preskoki ovir (ekipno) : NEMČIJA TELOVADBA Moški Ekipno: JAPONSKA Posamezno: ŠAKLIN (SZ)
Krogi: AZARJAN (SZ)
Konj: EKMAN (Finska) in ŠAKLIN (SZ)
Preskok konja: ONO (Japonska) in ŠAKLIN (SZ)
Bradlja: ŠAKLIN (SZ)
Parter: AIHARA (Japonska)
Drog: ONO (Japonska)
Zenske
Ekipno: SZ
Posamezno: LATININA (SZ)
Preskok konja: NIKOLAJEVA (SZ) Gred: BOSAKOVA (ČSR)
Bradlja: ASTAHOVA (SZ)
Parter: LATININA (SZ)
LIPALJA VAS
ki se začenja onstran mostu. Vas je po zadnjem urad-dnem štetju (leta 1936) imela 280 prebivalcev, med katerimi je zdaj II ali 12 v zadnjem času priseljenih italijanskih družin, medtem ko so mnogi domačini v smislu znanega Hitlerjevega sporazuma izselili na Koroško. Ostale družine, 54—55 so domače, slovenske. V letu 1940 je poleg tega prodalo svoja imetja še 13 gospodarjev z družinami, ki so se potem izselile na Koroško, češ da so Nemci in se bodo bolje počutili v nemških pokrajinah. Italijanska naselitvena zadruga iz Verone »Ente delle tre Venezie del Friuli« je pokupila slovenska posestva in naselila svoje ljudi. Dve slovenski družini sta se pozneje prostovoljno izselili in tako je ostalo še kakšnih 40 hiš s slovenskimi družinami. Pri teh so ostali doma samo še stari ljudje in otroci, mladeniči so šli takrat v vojno in ženske v službo. Tako je prišlo do upadka pri rojstvih in furlansko prebivalstvo je še bolj sililo v te kraje in s tem izpodrinilo domačine. Vsled tega je nastalo novo razmerje: 1/3 Slovencev in 2 3 Italijanov, medtem ko je bilo po prvi vojni, ko so jo zasedli Italijani, v vasi od skupno 343 prebivalcev še 189 Nemcev, 118 Slovencev in le 36 Italijanov.
Za časa Avstri je je bil v šoli večinoma nemški pouk, imeli so takozvane utrakvistične šole, kjer so v prvih letih poučevali nekaj slovenščine, potem pa je prevladala nemščina kot po drugih slovenskih krajih na Koroškem. Starejši ljudje pa se še spominjajo, da so imeli njihovi
starši samo slovenski pouk. To je bilo pred letom 1880, ko so, kot marsikje po naših krajih, poučevali duhovniki, ki so bili zavedni Slovenci. Od leta 1900 dalje pa so bile samo utrakvistične šole.
Lipalja vas je kot vsa dolina takrat politično pripadala okrajnemu glavarstvu v Beljaku in sodnemu okraju v Trbižu, županstvo pa je bilo v vasi sami. Leta 1906 je bilo tu 362 prebivalcev in to sami Slovenci. V bodoče pa je obstoj Slovencev zelo negotov ; v šoli je vse italijansko, v cerkvi pa nemško, pa tudi otroški vrtci, ki so sedaj povsod v dejavnosti, uspešno pomagajo potujčevati. Otroci le še doma slišijo materino besedo, ko se starši pogovarjajo med seboj v domačem narečju. Poleg tega je Lipalja vas tako odrezana in precej oddaljena od prvega slovenskega naselja Ukve. Najbližji večji kraj je Ponteba, ki pa je popolnoma furlanska.
Cerkev sredi, vasi je zelo stara, zidana v letih 1106— 1139, to je za časa gospostva Bamberških škofov; posvečena sv. Gertrudi (lederti) je bila v začetku podružnica farne cerkve v Ukvah. Svetišče je v svoji notranjosti zidano v gotskem slogu in je dobro ohranjeno. Na pokopališču, ki je okoli cerkve, je več nagrobnih kamnov s slovenskimi napisi, ostali pa so nemški. Pred letom 1914 in tudi pozneje so rabili duhovniki pri bogoslužju nemški jezik in tudi sedaj je celo petje na koru nemško. Pridige so bile takoj po italijanski zasedbi italijanske, sedaj pa je tu furlanski duhovnik, ki se je priučil nemščine, tako da pridiga tudi v nemškem jeziku in tudi Slovencem se
skuša prilagoditi. Tako strpno ravnanje naj bi služilo za zgled tistim prenapetežem, ki bi radi izrinili domači jezik še iz cerkve. Tu je še nekaj družin, ki so se priselile iz gornjesoške doline in bodo gotovo pripomogle k utrditvi slovenskega življa. V vasi sta dve žagi in zadružna mlekarna.
Zapustimo zdaj to vas in napotimo se dalje ob istem bregu reke. Komaj dva in pol kilometra dalje prispemo do bližnje vasice
LUZNICA
oziroma Lužce. Lužice ali Užce, kakor jo imenujejo domačini (nemško Lanschitz, italijansko Lusnizza — Bagni). Tu so namreč kak kilometer dalje ob cesti žveplene kopeli, vrelci so v stranski dolinici ob malem potoku, ki so ga Nemci imenovali Schwefelbach, Italijani pa mu pravijo Rio dello zolfo. Voda teh vrelcev je precej hladna (10—12° C) in vsebuje ogljikovo kislino, žvepleni vodik, kalijev in magnezijev sulfat in druge sestavine. Zdravilna je zlasti za revmatične bolezni, ki so jih prej zdravili v dveh modernih zdraviliščih, ki pa sta sedaj popolnoma zapuščena, ker so bile naprave med drugo svetovno vojno porušene. Večji hotel je kupila najprej neka družba iz Gorice, pozneje pa je postala lastnik goriška deželna uprava, ki je poslopje preuredila za počitniško okrevališče šolske mladine.
(Nadaljevanje sledi)