ipraktikum svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin
Sredi februarja se je na svoji prvi seji sestal Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin (Svet), ki je skladno z Odlokom o gospodarskih javnih službah v občini Logatec (Logaške Novice, 7-8/2007), ustanovljen za vse lokalne gospodarske javne službe, ki delujejo na območju občine Logatec. Omenjeni Svet je organ občinskega sveta, sestavljajo ga občani - uporabniki javnih dobrin, namenjen pa je vsem občanom občine Logatec, ki lahko na Svet naslavljajo svoje predloge, pripombe in pobude v zvezi z javnimi dobrinami in izvajanjem javnih gospodarskih služb. Glede na omenjeni odlok so naloge Sveta varovanje interesov uporabnikov javnih dobrin in dajanje pripomb, predlogov in priporočil v zvezi z izvajanjem lo-
kalnih gospodarskih javnih služb, pristojnim organom občine, v skladu z njihovimi pooblastili na področju zagotavljanja javnih dobrin, zastopanje interesov uporabnikov javnih dobrin v razmerju do izvajalcev storitev, opozarjanje na pomanjkljivosti in predlaganje izboljšav ter zastopanje interesov uporabnikov v zvezi z načrtovanjem in financiranjem javnih služb in s tem povezanih objektov in naprav pred pristojnimi organi občine. Svet na svojih sejah obravnava pripombe, predloge in priporočila občanov, jih preuči in posreduje v reševanje pristojnemu izvajalcu javne službe. Z vidika vseh občanov občine Logatec je Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin priložnost, da se opozori na probleme, ki se pojavljajo pri izvajanju gospodarskih
javnih služb, navedenih v 3. členu Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Logatec (Logaške Novice, 7-8/2007) - na področju komunalnih odpadkov, oskrbe s pitno vodo, na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, na področju urejanja in čiščenja javnih površin ter vzdrževanja javnih cest, na področju gasilske službe, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, na področju pokopališke in pogrebne dejavnosti ter na področju zapuščenih živali v zavetišču. Občani občine Logatec lahko svoje predloge, pobude ali pripombe naslovite na Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec ali na elektronski naslov obcina.logatec@logatec.si.
Občinska uprava
brezplačna pravna pomoč
v občini logatec
tudi v marcu
KDAJ: 27. MAREC 2013 MED 12. IN 17. URO KJE: SEJNA SOBA OBČINE LOGATEC, I. NADSTROPJE PREDHODNE PRIJAVE NA TEL.: 01/7590600
akcija sterilizacij in kastracij mačk
V Sloveniji je vsako leto zavrženih nekaj tisoč mačk. Nekatere žalostno končajo v prometnih nesrečah, mnogo pa jih najdemo odloženih v kontejnerjih za smeti, grmovju, škatlah, v gozdu, zavezanih v vrečkah in še kje. Problem velikega števila nezaželenih in zavrženih mačk se iz leta v leto povečuje, saj imajo mačke veliko sposobnost reprodukcije. Ena sama mačja samica lahko skupaj s svojimi potomci spravi na svet kar 420.000 mačjih potomcev. Nekaj razlogov za sterilizacijo oziroma kastracijo: poseg je ena najenostavnejših in najučinkovitejših metod preprečevanja brejosti in s tem omejevanja mačje populacije, z omenjenima posegoma mačke zavarujemo pred
smrtno nevarnima spolno prenosljivima boleznima (mačji aids in levkoza), ki se v največji meri prenašata s parjenjem in pretepi med mačkami, sterilizirane in ka-strirane živali se manj pogosto potepajo oziroma izgubijo, manj pogosto se tudi pretepajo, so bolj zadovoljne doma in bolj predane. Kastrirani samci navadno manj označujejo svoj teren. Če bi bilo več steriliziranih in kastriranih živali, bi bilo manj mladičev. Te bi lastniki oddajali najprimernejšim posvojiteljem. Če bi se pozneje zgodilo, da bi žival morala menjati dom, bi bilo več interesentov in zavetišča ne bi bila zadnja postaja na njihovi poti. S to akcijo bi radi spodbudili vse, ki imajo doma nekastrirane in neste-
rilizirane mačke, da razmislijo in odpeljejo svojega ljubljenčka na poseg. Cena sterilizacije in kastracije je namreč precej nižja kot stroški oskrbe mačjega legla ali stroški veterinarske oskrbe povoženega ljubljenčka. V času akcije lahko v izbranih ambulantah ob predložitvi kupona opravite poseg sterilizacije oziroma kastracije mačk po akcijski ceni. Kupon in seznam ambulant najdete na spletni strani Občine Logatec. Več informacij o akciji je na voljo na spletni strani Zavetišča Horjul (www. zavetisce-horjul.net/akcija).
Občinska uprava
vsebinai
PRAKTIKUM 2-7
GENERACIJE 8-13
KULTURA 14-23
POLITIKA
24
KMETIJSTVO 25-28
ZDRAVJE
28
DRUŽBA 29-36
SPORT
37
NAPOVEDNIK 38
ZAHVALE
39
\\
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Pomlad je tu, sonce pridobiva na moči, narava se prebuja in tako že
tisočletja, leto za letom.
Naša mlada država, na začetku polna veselja, upanja, demokratičnosti, preživlja težke čase in ponovno smo na preizkušnji. Padli smo na izpitu zrelosti - biti dober gospodar v svoji državi. Egoizem, pisanje predpisov na posameznikovo kožo, izčrpavanje podjetij, osebne koristi, so naredile svoje. Državna blagajna je prazna, ukradeno premoženje pa je na računih privilegirancev na eksotičnih otokih. Trpko spoznanje ljudi, da njihovo zaupanje ni bilo v pravih, poštenih rokah, da so se vsa pričakovanja o naši »Švici« gradila na nezdravih temeljih, nas uničuje. Ljudje ne vidijo več smisla življenja, oropani so človeštva, notranje izpraznjeni, padlo je še zadnje upanje v politiko in poštenje. Ni več socialne varnosti in življenja, vrednega človeka. Večina ljudi ne zmore več vsakodnevnih bremen, vse to pa se odraža z nezadovoljstvom državljanov na uličnih protestih, zapisih na spletnih blogih, grafitih. Tisti, ki so državo spravili na beraško palico, lovijo drug drugega, se obtožujejo, v ozadju pa se podpirajo in varujejo stolčke. Kje je rešitev? - Postaviti moramo nove zdrave temelje naše družbe. Pozabili smo, da je najpomembnejši temelj vsake skupnosti - družina, ki mora nuditi vzgojne in etične usmeritve. Hiter in ekonomsko naravnan življenjski ritem ima za posledico izgubo zavedanja o tem, kaj so osnovne človekove vrednote. Ponovno moramo vzpostaviti zaupanje do poklicev, položajev, predpisov in jim dati ustrezno težo ter veljavo. Z upoštevanjem pretekle in polpretekle zgodovine moramo mladim privzgojiti ljubezen do domovine, z zgledi pa kazati pravo pot v današnjem času. Dogajanje na ulicah, protesti, ne bodo dvignili produktivnosti in ponudili takojšnje rešitve, a prav je, da se mnenje ljudi, ki so del naše države, upošteva. V svojih vlogah se morajo sedaj izkazati tudi izobraženci - akademiki, profesorji, kulturniki - in s konkretnimi dejanji pomagati graditi boljšo družbo. Samo z znanjem, trdim delom in dobrim gospodarjenjem bomo potegnili voz k cilju. To pa je boljše in pravičnejše življenje - družba.
V občini Logatec imamo veliko nadarjenih ljudi, ki nam s svojim delom dokazujejo, da je mogoče z dobro voljo in odločnostjo narediti velike korake. Zato vam v tokratni številki Logaških novic predstavljamo Tino Pivk - mlado, odlično matematičarko - ter nagrajenca kulturnih priznanj za leto 2012. V novicah si lahko preberete tudi intervju z najboljšim podjetnikom leta, ki prihaja iz naše občine.
Številne spremembe tako doma kot v svetu - tudi nepričakovani odstop papeža Benedikt XVI - nam dajo misliti, da moramo obrniti nov list in spremeniti smer, v katero gremo. Reši nas lahko enakopravnost, dosledno upoštevanje človekovih pravic in skrb za okolje. Dr. France Prešeren je zapisal:« Edinost, sreča, sprava ...« ali novodobno: »Moč ljubezni in razuma naj prevlada med ljudmi in narodi vsega sveta.«
Vaš župan, Berto Menard
ipraktikum ponudba za nakup zemljišča
občina logatec prodaja nezazidana stavbna zemljišča na začetku naselja v grčarevcu:
parc. št. parc. št. 283 m2, parc. št. 601 m2, parc. št. parc. št. parc. št. parc. št. parc. št. parc. št.
151/21 travnik v izmeri 741 m2, 151/23 pašnik v izmeri 576 m2 in travnik v izmeri
151/25 travnik v izmeri 378 m2 in pašnik v izmeri
151/26 travnik v izmeri 819 m2, 151/27 travnik v izmeri 772 m2, 151/28 travnik v izmeri 798 m2, 151/29 travnik v izmeri 777 m2, 151/30 travnik v izmeri 808 m2, 151/31 travnik v izmeri 968 m2, vse k.o. Grčarevec.
Gradbene parcele se prodajajo neporavnane, komunalno opremljene - strošek komunalne opreme ni vključen v ceno zemljišča. Prodajna cena za stavbno zemljišče je 30,00 EUR za m2 oz. 36,00 EUR za m2 z vključenim 20% DDV
Prodaja bo potekala v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/2010) in Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/2011). Dodatne informacije so vam na voljo na telefonski številki 01 7590 618 ali 041 507 764.
opravičilo
V številki 12 Logaških novic iz leta 2012 smo v prispevku o festivalu Attacca, na katerem je nastopil tudi logaški MPZ OŠ Tabor, zapisali, da ga je organizirala Karmina Šilec. Organizator festivala je bil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Organizatorju se za napako iskreno opravičujemo.
Uredništvo Logaških novic.
vpis otrok v vrtec
Iz Vrtca Kurirček Logatec obveščamo starše predšolskih otrok, ki nameravajo vključiti otroke v vrtec v šolskem letu 2013/2014, da oddajo vloge za sprejem do 31. marca 2013. Vse vloge, prispele do tega datuma, bodo obravnavane v mesecu aprilu 2013 na Komisiji za sprejem otrok v vrtec.
Vloge bomo sprejemali tudi po tem datumu, vendar bodo ti otroci sprejeti le, če bodo še na voljo prosta mesta. Obrazec prošnje za sprejem otroka v vrtec je objavljen na spletni strani Vrtca Kurirček Logatec (www.vrtec--logatec.si) oziroma ga dobite na upravi vrtca.
Vrtec Kurirček Logatec

praktikum
vabilo k vpisu na zdravstveno letovanje
logaški osnovnošolci v savudriji od 15. do 25. avgusta 2013
Sst-	povprečni mesečni dohodek na osebo v % od povprečne neto plače	1. otrok	2. otrok	3. otrok
1	do 18%	- €	- €	- €
2	nad 18% do 30%	25,00 €	22,50 €	20,00 €
3	nad 30% do 36%	50,00 €	45,00 €	40,00 €
4	nad 36% do 42%	75,00 €	67,50 €	60,00 €
5	nad 42% do 53%	100,00 €	90,00 €	80,00 €
6	nad 53% do 64%	125,00 €	112,50 €	100,00 €
Ni dodatkov	nad 64%	165,80 €	149,22 €	132,64 €
Letovanje, ki ga organizira Zavod za letovanje in rekreacijo otrok p.o. Ljubljana, je namenjeno osnovnošolcem logaških osnovnih šol (v šol. letu 2012/2013), ki imajo stalno prebivališče v občini Logatec in so težji alergiki, astmatiki, otroci s težjimi težavami s hrbtenico, otroci, ki so v minulem letu doživeli hujše poškodbe in pogoste infekte. Letovanja se bo lahko udeležilo največ 76 otrok logaške občine.
Kako prijaviti otroka na letovanje?
Zaradi novega sistema sofinanciranja letovanja je treba pri prijavi otroka uradni osebi Občine Logatec omogočiti vpogled v odločbo o otroškem dodatku, v kolikor želite, da se vam upošteva olajšava skladno z odločbo o otroškem dodatku in tako za enega otroka plačate manj kot 165,80 EUR. Cena letovanja za enega otroka, ki jo plačajo starši, je odvisna od dohodkovnega razreda oziroma od povprečnega mesečnega dohodka na osebo v % od neto povprečne plače. Polna cena zdravstvenega letovanja je 330 EUR. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije sofinancira 164,20 EUR za vsakega bolnega otroka, preostanek sredstev pa plačajo starši, oziroma v primeru doseganja od 1. do 6. dohodkovnega razreda staršem pomaga tudi Občina Logatec, s kritjem razlike med 164,20 EUR in ceno, ki jo plačajo starši. Na razpolago je
kolofon
5.000 EUR, ki bodo na voljo do porabe. Upoštevan bo vrstni red prijav. Starši, ki bodo otroke prijavili po porabi sredstev, ne bodo deležni sofinanciranja. Za vse dodatne informacije se obrnite na: rena-ta.gutnik@logatec.si, telefon 759 06 33.
Postopek izbire kandidatov:
Izmed vseh prispelih prijav bo šolski oziroma lečeči zdravnik izbral 76 kandidatov + 5 rezerv, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja upravičeni do letovanja. Letovanja se ne bodo udeležili otroci, ki so se na letovanju v Savudri-
ji 2012 neprimerno vedli do animator-jev, svojih sovrstnikov, osebja doma ter stvarnega in materialnega premoženja organizatorja. Starši izbranih kandidatov bodo povabljeni na roditeljski sestanek, ki bo sklican v zadnjih tednih šolskega leta 2012/2013. V kolikor bolni otroci ne bodo zasedli vseh mest, ki so na voljo, bodo prosta mesta na razpolago tudi zdravim otrokom po ceni 330 EUR.
Berto Menard, župan Občine Logatec
Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281
Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: mag. Neža Sautet, e-pošta: neza.perko@logatec.si, logaske@logatec.si
Uredniški odbor: Janez Gostiša, Blanka Markovič Kocen, Metka Bogataj, Jure Vodnik, Luka Škrlj
Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja
in trgovina, Vodnikova cesta 272, 1000 Ljubljana
Grafični koncept: Nicolas Sautet
Datum natisa: 11. 3. 2013
Naklada: 4.300 izvodov
Naslovnica: Nedeljsko jutro na Sekirici v Logatcu. Foto: Nicolas Sautet
Logaške novice izhajajo po sejah Občinskega sveta Občine Logatec. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec oziroma skladno z dogovorom z uredništvom. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov.
ipraktikum kako do denarja z razpisov in poziva?
Občina Logatec je v proračunu za leto 2013 rezervirala 330.372 EUR za sofinanciranje 7 različnih področij:
-	sofinanciranje mladinskih projektov, ki so v občini Logatec v javnem interesu, 23.000 eur,
-	sofinanciranje projektov varovanja kulturne dediščine v Občini Logatec, 16.000 eur,
-	sofinanciranje kulturnih programov in projektov, 58.000 eur (programi 48.000 eur, projekti 8.000 eur in založništvo 2.000 eur),
-	sofinanciranje kulturnih projektov, ki so v interesu Občine Logatec, 25.000 eur,
-	sofinanciranje turističnih projektov v občini Logatec, 16.000 eur,
-	sofinanciranje športnih dejavnosti v občini Logatec, 172.372 eur,
-	sofinanciranje dejavnosti humanitarnih organizacij, ki delujejo na območju občine Logatec, 20.000 eur.
V letošnjem letu se postopki razpisa pričenjajo mesec dni kasneje kot lani, saj so razpisi vezani na sprejetje občinskega proračuna. Ta je bil sprejet 21. februarja 2013. Ker imajo prijavitelji vsako leto mešane občutke zaradi razpisov, smo v Občinski upravi pripravili bistvene povzetke, na katere morajo biti pozorni potencialni prijavitelji. Pri samih razpisnih dokumentacijah, razen pri kulturi, ni večjih sprememb, razen v tem, da je Občinska uprava v največji možni meri odstranila vse tiste elemente, ki prijaviteljem ne prinašajo točk in predstavljajo nepotrebni trud za prijavitelja. So pa spremembe pri merilih in določbah, po katerih bodo komisije dodeljevale točke in na koncu odobrile zneske.
Nove določbe, ki veljajo za vsa razpisna in pozivna področja so naslednja:
predlagatelj lahko z določenim predlogom kandidira na proračunska sredstva samo na enem razpisu,
če odobrena sredstva po razdelitvi sredstev s strani komisije pri posameznem projektu oziroma programu presegajo s strani predlagatelja napovedano višino stroškovne vrednosti projekta/programa, komisija presežek razdeli med predloge ostalih prijaviteljev proporcionalno, v primeru, da predlagatelj v preteklem letu ni porabil vseh odobrenih sredstev, komisija v tekočem letu dotičnemu predlagatelju zmanjša odobrena sredstva za isti znesek,
kot ga prijavitelj v preteklem letu ni porabil. Tako sproščena sredstva pa komisija razdeli med ostale predloge prijaviteljev proporcionalno. Obstajajo še druge določbe, a so vezane na vsak razpis posebej in so zapisane v Sklepih o uvedbah javnih razpisov in poziva, ki so tudi deli razpisnih dokumentacij ter so objavljeni v Uradnih objavah teh Logaških novic.
Prijava na razpis
Razpisne dokumentacije so v elektronski verziji na voljo na www.logatec.si, in sicer v zavihku Razpisi, javna naročila, v podza-vihku Aktualni. V fizični obliki so na voljo tudi v sprejemni pisarni Občine Logatec. Na www.logatec.si boste našli tudi navodila, kako ravnati z elektronsko dokumentacijo, v kolikor niste najbolj vešči računalnika. Sicer pa za vse velja priporočilo: razpisno dokumentacijo izpolnjujte elektronsko (z računalnikom). Razpisne dokumentacije in njenih prilog ne spenjajte s spenjačem. Razpisno dokumentacijo natisnite obojestransko, format A4. Vse priloge naj bodo pripravljene na istem formatu. Natisnjeno razpisno dokumentacijo podpišite, žigosajte in vložite v kuverto, na katero ste prilepili pravilno izpolnjen in izrezan obrazec z zadnje strani razpisne dokumentacije, ki vsebuje podatke o naslovu razpisa, naslovu razpisovalca in vaše podatke, ali pa na kuverto napišite naslov: Občina Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec. Kuverta mora biti opremljena tudi z nazivom (imenom) predlagatelja in njegovim naslovom. Ker boste obrazec izpolnjevali elektronsko, se bodo na njem vaši podatki že izpisali. Na obrazcu bo potrebno označiti še, ali gre za vlogo ali dopolnitev vloge. Obrazec izrežite in ga nalepite na naslovno stran kuverte. Ko obrazec izrežete, lahko preostanek lista zavržete. Kuverto pošljite ali dostavite v sprejemno pisarno Občine Logatec. Dokazilo o plačani upravni taksi nalepite na prednjo stran kuverte ali dokazilo vložite v kuverto. V skladu s 5. členom Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10-ura-dno prečiščeno besedilo), je treba plačati upravno takso v višini 22,66 EUR (tarif. št.1: 4,54 EUR in tarif.št.3: 18,12 EUR). V kolikor boste upravno takso poravnali na negotovinski način, sledite naslednjim navodilom: Takso lahko nakažete z UPN nalogom in sicer: Prejemnik: Taksni račun Občina Logatec, Tržaška cesta 50A, Logatec, Koda namena: GOVT, Namen nakazila: taksa razpis - ime področja, Znesek:
22,66 EUR, Račun za nakazilo: SI56 0126 4464 0309 134 referenca SI11 759367111002-12. Predlagatelji prijavi priložijo dokazilo o plačilu upravne takse. Plačevanja taks so oproščeni: dobrodelne in invalidske organizacije ter organizacije za samopomoč in društva, ki jim je podeljen status društva v javnem interesu - za dokumente in dejanja v zvezi z opravljanjem njihovih dejavnosti, ki so v javnem interesu. Status dokazujejo s priloženo kopijo odločbe oz. potrdila pristojnega organa, ki je status podelil.
Rok za oddajo prijav: najkasneje 12. 4. 2013 do 12. ure v sprejemni pisarni Občine Logatec ali priporočeno s poštno pošiljko vključno z datumom 12. 4. 2013. Prijava mora biti podana na ustreznih obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije.
Pomoč pri prijavah
Občinska uprava pripravlja tudi delavnice, na katerih bodo prijaviteljem nudene informacije o letošnjih razpisih in razpisnih dokumentacijah. Letošnje delavnice bomo izvedli v sredo, 3. aprila 2013 v sejni sobi Upravnega centra Logatec: ob 16.uri: delavnica za prijavo mladinskih projektov, ob 17. uri: delavnica za prijavo kulturnih programov in projektov (vabljeni tudi prijavitelji projektov varovanja kulturne dediščine), ob 18. uri: delavnica za prijavo športnih programov in projektov, ob 19. uri: delavnica za prijavo turističnih projektov.
Za pomoč pa smo vam na voljo tudi uslužbenci Občinske uprave Občine Logatec: -za področje humanitarnih organizacij: mag. Nevenka Malavašič, tel: 01/759 06 10, nevenka.malavasic@logatec.si,
-	za področje mladinskih projektov in športnih dejavnosti: Damjan Barut, tel: 01/759 06 26, damjan.barut@logatec.si,
-	za področje kulture, kulturne dediščine in turizma: Renata Gutnik, tel: 01/759 06 33, renata.gutnik@logatec.si
Kako si zagotoviti optimalni uspeh na razpisu
Pravilniki, Sklepi o uvedbi razpisa/poziva, razpisna dokumentacija, odločba in pogodba so dokumenti, ki jih je treba prebrati in izvajati. Vsi dokumenti so napisani na enostaven način, v razumljivem jeziku. V kolikor jih ne preberete, ne morete poznati pravil izvajanja postopkov in zaradi tega prihaja do napak, ki imajo posledice v ne-izplačilu odobrenih sredstev, to pa botruje vaši slabi volji.
praktikumi
Pravočasno poravnajte vse obveznosti do sofinancerja
V	izjavi, ki jo podpiše odgovorna oseba prijavitelja, se slednja zaveže k resničnosti podanih podatkov. V podpisanih trditvah je tudi ta, da nimate neizpolnjenih pogodbenih obveznosti do Občine Logatec.
Ne prepisujte podatkov iz vaših vlog iz preteklih let
Vsako leto se razpisni obrazci spreminjajo in z njimi tudi vsebina, ki jo morate podati. Večkrat se je že zgodilo, da se je kakšen prijavitelj odločil okarati uslužbenca Občinske uprave, ki vodi razpisne postopke in je skrbnik pogodbe, češ, da je na listinah kot so odločbe in predvsem pogodbe, navedel napačne podatke. Ko smo skupaj pregledali vlogo, je bilo ugotovljeno, da je napačne podatke podal na vlogi že prijavitelj sam.
Podajajte kratke a temeljite odgovore, ki morajo bit resnični in realni. Ne »napihujte« stroškovnih vrednosti prijavljenih vsebin.
Priložite želene priloge
V	kolikor ne boste priložili obveznih prilog, boste pozvani na dopolnitev. Pri neobveznih prilogah pa vas Občinska uprava ne bo pozvala na dopolnitev, ampak vam komisija točk na tem segmentu ne bo štela. Vsaka točka pride prav.
Razpisne dokumentacije ne pričnite izpolnjevati zadnji dan, ampak pravočasno
Pri večini dokumentacij morate priložiti priloge, ki jih morate predhodno pridobiti od ustreznih inštitucij. Slednje imajo rok za pripravo teh dokumentov. Na sofinanciranje ne prijavljajte projektov ali programov, ki jih niste potrdili na občnih zborih oziroma jih niso potrdili drugi za to pristojni organi vaše pravne osebe
V	kolikor se boste znašli v dilemi, kaj storiti
V	takem primeru najprej poskusite odgovor poiskati v sklepu o uvedbi razpisa in navodilih razpisne dokumentacije, če so podani.
V	kolikor odgovorov ne najdete, preverite pravilnike o sofinanciranju tega področja. V kolikor odgovora še vedno ne boste imeli, stopite v kontakt s pristojnim uslužbencem, ki vam bo z veseljem pomagal.
Prijave na razpise niso bavbav
Ne bojte se razpisne dokumentacije. Po-
zorno preberite vprašanja in podajte tisti odgovor, po čemer vas razpisna dokumentacija sprašuje.
Kako poteka delo komisij?
Komisije se v najkrajšem času po zaključku razpisnega obdobja sestanejo na sejah, kjer najprej preverijo ali so vložene prijave prispele pravočasno ali so jih vložile upravičene osebe in ali so vloge popolne. V kolikor so prijave prispele nepravočasno ali jih niso vložile upravičene osebe, mora Občinska uprava tem prijaviteljem izdati sklepe o zavržbi. V kolikor so vloge nepopolne, pa se prijavitelje pozove na dopolnitev vlog v 5. dneh. V kolikor prijavitelj ne dopolni vloge v tem roku, Občinska uprava izda sklep o zavržbi take vloge. Strokovne komisije vse popolne vloge pregledajo in točkujejo na podlagi podanih kriterijev, meril in točk. Komisije točkujejo vloge na podlagi odgovorov, ki ste jih prijavitelji podali na tonamenskih obrazcih in na podlagi dokazil, ki ste jih priložili. V kolikor prijavi ni priloženo kakšno dokazilo ali pri določenem segmentu ni odgovora, komisija v tem segmentu prijavo oceni z 0 točkami. V kolikor pa iz vsebine napisanega komisija ne more razločiti podlage za točkovanje, prijavitelja pozove na izja-snitev v petih dneh. V kolikor prijavitelj ne poda izjasnitve v tem času, komisija temu segmentu prijave ne more določiti drugega kot 0 točk. Komisija mora biti pri točkovanju prijav objektivna, kar pomeni, da lahko upošteva samo pisne dokaze in odgovore iz vlog in nikakor ne svojih pozitivnih ali negativnih občutij, ki so jih njeni člani dobili ob morebitnem obisku katere izmed prireditev predlagateljev. Zaradi zahteve po objektivnosti, člani komisij tudi zaradi namena dela komisije ne obiskujejo prireditev in projektov prijaviteljev, kar nekateri člani društev v medijih poudarjajo kot bistvo dela članov komisij. Delo komisije mora biti strokovno in za vsako točko mora obstajati pisna podlaga oziroma dokazilo. Komisije, katerih delo je tudi sestava meril, kriterijev in točkovnikov pa mora pri sestavljanju slednjih paziti, da so merila objektivna, življenjska in merljiva.
Spremembe pri kulturi
S področju sofinanciranja kulturnih programov in projektov je bil februarja sprejet novi pravilnik, ki določa predvsem upravičence in pogodbe o sofinanciranju, medtem ko se vsa ostala posamezna vprašanja neposredno uporablja zakon s področja
uresničevanja javnega interesa za kulturo (ZuJIK). Spremembe, ki bodo pri prijaviteljih vplivale na njihovo pripravo prijave, se kažejo predvsem v zahtevah obrazcev, ki so pri programih precej manjšega obsega kot v prejšnjih letih. Pri javnih kulturnih programih je treba izpolniti obrazec, ki je sedaj precej krajši in od prijaviteljev zahteva samo njihove osnovne podatke, navedbo števila članov, kratek opis svojega delovanja in naštete realne stroške letnega programa za 2013, in sicer splošne stroške delovanja, stroške za plačilo dela, stroške vzdrževanja in nakupa opreme in programske materialne stroške (za vsak del programa posebej). Obvezna priloga je kopija izpolnjenega obrazca Podatkov iz izkaza poslovnega izida za preteklo leto, ki ga je predlagatelj moral do 31. marca poslati Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Lahko pa dodate tudi izpolnjeni obrazec Podatkov iz izkaza poslovnega izida še za leto 2011. Stroški, ki jih bo napovedal predlagatelj, smejo od povprečja stroškov iz let 2012 in 2011 odstopati v višino samo za 10 %. Komisija bo upoštevala samo tiste prijave prijaviteljev, iz katerih bo razvidno, da je povprečje stroškov zadnjih dveh let višje kot 500 eur.
Višino sofinanciranja bo komisija določila tako, da bo napovedane stroške pretvorila iz eur v točke (1 eur = 1 točka), skupno število vseh točk pa delila s sredstvi, ki so v proračunu na razpolago za javne kulturne programe in tako dobila vrednost ene točke. Dobljeno število točk posameznega predlagatelja bo potem pomnožila z vrednostjo ene točke in dobila prvo oceno so-financerskih sredstev. Zaradi novih določil bo v drugem koraku vsem tistim predlagateljem, ki lani niso porabili vseh odobrenih sredstev zaradi različnih razlogov, od izračunane vrednosti potencialnih proračunskih sredstev odštela toliko sredstev, kolikor jih lani niso porabili. Ta prosta sredstva bo komisija v tretjem koraku na podlagi že dobljenih točk proporcionalno ponovno razdelila med vse tiste prijavitelje, ki so lani porabili vsa sredstva. Pri prijavah kulturnih projektov in kulturnih projektov s področja založništva ter kulturnih projektov, ki so v interesu Občine Logatec pa ni večjih sprememb.
Renata Gutnik, Občinska uprava
igeneracije zšam logatec
za varnost v prometu
Združenje šoferjev in avtomeha-nikov Logatec se lahko pohvali s 65-letno tradicijo delovanja v Občini Logatec. Začetki segajo v davno leto 1958, ko so se takratni poklicni vozniki iz logaške občine odločili ustanoviti svoje združenje. Veliko je bilo storjenega v preteklih letih, zato so lahko upravičeno ponosni nase. Tradicionalno dobro obiskan občni zbor, ki se ga je tudi letos udeležil Janez Cigale, ustanovni član združenja, je zaznamovala tudi menjava vodstva, saj je dosedanjega predsednika ZŠAM Logatec Janeza Lukančiča zamenjal Niko Čuk, ki je bil soglasno potrjen na občnem zboru. Janez Lukančič je ZŠAM Logatec vodil dva mandata, skupaj 8 let. V tem času je združenje doživelo precejšnje spremembe. Opravljanje dejavnosti avtobusnih prevozov je bilo zaradi spremembe zakonodaje in drugih težav ukinjeno, pridobljen pa je bil status združenja, ki deluje v javnem interesu. To je prav gotovo velika sprememba, saj se je združenje tako prilagodilo novim razmeram v družbi, svoje aktivnosti pa v veliki meri preusmerilo v preventivo in varnost v prometu. "Prispevek ZŠAM Logatec pri izboljšanju prometne varnosti v Občini Logatec je izjemno pomemben," je dejal g. Berto Menard, župan Občine Logatec, ki se je prav tako udeležil občnega zbora ZŠAM Logatec, 9. februarja, v prostorih kmečkega turizma "Kisovec" pri Zaplani. Sodelovanje poteka tako pri varovanju prvošolčkov na poti v šolo prve šolske dni v jeseni, kot tudi pri
opravljanju kolesarskih izpitov, ki pomenijo za osnovnošolce prvo resno srečanje s prometnimi predpisi in prometno kulturo v njihovem življenju. V zadnjem času je postala zelo pomembna tudi pomoč pri varovanju različnih prireditev v Občini Logatec, prav tako pa pomoč pri organizaciji prometne ureditve v času prireditev, kot je na primer Gregorjev sejem. »167 članov, ki so poklicno ali ljubiteljsko povezani s prometom, povezujemo in združujemo v našem združenju,« je dejal dosedanji predsednik Janez Lukančič na občnem zboru. »Seveda se naša aktivnost kaže tudi skozi prijetna druženja, saj preko leta organiziramo različne zanimive izlete in pohode.« Novi predsednik Niko Čuk pa se je v svojem nagovoru osredotočil na program dela za prihodnje: »Združenje bo skupaj s SPV
Občine Logatec nadaljevalo aktivnosti pri izboljševanju prometne varnosti, sodelovali bomo pri varovanju in organizaciji prometa na različnih prireditvah v logaški občini. Zelo pomembna je tudi organizacija predavanj za pridobitev kode 95 za poklicne voznike v Občini Logatec. Do zdaj smo organizirali več predavanj, ki so bila zelo dobro obiskana.« ZŠAM Logatec ne zagotavlja le pomembnega prispevka k prometni varnosti, ponuja tudi zanimiva druženja v društvenih prostorih Gasilskega doma Dolnji Logatec, kjer se zbirajo člani in simpatizerji vsako zadnjo nedeljo v mesecu dopoldne. Takrat porečejo marsikaj zanimivega, poleg tega pa se tudi dogovorijo za aktivnosti v naslednjem mesecu.
Niko Čuk
kulturni praznik v ps rovtarske zibrse
Komaj smo se poslovili od veselega decembra, že nam je na vrata potrkal februar s kulturnim praznikom. Čeprav ta dan ni samo Prešernov praznik, pa ga največkrat povezujemo z njegovim imenom, kajti njegove pesmi so bile pomembne za oblikovanje slovenske narodne in kulturne zavesti. V svojih časih je mislil na nas, na naslednje rodove, in ne zaman, kajti danes smo tukaj. Beremo, pišemo in ustvarjamo v svojem jeziku. Smo kulturni. In on je z nami, za vedno naš.
Tudi na PŠ Rovtarske Žibrše smo se spomnili nanj. Pod naslovom »Včasih je luštno blo, naj bo še zdaj tako« so se zvrstile pevske, re-citacijske, igralske in plesne stvaritve prav vseh otrok. Igrivo, nagajivo, pisano, božajoče in navdušeno. S svojo prisrčnostjo, radoživostjo in iskrenostjo so nedvomno prepričali vse gledalce, ki so se kljub močnemu sneženju udeležili prireditve. Z obiskom so nas res počastili in zopet dokazali, da spoštujejo delo in trud naših najmlajših. In za to smo jim še kako hvaležni.
Za piko na i pa je poskrbela tudi nova številka naših Drobtinic, ki smo jih tokrat posvetili domu, družini in domovini.
Ana Žakelj
generacijei delovni rovtarski upokojenci
o rednem letnem občnem zboru društva upokojencev rovte
Petek, 22. 2. 2013. Ura je odbila 16.00, Dom Krajanov v Rovtah pa, navkljub slabemu vremenu, poln. Prisotni so se zbrali na rednem letnem občnem zboru društva upokojencev rovte. Občni zbor kot občni zbor, bi dejali nekateri. Toda ne, tokratni občni zbor je bil pomembnejši in bolj slavnosten od ostalih. Pa o tem pozneje.
V uvodu je predsednik društva g. Janez Jereb najprej pozdravil vse navzoče in povabljene goste. Med njimi župana občine Logatec g. Berta menarda, predsednika KS rovte g. Viktorja Trčka, predsednika mestne zveze upokojencev g. marjana Sedmaka, predsednika notranjske koordinacije društev upokojencev in hkrati predsednika društva upokojencev Logatec g. Vladislava Puca ter predstavnico Zveze društev upokojencev Slovenije ga. Anko Tominšek. Vabljena je bila tudi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. mateja Kožuh Novak, ki pa do rovt, morda zaradi oteženih voznih razmer in obilice snega, ni uspela priti. Poleg naštetih, so bili med gosti tudi predsedniki sosednjih društev upokojencev. Sledila je prisrčna gledališka predstava o butalcih v priredbi marcela Štefančiča st. Zaigrali so jo učenci osnovne šole rovte pod vodstvom učiteljice Ermine Šimenc. Po predstavi pa je zapel še ženski pevski zbor društva upokojencev, ki ga kot zborovodja vodi mari Loštrek Žižek. Vajeti je, kot delovni predsednik, nato prevzel g. Vinko Skvarča ter pozval predsednika, blagajnika in predsednika nadzornega odbora društva, da podajo svoja poročila. Predsednik društva je na kratko predstavil delo v letu 2012. med drugim je bilo slišati, da društvo šteje 169 članov. Zelo prijetni za uho so bili tudi podatki, kako dobro so obiskani izleti, ki jih organizira društvo. Predvsem tisti »glavni« v Logarsko dolino in z obiskom visokogorske kmetije Klemenšek na nadmorski višini 1145m, postankom in ogledom centra rinka v Solčavi ter mozirskega gaja v Mozirju. »udeležba na izletu je bila tolikšna, da je bil jurbusov avtobus prekratek«, se je slikovito izrazil predsednik janez. Poleg »glavnega« društvo organizira še »malo manj glavni« izlet v času martinovanja, ki pa ni nič slabše obiskan, kot »glavni«. Tokratni cilj je bil v gostišču janc v Studencu. Vmes pa skozi Trebnje, mirno in mokro-
Vodenje je prevzel delovni predsednik Vinko Skvarča (z mikrofonom v roki).
nog do malkovca, kjer je znana malusova zidanica. malica v zidanici med vinogradi je bilo prav posebno doživetje. In nato dalje skozi boštanj, mimo HE blanca vse do cilja. Po številčnosti pa so na prvem mestu planinski izleti oziroma pohodi. Kar devet jih je bilo v letu 2012. Nekaj lažjih, nekaj pa tudi bolj zahtevnih. Skupina, ki šteje v povprečju 20-25 članov pa si je izbrala ime Viharniki. društvo je bilo zelo dejavno in uspešno tudi na rekreativnem področju, še posebej v pikadu. V letu je 2012 je moška ekipa dosegla tri prva mesta, dve drugi ter eno tretje mesto, ženska ekipa pa eno drugo ter dve tretji mesti. Poleg tega se je moška ekipa uvrstila tudi na državno prvenstvo, ki je potekalo v Andražu pri Polzeli. Veliko je še aktivnosti, ki jih je predsednik predstavil v poročilu: preko štirideset roj-stnodnevnih obiskov na domu tistih, ki so starejši od 80 let, kot tudi pri tistih, ki so težje bolni ali poškodovani; merjenje holesterola, krvnega sladkorja in trigliceridov; ročna dela. V poročilu pa je posebno mesto našel tudi 15-članski ženski pevski zbor, ki ga že tretje leto kot umetniški vodja vodi ga. mari Loštrek Žižek, organizacijsko pa ga. Terezija bolčina. Sledili sta še poročili blagajnika in predsednika nadzornega odbora.
MMIo je že drugo štiriletno obdobje od ustanovitve društva. S tem pa je potekel tudi mandat predsedniku društva kot tudi vsem članom upravnega odbora. Zato je bil letošnji zbor pomemben za društvo, saj je zbor potrjeval in na koncu tudi potrdil
novo vodstvo društva. Tako bo društvo v naslednjih štirih letih vodil g. Vinko Skvar-ča. Novi predsednik se je zahvalil za zaupanje in na kratko predstavil program dela za leto 2013. Le-ta ne bo kaj dosti odstopal od dosedanjega. »Skupaj z upravnim odborom se bomo trudili doseženo obdržati in ponuditi takšne dejavnosti, v katerih bo lahko sleherni član našel zadovoljstvo tudi zase«, je v zaključku poudaril novi predsednik.
in zakaj je bil letošnji občni zbor društva upokojencev rovte bolj slavnosten od ostalih? Zaradi priznanj, ki so bila tokrat prvič podeljena. Pa ne, da ne bi bilo članov, ki bi si priznanj zaslužili že prej. Le Pravilnika o priznanjih društvo še ni imelo. Letošnji prejemniki priznanj društva upokojencev rovte so: Vinko Skvarča in Anton Snoj sta prejela bronasto priznanje, srebrno priznanje pa je prejel janez jereb. Prvima dvema je priznanje izročil predsednik društva g. janez jereb, njemu pa je srebrno priznanje izročil predsednik KS rovte g. Viktor Trček. Še posebno slavnostno in ganljivo pa je bilo ob podelitvi posebnih priznanj društva. do leta 2005 so bili rovtarski upokojenci včlanjeni v društvo upokojencev Logatec. interesi in želje rovtarskih upokojencev pa so se vedno bolj oddaljevali od želja in potreb Logatčanov. Tako se je nekaj upokojencev odločilo in sklicalo ustanovni občni zbor , na katerem je bilo prisotnih 79 upokojencev. Podprli so idejo o lastnem društvu. Sklicatelji so tudi prevzeli vodenje društva. V znak priznanja za ta korak, so ti prejeli posebno priznanje društva upokojencev rovte. To so: janez jereb - predsednik, Vinko Skvar-ča - podpredsednik (zadolžen tudi za izlete), Franc Žust - tajnik, Francka Skvarča - blagajničarka, marija Šemrov - članica, Tončka Šebalj - članica, janez Kavčič -član (zadolžen še za šport in rekreacijo). Omenjenim je priznanja izročil predsednik KS g. Viktor Trček. Slavnostni podelitvi se je pridružil še g. Vladimir Puc in trem članom, ge. Franji Tušar, g. Vinku Skvarči in g. janezu Kavčiču, izročil priznanja za delo, ki so ga opravili kot prostovoljci v projektu Starejši za starejše. Prav gotovo bo večini letošnji občni zbor ostal še dolgo v spominu. Če ne po čem drugem, pa zagotovo po okusni malici v obliki domače klobase in zelja po koncu uradnega dela.
Anton Snoj
igeneracije
planinsko društvo logatec
aktivnosti v letu 2013
Ker Logaške novice manj prostora odmerjajo novicam našega planinskega društva tudi zaradi obilice športnih in kulturnih dogodkov mladih, bom le na kratko opisala letošnjo dejavnost društva. Le nekaj planincev se je 5. januarja udeležilo 31. novoletnega pohoda na Kum - 1219 m /izhodišče poti Trbovlje/ v oblačnem vremenu in manjši snežni odeji. Iz Pasje ravni je potekal zahtevni 30 kilometrski 34. nočni pohod Po poti Cankarjevega bataljona v Dražgoše 12. in 13. januarja, ki tradicionalno in množično poteka v spomin na Dražgoško bitko. Bili smo tudi na 22. nočnem pohodu na Polho-grajsko Grmado 25. januarja ob prvi polni luni v letu. V mesecu februarju smo 8. iz Predmeje odšli na zasneženi Čaven /1242 m/. Ker je tradicionalni zimski pohod /18./ na kulturni praznik, je bila v ta namen pred planinsko kočo ob 11. uri krajša proslava, ki se jo je udeležilo veliko planincev in pohodnikov. Iz Predmeje smo se nato peljali skozi Ajdovščino v kraj Slap. Po ma-
lici smo se razvedrili ob lepem kulturnem programu pesniško navdahnjene druščine. 15. smo imeli društveni občni zbor, kjer smo bili obveščeni o dogodkih preteklega leta in obširnemu planu letošnjega leta, ko
bomo obeležili 40-letnico. Pohod ob reki Mirni dne 24. je odpadel zaradi slabega vremena.
Marinka Petkovšek
pevski tabor ucencev osnovne šole 8 talcev logatec
Na osnovni šoli 8 talcev Logatec že nekaj let zapovrstjo organiziramo pevski tabor. Letos se je tabor odvijal v petek, 15. 2., in v soboto, 16. 2. 2013. Odpeljali smo se v zasneženo idilično vasico Medvedje Brdo, kjer smo se nastanili v Centru za šolske in obšolske dejavnosti Medved. Zbor sva spremljali zborovodkinja Estera Stojko in učiteljica Melita Mihevc Sark. Zborovodkinja je pripravila pester program ljudskih in popularnih pesmi, ki so jih učenci dodobra izpilili. Pripravljali so se na nastop na dobrodelnem koncertu v Logatcu v organizaciji logaške Karitas ter na revijo mladinskih pevskih zborov, ki vsako leto spomladi poteka v naši občini. Vaje so bile intenzivne, otroci zavzeti, vzeli pa smo si tudi čas za počitek, družabne igre in uživanje na snegu. Vikend je minil v prijetnem vzdušju z mislijo na ponovno doživetje v prihodnjem letu.
Melita Mihevc Sark

generacijei
pustqvanje
Na pustni torek, 12. 2. 2013, je bilo v dvorani KS Tabor veselo. Mala miška je praznovala svoj rojstni dan. Obiskalo jo je toliko malih in velikih maškar, da je bila dvorana - mišja luknja - povsem polna. Vesele maškare so živahno rajale z učiteljicami, ta dan začaranimi v miške. Mala miška (učiteljica Darja Merlak) je bila sprva žalostna, saj je mislila, da bo na svoj rojstni dan popolnoma sama, da so prav vsi pozabili nanjo. Tudi njen bratec mišek (zunanja sodelavka Špela Delux). Toda izkazalo se je, da je mišek pripravil presenečenje - rojstnodnevno zabavo za malo miško. Ta se je zelo razveselila sestrične poljske miške (učiteljica Anita Čretnik) in sestrične mestne miške (učiteljica Linda Mahnič). Skupaj so ob glasbi, ki jo je vrtel učitelj Florijan Ambrožič, rajale in tako v dvournem programu animirale maškare, ki so se med plesom sladkale s krofi in miškami. Slednje sta na prizorišču pekli učiteljici, ta dan začarani v kuharici (Dubravka Sertic in Špela Košak). Pridno jima je pomagal učenec Domen Petrovič. Da maškare niso bile žejne, je
z razdeljevanjem čaja, ki so ga pripravile šolske kuharice, skrbela učiteljica Irena Sivec - Maglica z učenkami Samantho in Vanesso Hadžic ter Meliso Kusur. Med plešočimi maškarami sta se vrteli in pomagali pri animaciji v miški oblečeni učiteljici Ana Mulec Prudič in Andreja Rovšek. Malo miško sta z igranjem vsak na svojo harmoniko posebej razveselila učenca Žan Marolt in Klemen Pirc. Veliko množico prisrčnih fotografij sta posneli pomočnica ravnateljice, Barbara Novljan Mišič in učiteljica Marija Jereb Lukan, začarana v prijaznega, dobrodušnega snežaka. Kulinarične sestavine je priskrbela vodja šolske prehrane Kaja Erčulj Rogel. Ozvočenje je miškam pripravila računalničarka Sara Bajuk. Scensko podobo prizorišča so oblikovale marljive roke učenk in učencev razredne stopnje pod vodstvom ustvarjalnih razredničark od 1. do 5. razreda. Čisto na koncu je teta miš (učiteljica Milojka Rupnik) pripeljala velikansko torto za malo miško. Mala miška je ob pomoči maškar upihnila svečke in si nekaj lepega zaželela, potem pa še malo zaplesala
z živalicami, vilami, princeskami ... takrat pa jo je teta miš opozorila, da je čas za slovo od novih prijateljev. Miška si je umila zobke in se odpravila v toplo posteljico. Mišek je povabil teto in sestrič-ni, naj prespijo pri njem in malih miškah. Teta miš je povedala čudovito pravljico za lahko noč. Miške so umirjene zaspale, maškare pa so počasi zapustile mišjo luknjo in se odpravile na pot od male miške vsaka do svoje hiške. Iskrena hvala ravnateljici Miši Stržinar za podporo, čistilki Katarini Sajovic, hišniku dvorane KS Tabor, Filipu Rupni-ku za pomoč pri pripravi prireditvenega prostora ter vsem sodelujočim pri pripravi in izvedbi prireditve, ki jo je moč izpeljati le z združenimi močmi, ki jih tokrat vsekakor ni primanjkovalo.
Vodja prireditve, Darja Merlak
generacije
ognjič že pet let med nami

Društvo Ognjič je v Logatcu prisotno že pet let.
Člane društva povezujeta druženje V\in izmenjava znanja ter izkušenj o tem, kako si lahko sami pomagamo pri vzdrževanju in izboljšanju zdravja. Če boste nabirali čaje, boste veliko v naravi in že s tem naredili nekaj zase,« je januarja leta 2008 na ustanovnem sestanku, kjer se je v OŠ 8 talcev Logatec zbralo za dober razred bodočega članstva, dejala pobudnica in takrat izvoljena prva predsednica društva Metka Rupnik. Ljudski glas o tem, da na predavanjih, ekskurzijah, skupnem nabiranju zelišč vedno zveš kaj novega, se je naglo širil, tako, da se je zadnje leto število članov (resnici na ljubo: članov je bolj za vzorec, prevladuje ženski spol) povečalo na dobro stotnijo ter je jedilnica osnovne šole, ki prijazno gosti člane društva, že skoraj premajhna. Predavanja, na katera so vabljeni preko LEP-a vsi občani, so vedno dobro obiskana, saj pridejo v Logatec priznani strokovnjaki, kot so na primer: mag. Jože Kukman, Sanja Lončar, Jože Majes, Adriana Dolinar ...
V teh letih se je izoblikoval ustaljen koncept delovanja društva. V januarju je najprej sestanek upravnega odbora in priprava na občni zbor, ki sledi v drugi polovici meseca. Na njem najprej teče beseda o tem, kaj je bilo storjenega leto poprej, nato pa se pogovorijo o programu dela za tekoče leto. Februarja in prve dni marca so še za-
dnje priprave na najpomembnejši sejem v našem mestu, Gregorjev seveda. Pripravi se še zadnja mazila, naravna mila, naravne kozmetične pripravke in seveda različne vrste čajev.V prvih mesecih leta sta običajno organizirani dve predavanji in še kakšen tečaj. Ko pokukajo na dan zvončki in trobentice, je že čas za nabiranje prvih zdravilnih rastlin, v maju pa za izmenjavo sadik, ki običajno poteka kar na zeliščnem vrtu za osnovno šolo. Predlog je bil, da bi izmenjavali tudi trajnice in druge rastline. Zakaj pa ne!
Potem nastopi čas za skupno nabiranje zelišč po bližnjih travnikih in gričih, vsako leto pa se člani podajo vsaj na eno ekskurzijo. Tako so med drugim bili v samostanu Stična, Žalcu, Vrtovinu, na Vremščici. Letos društvo načrtuje ekskurzijo na okrog 900 m nad morjem na Idrijske Krnice, kjer v neokrnjeni naravi uspeva vrsta zdravilnih rožic. Ker bodo letos borovnice najbrž dobro obrodile (lani namreč niso), se bo našel konec junija tudi čas za nabiranje le--teh. Nakar smo že pri počitnicah. Pa ne za člane Ognjiča! Ti imajo za »domačo nalogo« nabrati in posušiti nekaj zdravilnih rožic ne samo zase, ampak tudi za društvo. Kajti septembra je akcija Dan brez avtomobila, konec leta pa Miklavžev sejem. Prireditve potekajo na Cankarjevi in tam ne manjka tudi Ognjičeve stojnice. Jese-
ni Ognjič vabi še na nabiranje črnoplodne aronije, šipka in marsičesa, kar nudi narava. Organizira pa tudi razne delavnice, predavanja, v društvu pa ne pozabijo tudi na tiste, ki ne morejo priti na predavanja. V Domu starejših občanov so vedno veseli, ko jih obiščejo člani društva. Ker je društvo v gosteh na osnovni šoli, člani pripravljajo delavnice za učence šole, pomagajo pa tudi na šolskem zeliščnem vrtu. Zadnje dni v letu se zeliščarke in zeliščarji srečajo na čajanki pri pogrnjeni mizi ob čaju in drugih domačih dobrotah. Še nekaj besed o anketi, v kateri so sodelujoči ponudili vrsto predlogov, s katerimi bi še popestrili delo društva. Med drugim so predlagali, da bi izdali knjižico o zdravilnih rastlinah, ki bi jo napisali na podlagi lastnih izkušenj. Dobro bi bilo izdati kuharsko knjigo z zelišči, ki jih nabiramo doma, nekaj časa bi lahko posvetili tudi spoznavanju gob, lahko bi izdelovali tudi naravno kozmetiko, pa ma-sažno olje ... Sicer pa so odgovarjali, da so zadovoljni tako z vsebino kakor kvaliteto predavanj, da radi prebirajo nasvete, ki jih prejemajo po elektronski pošti, da z veseljem obiskujejo delavnice in hodijo skupaj nabirat zelišča. Na vprašanje, kaj bi želeli sporočiti drugim, je ena od članic napisala:« Zelo sem vesela, da društvo aktivno živi in nam lepša ta svet:«
Brane Pevec
generacijei
gornjelogaski gasilci
prevzeli novo vozilo
Sobotna snežna ujma gorenjeloga-škim gasilcem ni preprečila slovesnega prevzema novega gasilskega vozila. Slovesnost, ki je bila sprva načrtovana na prostem, je spričo vremenskih razmer potekala v Gasilskem domu Gorenji Logatec, poleg logaških gasilcev in njihovega vodstva pa se je je udeležil tudi župan Berto Menard, župnik Janez Selan pa je vozilo blagoslovil. Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Gorenji Logatec janko Cepič: »Pridobitev novega vozila za društvo pomeni pač napredek v gasilstvu in boljše usposabljanje. Prejšnji avto je imel 20 let in smo morali zamenjati nov vozni park. Gre za volkswagen transporter s 4-kolesnim pogonom. Takega smo si tudi želeli gasilci zaradi konfiguracije našega terena, ker imamo tu vasi, ki so nekoliko bolj odročne.«
S 30.000 evri je nakup sofinancirala Občina Logatec, ostalo so zbrali v društvu. Go-renjelogaško PGD ima okoli 120 članov, od tega je 45 operativcev, precej pa je tudi mladih gasilcev, veteranov, pionirk in pionirjev. Logaški župan Berto Menard je takole strnil vtise ob pridobitvi: »Zelo vesel sem, da smo spet nekaj novega v Logatcu pridobili ... z boljšo opremo.«
Prevzema novega gasilskega vozila ni ustavila niti snežna ujma.
Z novim vozilom bodo gorenjelogaški gasilci pokrivali predvsem logistične potrebe, starega pa so podarili sosednjemu dru-
štvu, kjer bo vozilo nadomestilo še starejšo lado nivo.
Blanka Markovič Kocen
mesec februar v domu starejsih logatec
V mesecu februarju je močno snežilo, zapadlo je zelo veliko snega. Prvi četrtek v mesecu smo imeli zbor stanovalcev in uprave, na katerem lahko stanovalci povedo, kaj se jim zdi sporno v domu ali predlagajo stvari, ki bi bile dobre za naše boljše bivanje in oskrbo. Odgovore dobimo od pristojnih uslužbencev. To je včasih uspešno, včasih ne. Za boljše sožitje bi bilo dobro, da se tako želje in potrebe uskladijo z željo varovancev. Vidimo, da je bil tudi februar zelo pester. Tudi presenečenja so bila, saj je bil vendar pust. Za vsakega je bilo nekaj, le udeležiti se je moral dogodkov. 7. 2. Smo gostili kuharsko delavnico z gospod Angelco Trontelj v 1. Nadstropju, 12. 2. Smo dobili prevoz na sejem v Logatec in pustovali s čarodejem Andrejem, 14. 2. Smo lahko slišali predavanje Lekarne Logatec z naslovom Zdravo življenje, 20. 2. Smo se udeležili nastopa PZ Kr«snice iz Loške doline, 28. 2. pa nas je v 3. Nadstropju ponovno učila kuhati ga. Angelca Trontelj. V domu ni samo veliko veselja, je tudi veliko bolečine in trpljenja. Lepo, da je še nekaj ljudi, ki lajšajo naše tegobe. Ti ljudje so vredni vse pohvale, res pa je, da vsi ljudje nismo zmožni tega početi.
Vera Kukec

zveza kulturnih društev proslavila 40-letnico
proslavitev obletnice, ki je ni (bilo).
V letošnjih februarskih Logaških novicah št. 1-2 smo na strani 34 prebrali: »Že 40 let logaško kulturno in umetniško dejavnost povezuje Zveza kulturnih društev... Svojo 40-letnico so logaška kulturna društva proslavila z veliko prireditvijo v Narodnem domu v nedeljo, 16. decembra 2012.« Podobno smo v Notranjsko kraških novicah z dne 25. januarja na strani 11 prebrali, da se je »na nedeljsko popoldne odvila prireditev ob 40-letnici Zveze kulturnih društev Logatec, ki je s svojim delovanjem pričela v poletnih mesecih leta 1972«. Navedba o 40-letnici Zveze kulturnih organizacij Logatec je preprosto zmotna. In zakaj? Zveza kulturnih organizacij Logatec (ZKD) ni pričela s svojim delovanjem ne v poletnih ne v nikakršnih drugih mesecih leta 1972 zato, ker je takrat enostavno še ni bilo. Zveza kulturnih organizacij je nastala šele leta 1997, torej od tega dobrih 15 let in nič več. Je pa v poletnih mesecih in sploh vseh mesecih leta 1972 in še osem let v preteklost in prav toliko let v prihodnost delovala Zveza kulturno prosvetnih organizacij (ZKPO), ki pa je pričela delovati leta 1964. Seveda, ni mogoče odrekati pravice sedanji ZKD Logatec, da bi počastila jubilej začetka organizacije, iz katere je prek različnih sprememb, skladno z zakonskimi in drugimi predpisi, tudi nekako izšla. Vendar, v letu 1972 se v ZKPO (in ne v ZKD!), ki sega s svojimi začetki v leto 1964, ni zgodilo nič takega, kar bi dišalo po kakem »pričetku delovanja«. Pa pojdimo po vrsti. ZKPO - kot naslednica prejšnje Zveze svobod in prosvetnih društev, ki je bila izšla iz povojne Ljudske prosve-te (o zadevnih funkcionarjih iz tistih dob na Logaškem ni na voljo kaj prida podatkov) - je nastala skladno z republiškimi predpisi 1964. leta. V začetku je predsedoval ZKPO Janko Logar, zaposlen v deškem vzgajali-
šču v Gorenjem Logatcu, sicer navdušen koreograf folklornih plesov. Zaradi njegove nenadne izselitve iz Logatca 1966, je ZKPO ostala brez predsednika. Ko je jeseni leta 1966. tedanja SZDL (Socialistična zveza delovnega ljudstva) iskala novega predsednika ZKPO, me je bil (spodaj podpisanega) predsednik SZDL Pavle Smrtnik povabil na pogovor zaradi morebitnega sprejema predsedniške funkcije, vendar sem zaradi obilja obveznosti v šoli in zunaj nje, ponudbo odklonil.
Tako je Albin Čuk, zaposlen na KLI kot vodja splošne službe, predsedoval ZKPO do konca leta 1969, ko je bil za predsednika izvoljen Marjan Petrič, sekretar Občinskega sindikalnega sveta. Ta je zaradi odselitve odstopil od funkcije konec leta 1972. Začasno ga je nadomestil Albin Čuk, in sicer do občnega zbora marca 1973, ko je bil za predsednika izvoljen Viktor Šen, ravnatelj Osnovne šole Gorenji Logatec, za podpredsednika pa spet Albin Čuk. Ko je leta 1976 Šenu prenehal mandat predsednika, je s podpredsedniško funkcijo predsedoval ZKPO -ki se je leta 1978. preoblikovala v Zvezo kulturnih organizacij (ZKO) - sprejem statuta ZKO 18. decembra 1981 - ponovno Albin Čuk vse do leta 1984. Tega leta je bila za predsednico ZKO izvoljena Branka Kum, poročena Novak, zaposlena na SZDL kot urednica Logaških novic, ki je opravljala to funkcijo do leta 1992, ko je bil za predsednika izvoljen Albin Čuk.
Nato je bilo od leta 1995 do leta 2001 predsedovanje ZKO zaupano Slavku Albrehtu, sicer svetlobnemu mojstru na RTV, ki je bil obenem tudi predsednik Pihalnega orkestra Logatec. In prav med Albrehtovim predsedniko-vanjem se je leta 1997 ZKO preoblikovala ali preosnovala v Zvezo kulturnih društev (ZKD). Za Albrehtom je bila za predsednico ZKD izvoljena
Vera Tratnik, zaposlena na Upravi za obrambo v Postojni, sicer zaslužna organizatorka in vodja logaških ma-žoret od vseh začetkov. Ker je prišlo do zastoja pri aktivnostih ZKD, se je iniciativni odbor, sestavljen iz predstavnikov kulturnih društev, odločil poživiti aktivnosti in izvoliti novo vodstvo ZKD, kar se je zgodilo po dveh letih naprezanja na programsko volilni seji februarja 2007, ko so za predsednika ZKD izvolili Janeza Čuka, zaposlenega pri Alcomu v Ljubljani, sicer tudi predsedujočega MePZ Adoramus.
Ta čas pa predseduje ZKD Jurij Švajncer, študent na filozofski fakulteti v Ljubljani, sicer tudi uspešen komediograf, igralec in režiser. Ta bežni pregled kadrovskih in institucionalnih sprememb je zapisan zato, da bi pokazal na širšo dimenzijo preosnov in preoblikovanj kulturnih organizacijskih povezav na Logaškem. Kazalo bi torej ponovno pretehtati, kateri letnici iz te dinamične preteklosti bi kazalo nameniti jubilejno počastitev. Podatkov o teh rečeh je kar nekaj, zakaj se je udarilo mimo, pa ni v vednosti pisca teh pojasnil. Da so se pa logaška kulturna društva sredi lanskega decembra zbrala na prireditvi, kot rečeno, je lepo in pohvalno; nerodno je le, da so nastopajoči slavili jubilej, ki ga pač ni bilo. Bilo bi pa morda dokaj smiselno, ko bi prihodnje leto (2014) počastili 50 let, kar je začela s svojim delom ZKPO Logatec kot predhodnica današnje ZKD.
Marcel Štefančič
osrednja občinska proslava ob kulturnem prazniku
dobitnika priznanj na področju kulture g. franc jureš in ga. francka čuk
Na predvečer kulturnega praznika se je v Narodnem domu ponovno odvila občinska proslava s podelitvijo priznanj na področju kulture. Lepo okrašena dvorana, za posojeno cvetje gre zahvala Cvetličarni Karmen, je bila precej polna.
Ob začetku programa, povezoval ga je g. Marjan Bunič, nam je slovensko himno, 7. kitico Prešernove Zdravljice, zapela Petja Škrubej, učenka Osnovne šole Tabor Logatec. G. bunič je navzoče opomnil, da bi ob sprehodu po današnji Sloveniji Cankar, Prešeren, Plečnik, Gallus in drugi veliki možje slovenske kulture bili razočarani, ko bi srečali ljudi, ki živijo svobodno ži-
Francka Čuk: »Del tega priznanja je tudi od prijateljev iz literarnega društva Zeleni oblaki in turistično-kulturnega društva Hotedršica.«
vljenje, govorijo visoko kultiviran domač jezik, imajo možnosti izobraževanja, pa niso ponosni. »Zdi se, kot da današnji čas ni pravi za kulturo. Da je pač treba čimveč energije in pozornosti usmeriti v ekonomsko preživetje, v zahteve sodobnega življenja, v katerem so na urniku predvsem obveznosti.« A sta bili kultura in umetnost vedno v zgodovini človeštva protiutež težkemu vsakdanjemu življenju, obenem pa nosilki upanja, spodbujevalki novih odločitev. Zato je prav, tako g. bunič, »da se ob takšnih priložnostih, kot je današnja, spoštljivo poklonimo ljudem, ki so si kulturo in umetniško ustvarjanje izbrali za način življenja.« Župan Berto Menard je v pozdravnem nagovoru povedal, da nam beseda kultura asociira našega velikega pesnika Prešerna in vse lepo. Omenil je, da je prav Prešeren s preizkušanjem različnih pesniških oblik približal slovenski narod drugim evropskim narodom tistega časa. Izrazil je upanje, da bomo vsi skupaj našli modrost, da zaživimo boljše življenje in se zavemo, da brez znanja ni napredka. Prisotnim je na srce položil razmišljanje o sporočilu slovenske himne. V programu, nastopilo je 10 učencev od 1. - 9. razreda pod mentorstvom ge. Barbare Facija, prof. slovenskega jezika, in ge. Darje Rupnik, učiteljice razrednega pouka, so nam učenci doživeto v obliki recitala predstavili Prešernove in druge pesmi. Nato je sledil slavnostni del: podelitev priznanj na področju kulture. Član komisije za podelitev februarskih priznanj, g. Matjaž Kete, je povedal, da se nas je v 80. letih dotaknila oglaševalska kampanja Slovenija, moja dežela. »Po mnogih letih nas znani film v prenovljeni podobi skupaj z znanim napevom ponovno pozdravlja z malih ekranov: Slovenija, moja dežela, njeni ljudje smo njeno ime. Slovenci smo namreč ljudje presežkov na področju kulturnega ustvarjanja. Smo narod z bogato kulturno zgodovino in izjemnimi posamezniki, ki so našo deželo s svojimi težnjami in željami po samostojnosti slovenskega naroda postavili ob bok drugim narodom. Drevo kulture ima pri nas zdrave in razvejane korenine. Pomembno pa je, da vsi skupaj poskrbimo za bogato zeleno krošnjo.« Izrazil je veselje, da se februarsko priznanje za življenjsko delo na področju kulture letos podeljuje g. Francu Jurešu in februarsko priznanje za izjemne dosežke na področju kulture ge.
(/ii
Franc Jureš: »Pel sem ob veselih in žalostnih trenutkih. Če bo Bog dal, bom še kakšno pesmico kje zapel.«
Francki Čuk. Nagrajencema je izrazil iskrene čestitke. Nagrajenca sta priznanje iz rok župana prejela z neprikritim veseljem, častjo in na duhovit način: g. Jureš s kratkim nagovorom prisotnih, ga. Čuk pa je prisotnim prebrala kratko zgodbico o grenki usodi prosvetnega doma v vasi, bogati z dediščino, Hotedršici. Dodala je, da je »del priznanja tudi od prijateljev iz literarnega društva Zeleni oblaki in turistično-kultur-nega društva Hotedršica.«
mag. Neža Sautet
ikultura
lepo je delati, če je skupina usklajena
Ljubiteljska kulturna umetnica Francka Čuk s Hotedršice je letošnja prejemnica občinskega priznanja za izjemne dosežke na področju kulture. Kot pravi, najde navdih za ustvarjanje v domači Hotedršici in v ljudeh, s katerimi sodeluje. Načrtov ji ne manjka.
Gospa Čuk, najprej iskrene čestitke ob prejemu občinskega priznanja za izjemne dosežke na področju kulture. Kaj vam to priznanje pomeni?
Občinsko priznanje ima zame veliko vrednost. Najprej zato, ker me je predlagala Krajevna skupnost Hotedršica, kar pomeni, da so vaščani opazili moje delo in ga cenijo. Kot drugo pa je to spodbuda za naprej. Samo priznanje jemljem kot izkazano čast mojemu vloženemu trudu.
Ste aktivna članica literarnega društva Zeleni oblaki, aktivna ste v domačem
kulturno-turističnem društvu. Kje črpate energijo, navdih za svoja ustvarjanja?
Navdih je že sama naša vas, Hotedršica. Tukaj sem odraščala in pognala korenine. V Kulturno turističnem društvu Hotedršica nas dela veliko. Zavedamo se namreč, da kar sami naredimo, tisto v vasi imamo. drug drugega spodbujamo in lepo je delati, če je skupina usklajena, da se lahko in z veseljem dela. V društvu pripravimo kar nekaj prireditev, osrednja je seveda Kresna nedelja. Tako delo zahteva sodelovanje, sam na teh področjih ne moreš nič narediti. To vidim tudi pri izdaji moje knjige oziroma pri mojem literarnem ustvarjanju. Že dolgo je, kar sem začela pisati, a svojih izdelkov nisem brala javnosti. Ko so je v Logatcu ustanavljalo literarno društvo Zeleni oblaki, sem takoj začutila vabilo na ustanovni občni zbor in postala članica. društvo mi je dalo veliko moči in poguma, da sem svoja dela prebrala občinstvu. rekla bi, da navdih
Francka Čuk: »Navdih je že sama naša vas, Hotedršica. Tukaj sem odraščala in pognala korenine.«
črpam iz narave, družine, veliko pa iz okolice. imela sem tudi obdobje, ko nisem mogla nič ustvarjati. Ko si mlad, si še malce neumen. Spominjam se, ko sem v šoli prebrala eno svojih pesmi in se je na koncu nekdo zadaj oglasil in pripomnil, da je to že nekje prebral. Seveda je bila to slaba spodbuda. Prišlo je obdobje zahtevne službe, gradnje hiše, otroci, poleg tega se je še zgodilo, da sva z možem čez noč morala prevzeti skrb za bolne starše, kmetijo in za prizadeto sestro. Ob vsem delu in obveznostih nisem imela možnosti, da bi karkoli zapisala, tudi, če bi želela. Nato pa je pot življenja naredila ovinek. Sredi ustvarjalnih let, pri 39., so se začele težave z glavobolom, sledila je diagnoza - tumor v glavi. Ob takih dogodkih se človek ustavi, zazre vase in začne delati zase. Tudi sedaj še vedno veliko delam, ampak delam na drugačen način. Ne mudi se mi več. Tako mi je življenje neusahljiv vir navdiha.
Sami ste že omenili vaš literarni prvenec Črta usode, kjer ste svoje življenje, opažanja in doživljanja v tenkočutni kombinaciji poezije in proze izlili na papir. Kaj je vaše temeljno sporočilo, ki ga želite podati bralcu?
moja knjiga je razdeljena na več poglavij. Eno od njih so moja doživetja. Slednja težko podajam, a določena sem vseno zapisala, saj je ravno to namen knjige. del knjige je tudi kritika, ko so v pesmih in kratkih zgodbah opisani življenjski trenutki in situacije, ki jih v naši družbi ne bi smelo biti. mnogokrat sem v svoje literarno delo izlila žalost, veselje ali pa tudi jezo. Vse pa podajam bralcem v presojo in kritično oceno.
Življenje je polno vzponov in padcev torej?
Star pregovor pravi: »človek obrača, Bog obrne«. V življenju sem tako hitela, da sem večkrat srečala samo sebe, dokler me ni nekdo ustavil. in ko se ti to zgodi, začneš razmišljati o življenju, o tistih vrednotah, ki jih prej nisi opazil in to tudi zapišeš, saj ti je večkrat v tolažbo. mogoče bo tudi kakšnemu bralcu v tolažbo. Že veliko ljudi me je poklicalo in mi zaupalo svoje doživljanje ob prebiranju mojih zapisov, to me veseli.
Še pišete? Lahko pričakujemo nadaljevanje, novo zbirko? Kaj trenutno ustvarjate v okviru kulturno-turistične-ga društva?
Francka Čuk, letošnja dobitnica občinskega priznanja za izjemne dosežke na področju kulture.
Delati nikakor ne nameravam nehati, razen če mi višja sila to prepreči. Trenutno v Kulturno turističnem društvu tečejo priprave na Kresno nedeljo, ki bo letos praznovala dvajseto obletnico. V sodelovanju s knjižnico pripravljamo obeležitev 120-letnice rojstva pesnika Ivana Albrehta, z otroško gledališko skupino se dogovarjamo za uprizoritev odlomka ene od njegovih igric. Z mojim pisanjem pa je tako, pišem zase, ko pride pravi trenutek, pišem pa tudi po naročilu. Vse napišem z veseljem. Nikakor ne mislim končati s pisanjem. Imam sto in en načrt. Če se bodo uresničili, ne vem. Trenutno načrtujem zapis zgodb. Gre za zgodbe žensk, ki sem jih srečevala po bolnišnicah. Njihove zgodbe bi rada povezala v eno. Ali bo to objavljeno ali ne, kdo bi vedel. Lahko se zgodi, da bom posamezne zgodbe brala samo na literarnih večerih društva Zeleni oblaki. V društvu namreč vsakemu letnemu času posvetimo literarni večer in del teh branj enkrat letno izdamo v zborniku. Zagotovo bom še naprej aktivna v obeh društvih. V kulturno-turističnem društvu sem tudi blagajnik, tako da mi dela res ne zmanjka.
Pa se dotakniva financ. Aktivna ste na toliko področjih. Kakšno mnenje imate o načinu financiranja kulturnih društev, ustvarjanja, prireditev? Kaj, če kaj, bi bilo treba spremeniti? To je za nas ljubitelje, ki se ukvarjamo s kulturo, resnično občutljivo področje, saj bi radi ustvarjali, pa se moramo zraven ukvarjati še s financami. Vse od predsednika pa do mentorjev skupin znotraj društva, vsi vlagamo ogromno energije, da pripravimo papirje in pridobimo sredstva. Najprej se je treba seznaniti s pravilniki, potem navodili, ki se stalno spreminjajo, in nato zbrati in predložiti vso dokumentacijo, da končno dobimo odobrena sredstva. Seveda smo občini hvaležni zanje. Zadnje čase mene osebno moti, da moramo ob vsakem računu predložiti še dokazilo o plačilu. Zdi se mi, da je to znak velikega nezaupanja med občino in društvi. Gre za ponižujoč odnos do ustvarjalcev. Namesto da se posvečamo poslanstvu društva, moramo razdajati energijo za birokracijo. Glede finančnih sredstev pa so bili za kulturo že boljši časi. Realnost je žal taka, da je vedno sredstev premalo. V Hotedršiči imamo to srečo, da nas razumejo naši do-natorji. Zelo smo hvaležni za njihovo po-
moč, saj sredstva s strani občine ne zadoščajo. Brez njih bi resnično težko speljali vse prireditve.
Kaj pa odnos občanov do kulture in ustvarjanja, do vas ustvarjalcev? Ste zadovoljni z odzivom, podporo, kritiko?
Kritika mora biti. Kritiko je treba sprejeti za nekaj dobrega. Če začnem pri literarnem področju, lahko povem, da z društvom Zeleni oblaki pogosto gostujemo po drugih krajih in sodelujemo z drugimi literarnimi društvi. ugotovili smo, da smo lahko veseli, saj so naši literarni večeri dobro obiskani in smo deležni pozitivnega odziva. Kar se pa tiče prireditev znotraj kulturno-turi-stičnega društva, je pa iz leta v leto drugače. Se zgodijo tudi skrajnosti od zelo dobro
obiskane prireditve do popolnega poraza. Toda volje nikdar ne zmanjka.
Kako zapolnite vaš prosti čas? Verjetno si kljub številnih aktivnostim vzamete uro, dan ali teden zase?
upokojenci, kot veste, nikoli nimamo časa. Sem babica šestih vnukov in sem rada v njihovi družbi, nikdar mi ni žal časa, ki jim ga posvečam. rada pa se ukvarjam tudi z obdelovanjem zemlje in pridelovanjem vrtnin. Njiva, vrt in rože so balzam za dušo in blagodejno vplivajo na zdravje. Pri tem delu človek najde stik z naravo in se okrepča z njeno energijo.
Jure Vodnik
ikultura prešerno za prešernov praznik
Mesec februar je že tradicionalno mesec kulture. Prav je, da se beseda kultura pogosteje znajde v našem besednjaku, pa čeprav gre za kulturo oblačenja, prehranjevanja ali preprosto za kulturo obnašanja. Ko pa beseda kultura nanese na kulturni praznik, pa prav vsi vemo, da je to 8. februar, dan spomina na prezgodnjo smrt poeta slovenske dežele, dr. Franceta Prešerna. Ni naključje, da so se njegovi verzi znašli v slovenski himni, ki ji še posebej radi prisluhnemo, ko oznani, da smo doživeli Slovenci lep uspeh, pa naj bo to športni ali kateri koli drug uspeh. V Rovtah že kar nekaj let zapored v čast kulturnemu prazniku pripravimo prireditev, ki je v domeni šole in njenih delavcev ter učencev. Zaznamuje pa navadno pomembne obletnice katerega od velikanov slovenskega kulturnega prostora. Letos smo se spomnili kar dveh. Zanimivo je to, da prihajata kar iz iste družine, le da je eden oče, drugi pa sin, oba pa sta bila povezana s kulturo. Tudi ime imata skoraj povsem enako, le da je prvi Fran, drugi pa Frane, ki si je nadel še vzdevek Ježek. Seveda gre za Frana in Franeta Milčinskega.
Osemdeset let je že minilo od smrti očeta Frana, ki ga dobro poznamo po njegovih Butalcih, četrt stoletja pa že ni med nami Ježka, ki nam je vsem dobro poznan kot avtor pesmi Cinca marinca, pa Kekčeva in mojčina pesem, Ne čakaj na maj, Kako sva si različne in drugih. Nepozaben pa je bil v vlogi Kosobrina v večnem filmu o Kekcu. Butalci in Ježkove pesmi so torej zaznamovale letošnjo prireditev. Kar štiri odigrane zgodbe o butastih Butalcih smo lahko videli v izvedbi učencev od 4. do 9. razreda. Priredbe za oder je naredil marcel Štefančič, režiserske niti pa sta spretno vrteli Ermina Šimenc in mojca Klemen. Njuni varovanci gledalcev niso niti malo razočarali, kvečjemu nasprotno. Zgodbe so večeru res dale naziv prešeren večer, saj smo se ob gledanju kar dobro zabavali in smejali Saj lahko butalce pogledamo tudi po sodobni TV, a ob gledanju nam gre vse prej kot na smeh. Tudi petja je bilo kar nekaj. Pod vodstvom mari Loštrek Žižek je mladinski zbor zapel nekaj Ježkovih zimzelenih melodij, tisto znano Kekčevo, pa Ne čakaj na maj. ježek sam je rekel, da je po očetu podedoval uro in ljubezen do
otrok. uro je prodal, ljubezen pa je ostala. Da, tudi v njegovih delih jo je čutiti. Če samo Zvezdico Zaspanko poznamo. Za konec pa so devetošolci pripravili Prešernovo pesem kar v celi skupini. Pogled na mlade, ki so se še pripravljeni naučiti kaj iz zgodovinske slovenske zakladnice, je bil spodbuden. Še pozdrav in želja po lepem in doživetem prazniku je zaključila kulture poln večer. Ob odru pa so obiskovalci ves čas lahko spremljali razstavo moja prva knjiga. Čisto svoje lastne knjige so naredili prav vsi učenci od prvega do devetega razreda šole rovte. razstavo je lično pripravila marija Logar. razstava bo na ogled tudi v krajevni knjižnici in morda celo v Logatcu. Da je vse teklo tako kot mora, je kot še vedno do sedaj poskrbel vsestranski hišnik Franci, predvsem pa so večer naredili prazničen gledalci, ki se jih je zbralo pohvale vredno veliko število. Še nam je mar kulture in slovenstva. bravo. Časi sicer niso rožnati, a zmogli bomo. Še zmeraj je šlo, pa če je bilo še tako hudo.
Metka Bogataj
Butalski župan in pastir- kdo bolje šteje?
kulturai ej, ti narodni dom
S knjižnico vred utegne postati Kulturni center, kakršnega Logatec potrebuje. najprej bo na vrsti pro-gramsko-tehnična strokovna komisija, njenim zamislim bo sledila projektna naloga; od tam ne bo več daleč do idejne zasnove
Saj ga poznate, dobri stari Narodni dom! Sokoli so ga zgradili tam sredi tridesetih let prejšnjega stoletja. Tistih dob še niso bili izumili izraza večnamenska športna dvorana, so se pa v Sokolskem domu kljub temu vrstila številna športna, kulturna in družabna dogajanja širnega slovesa. Dogodkov je bilo v izobilju, dasiravno je na Griču Prosvetni dom družil Orle prav tako ob športnih, kulturnih in družabnih prireditvah. Celo tekmovali so med seboj Orli in Sokoli: komu bo uspelo več in bolje. Za obisk prireditev ni bilo zadreg, saj televizije in računalnikov še ni bilo; kino pa se je redkeje vrtel, pa še ta sprva le v Prosvetnem domu.
Časi so se spreminjali, ljudje in njihova ravnanja tudi. Povojni čas je preutoril pre-nekatero reč. Prosvetni Dom na Griču je revolucija razgradila, Sokolski dom je za svojega prevzel TVD Partizan. So pa sredi petdesetih let so dodobra prenovili Narodni: s pročelja je izginil sokol, na stebrovju
so zgradili»večnamenski« nadzidek - del tega je bil namenjen kabini za kinoprojektor -, ravna tla v dvorani so naklonili, opremili s sedeži za obiskovalce, preuredili oder, garderobe, sanitarije, Aleksandrovo, kasneje Titovo in nazadnje Prešernovo dvorano pa še stranske prostore in hišniško stanovanje. Sredi sedemdesetih let se je bila prenavljala dvorana z novimi sedeži in mala dvorana zaradi razstavnih potreb. Tačas se je v Narodni dom vselil tudi »ta pravi« bife. V osemdesetih letih je bil nekaj prenove deležen oder z odrsko razsvetljavo vred. Ker je pa čas opravil svoje, se je Narodni dom pod težo let in dogajanj v njem vse bolj utrujal in izrabljal. V poživljajočo pomoč Narodnemu domu naj bi bil sredi osemdesetih let prvi idejni načrt za celovito prenovo. Občina je za načrt plačala toliko in toliko (takrat se je računalo v petih milijonih dinarjev), načrt pa je občinska oblast nato odrinila v najbolj skrit predal, da bi ja nikoli ne prišel pred oči »nepoklicanim«. Leto 2000 je bilo usodno tudi za drugi plačani idejni načrt, ki ga je usoda podobno pospravila kot prvega, da bi ne vzbujal kakih skomin po prenovi Narodnega doma.
In zdaj smo tu, kjer smo. Narodni dom se stara in mi z njim. A dolgo temu ne bo več
tako, so rekli na občini in zastavili razmišljanje o »pripravi projektne dokumentacije za izgradnjo Kulturnega centra Logatec (kulturni dom in knjižnica)«. Sredi februarja je naše županstvo povabilo dva gospoda iz EUTRIP, da je eden od njih razlagal še nekaterim povabljenim strokovne sestavine projektne naloge. Velike besede o malih stvareh. O denarju še nič. Pač, nekaj o evropskih skladih ... A sklep vsega je bil, da se bo imenovala programsko tehnična strokovna komisija, ki bo na svojih sestankih obravnavala: »primerno ime novega centra, pregled že pripravljenih projektov, že pridobljenih smernic in drugih izhodišč za gradnjo novega Kulturnega centra, natančen popis potrebnih prostorov (v planskem obdobju), opis prostorov, ki so v skupni uporabi oz. prostorov, ki so enaki, a niso skupni, zahteve glede logistike in prometnih povezav, opis ključnih funkcionalnih zahtev, opis funkcionalnih usmeritev, kjer so možne variante in različni predlogi rešitev, ostala zgodovinska, družbena, razvojna dejstva ter navedbo primerov dobre prakse«. Iz obravnav vsega navedenega naj bi izšle oprijemljive zamisli o idejni zasnovi novega Kulturnega doma Logatec. A o tem, kajpak - prihodnjič dalje.
Marcel Štefančič
ikultura
človek ima glasbo v sebi
te
Franc Jureš: »Februarsko priznanje mi pomeni, da so ljudje opazili, da sem že 45 let prisoten v Logatcu, tako ob veselih kot ob žalostnih trenutkih.«
Franc Jureš, dobitnik februarskega priznanja za življenjsko delo na področju kulture za leto 2012, je svoje življenje posvetil petju in glasbi. Ob prostem času mu družbo poleg družine dela 60 kanarčkov čisto posebne vrste.
Po poklicu strojni tehnik ima za svoj največji ustvarjalni dosežek, 45-letno stalno prisotnost v pevski kulturi v Logatcu. »Praktično je bil zraven povsod, kjer se je pelo,« pravi. Pel je hkrati v treh ali štirih zborih in ima za seboj že več kot 1.200 koncertov in priložnostnih nastopov, kot so otvoritve razstav, cest ...
Kako ste kot strojni tehnik »zašli« v petje, glasbo?
To imaš v sebi oziroma se s tem rodiš. Ko sem pri petnajstih v internatu, v drugem letniku, leta 1968, po hodniku zapel N'mal čez izaro, me je vzgojitelj slišal in vprašal, če bi se jim pridružil. Ustanavljali so namreč oktet v centru Litostroj in sem z veseljem pristopil. To je bil prvi korak k petju. Tudi v moji družini, tako po mami kot po očetu, so bili vse pevci. Stari oče je bil osebni stražar cesarja Franca Jožefa in na gradu Mira Mare mu je cesar velel pripeljati »svoje pobe« in zapeti, češ da smo
edini narod na svetu, ki po naravi pojemo štiriglasno. Sicer je bil stari oče velik tenorist in v družini so imeli veličasten zbor. A petja se niso učili, bilo jim je prirojeno. Koliko časa posvečate glasbi, ali vas ta spremlja tudi v vsakdanjem življenju? Včasih sem imel vaje šestkrat, zdaj pa štirikrat na teden po dve uri. Zadnje čase pojem nekaj manj, saj postaneš z leti nekoliko utrujen.
Menda učite peti tudi kanarčke. To drži?
Vzgajam posebne kanarčke, ki se imenujejo po belgijskem mestu Malinua. Belgija je namreč dežela rudnikov in vsak rudar je imel svojega ptička, ki mu je bil indikator za plin. Takoj ko ga je zavohal, je kanarček padel s klinčka, rudarji pa so bežali iz jame. Ti ptiči so bili ves čas v poltemi, slišali pa so različne zvoke, vodo, ki je tekla, zavore, ki so cvilile, in kanarčki so vse to oponašali. S selekcijo so prišli do ptic, ki pojejo vodnožuboreče tone, flavte in kovinske tone. Ti vrhunski ptiči imajo torej 13 spevov. Doma imam 60 kanarčkov, to je 30 parov. Prav zdaj imajo mlade, danes se valijo, tako da jih pridelamo 70 do 90, a to je samo teorija, praksa je drugačna.
Kakšni so vaši spomini na OŠ 8 talcev Logatec? Kaj vas z njo povezuje?
20 let sem bil tam v službi. Ko mi je prva žena zbolela, sem moral službo zamenjati. Doma so bili majhni otroci, ki niso mogli biti sami. Do tedaj sem namreč imel delo, zaradi katerega sem moral večkrat v tujino, spričo ženine bolezni pa sem moral biti blizu doma. In postal sem hišnik. Če sem iskren, sem sprva zelo trpel, ker je bilo to delo povsem mimo mojega poklica, v katerem sem bil vajen iskati vedno nove izzive, tudi, denimo, v obliki inovacij. A pozneje sem se s tem sprijaznil, se vklopil v skupino in občutek sem imel, da so me imeli radi.
Kolikor vem, računalnika nimate doma.
Imajo ga otroci, meni pa osebni stik pomeni veliko več. Vidim mlade, ko gredo na pijačo, a se med sabo ne pogovarjajo, saj vsak tipka na svoj telefon. To pa mi ni všeč. Povsem zlahka živim brez računalnika.
Kakšno mesto ima po vašem mnenju v Logatcu zborovsko petje?
Še pred vojno so bili zbori v Logatcu zelo aktivni. Pevska kultura v naši občini je res na visoki ravni in se po kakovosti petja zlahka kosamo z večjimi slovenskimi mesti. Imeli smo Logaški oktet, ki je bil najboljši v Sloveniji, zdaj imamo Adoramus, ki pobira mednarodna priznanja, imamo številne arhivske televizijske posnetke. Ob podelitvi februarskih priznanj sem bil presečen nad tistimi iz leta 1976, ki smo jih snemali na RTV-ju ...
Kaj pa vam pomeni februarsko priznanje?
Pomeni, da so ljudje opazili, da sem že prek 45 let prisoten v Logatcu, tako ob veselih kot ob žalostnih trenutkih. Koliko pogrebov sem že odpel! Pa tudi porok! Nič-kolikokrat smo peli sopevcem, za rojstne dneve, obletnice .
Imate kake posebne načrte za prihodnost?
Nimam jih, ker živimo od danes do jutri. K sreči sem še zdrav in se lahko ukvarjam s svojim konjičkom. Sodelujem tudi v skupini upokojencev, s katerimi hodimo vsak četrtek na pohode in smo lani naredili več kot 300 km, imam kulinarični dar in rad kuham za družbo ... K sreči mi ni hudega!
Blanka Markovič Kocen

izbor knjižnih novosti
v knjižnici logatec februar 2013
LEPOSLOVJE
Slovensko
CUNDRIC, Magdalena: dežela oblakov jAZBINŠEK, Ernest: Zavita steza življenja. Knj. 2, Vrnitev v življenje jELINČIČ, Dušan: Nocoj bom ubil Chom-skega
PODSTENŠEK, Tomo: Sodba v imenu ljudstva
REZMAN, Peter: Zahod jame ŠAROTAR, Dušan: Ne morje, ne zemlja (eseji)
ŠPROHAR, Luj: Prehlad v duši (spomini, dnevniki)
ŠTEGER, Aleš: Na kraju zapisano: Ljubljana, Trg republike, 21. 12. 2012 vidmar, janja: doktor s črnim skalpelom (kriminalni r.)
VIDMAR, janja: Rebeka (kriminalni r.) Tuje
ABDOLAH, Kader: Hiša ob mošeji ALEXANDER, Tasha: Nevarno spoznanje ASSIS, Machado de: Dušeslovec in druge zgodbe (kratka proza)
BARNES, julian: Nč bat (avto- biografski r.) BAYDAR, Oya: Izgubljena beseda *BOGDANOVIČ Čašina, Brankica: Vdova Zevedejev
*BUCAY, Jorge: Zgodbe za razmislek (kratka proza)
CARRERE, Emmanuel: Ruski roman (avto- biografski r.)
CARTER, Chris: Podobe smrti (kriminalni r.) CARTER, Forrest: Pot otroštva Malega Drevesca
*CAMUS, Albert: Beležnice 1: maj 1935-fe-bruar 1942 (spomini, dnevniki)
DAY, Sylvia: Prevzeta: drugi del trilogije Crossfire
DE la Motte, Anders: Igra (kriminalni r.) DE QUINCEY, Thomas: Izpovedi angleškega uživalca opija: odlomek iz življenja nekega učenjaka (spomini, dnevniki) *DIDEROT, Denis: To ni zgodba in druge zgodbe (kratka proza) DODD, Christina: Pravila zaobljube/2 HAYNES, Elizabeth: V najtemnejšem kotu (kriminalni r.)
jOYCE, james: Dublinčani (kratka proza) jUDT, Tony: Zatočišče spomina (spomini, dnevniki)
LEOPARDI, Giacomo: Pesmi in pisma (antologije)
MANSELL, jill: Skoraj popoln
MENASSE, Robert: Izgon iz pekla
MOj vrt: ... moj košček raja (misli, aforizmi,
pregovori)
"MURAKAMI, Haruki: 1Q84 *NADJ Abonji, Melinda: Golobi vzletijo *OSTI Josip: Izgon v raj: izbrane pesmi (poezija)
*PIŠTALO, Vladimir: Tesla, portret med maskami (biografski r.) *PIŠTANEK, Peter: Rivers of Babylon *QUIGNARD, Pascal: Vila Amalia "RUSHDIE, Salman: Vzhod, zahod (kratka proza)
THOMASON, Dustin: 21 .12. (kriminalni r.) VOLODINE, Antoine: Pisatelji (kratka proza) *WOOLF, Virginia: Trenutki videnja: [izbor
iz dnevnikov] (spomini, dnevniki)
YOSHIKAWA, Eiji: Mijamoto Musaši. Meč moči/4 (avto- biografski r.) ZLATE anekdote (humor, satira)
STROKOVNA LITERATURA
Filozofija (1)
*BOETHIUS, A. M. S.: Tolažba filozofije *XENOPHON A.: Spomini na Sokrata
Duhovna rast (130)
TROjNAR, Franjo: Pet mitov o sreči: kaj lahko sami naredimo za svojo srečo: priročnik za uporabno duhovnost
Mejne znanosti (133)
HELEN, Zatteja: Luna, vladarica noči: magični koledar opravil od mlaja do ščipa
Psihologija (159.9)
MALHOTrA, Deepak: jaz sem premaknil tvoj sir: za ljudi, ki nočejo živeti kot miši v tujem labirintu
MILIVOjEVIC, Zoran: Ulovimo ljubezen: kolumne o ljubezni iz časopisa Politika PEASE, Allan: Telesna govorica ljubezni
Etika (17)
NUSSDORFER, Vlasta: Živi in pusti živeti Verstvo (2)
FRANK, Semen Ljudvigovič: Nedoumljivo: onotloški uvod v filozofijo religije
Krščanstvo (27)
LIKAR, Damjan: Cerkvena prevara z etiketo: katoliška cerkev se neupravičeno imenuje krščanska, saj njen nauk in praksa ne temeljita na dediščini jezusa iz Nazareta RANKE-Heinemann, Uta: Evnuhi za nebeško kraljestvo: katoliška cerkev in spolnost od jezusa do Benedikta XVI
Sociologija (31)
BLÜMNER, Heike: Knjiga za ženske SENN, Stephen: Kockanje s smrtjo: slučajnost, tveganje in zdravje
Matematika (51)
ADAM, john A.: Matematični sprehodi v naravo
Biologija (57)
LIPTON, Bruce H.: Biologija prepričanj: znanstveni dokaz o nadvladi uma nad materijo
Rastlinstvo (58)
*MASTNaK, Matjaž: Cvetoča pomlad
VELIKONjA, Elvica: Rastejo pri nas: rastline Trnovskega gozda
Medicina (61)
*PERKO, Andrej: Pijan od življenja: premagati alkohol in spet zaživeti
1001 način za hitro okrevanje: [vodnik za boljše počutje]
Zdrava prehrana (613)
LAD, Usha: Ajurvedska kuhinja za samozdra-vljenje
MORENO, Mike: 17-dnevna dieta: prehranski
načrt za hitre rezultate
ŠIFRER, Boštjan: Dr. jaz: ključ za spremembo nosiš v sebi
Alternativna medicina (615)
PIES, josef: Vodikov peroksid za vsak dan: po naravni poti brez stranskih učinkov proti virusom in bakterijam: za zdravje, gospodinjstvo in higieno
Tehnika (62)
LENARDIČ, Denis: Fotonapetostni sistemi: priročnik: gradniki, načrtovanje, namestitev in vzdrževanje
Vrtnarstvo (635)
BRIDGEWATER, Alan: Vrtiček: osnovni priročnik za pripravo, zasajanje, vzdrževanje in posodabljanje vrtička MAYER, joachim: Kuhinjska zelišča RATSCH, Tanja: Velike posodovke SQUIRE, David: Orhideje: osnovni priročnik za izbiranje, gojenje, postavljanje, izboljševanje in oskrbovanje orhidej
Kuharice (641)
CORTESE, Dario: Nekaj divjega: v drugo jOACHIM, David: jedi, ki znižujejo visok krvni tlak: 225 receptov za zdrave, okusne in preprosto pripravljene jedi Management (65)
SUTTON, Garrett: Pisanje poslovnih načrtov: kako narediti poslovni načrt, ki ga bodo vlagatelji želeli prebrati - in vlagati vanj ŠKARjA, Petra: Cesar nas niso naučili v šolah: podjetništvo
Uporabna umetnost (74)
MORRIS, Helen: Okrasne šablone: domiselno polepšajte stene, tla, pohištvo in še kaj
Fotografija (77)
STELE, France: Triglav: očak in varuh Glasba (78)
ŠILEC, Karmina: Nolite tacere: prevedeno v glasbo
Alpinizem, gorništvo (796.52)
PRIROČNIK jamarskega reševanja REŠEVANjE v gorah: sto let organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji
Literarna teorija (82.0)
jUVAN, Marko: Prešernovska struktura in svetovni literarni sistem
SUTHERLAND, john: Kako deluje literatura: 50 ključnih pojmov
Potopisi (910.4)
ŠERUGA, Zvone: Popotnik
Biografije (929)
*TAGORE, Rabindranath: Moje življenje, o njem vam pripovedujem
S KNJIGO V ŠIRINO DUHA!
Prijazno povabljeni na našo spletno stran http://www. log.sik.si.
Knjižnica Logatec
novemu letu v pozdrav
mladinski pevski zbori iz ajdovščine in logatca
Ni lepšega, kot je nabito polna dvorana ob kulturnem dogodku. Seveda je bilo najlepše tisto, kar se je dogajalo na odru, a vendar je bilo lepo videti toliko ljudi v Kulturnem domu Tabor tisto soboto, ko so nastopili Ajdovci in Lo-gatčani. Mladinski PZ OŠ Tabor Logatec pod vodstvom Zdravka Novaka je v goste povabil mladinski PZ OŠ Danila Lokarja iz Ajdovščine pod vodstvom Marinke Šuštar. Zapeli so spored, ki sta se ga zbora lotila za festival Attacca. Ajdovci so bili imenitni s predstavitvijo kraljice jezikov, latinščine, v besedi in glasbi, ki so jo izvedli kot celovito delo iz več stavkov, obenem pa so »poučili« mnoge med nami, zakaj je latinščina še danes pomemben, čeprav mrtev jezik. Prikupen primorski naglas, natančnost in intonacija so bili pravi šarm večera. Pevci se dobro znajdejo v kromatiki in tonskih preskokih, ki jih mnogi odrasli zbori ne obvladajo. Logatčani so predstavili Obzorja pokrajin za glasove in tolkala, kjer so nanizali glasbo z različnih kontinentov, privlačna so bila raznovrstna tolkala, s katerimi so nam pričarali glasbo šuma in poudarkov, tako namreč različni narodi izražajo svoje občutenje narave in sveta. Nastopajočih
Zapela sta tudi oba zbora skupaj pod vodstvom Zdravka Novaka.
posameznikov je bilo preveč, da bi jih vse našteli, naj nam ne zamerijo. Kdor je bil na koncertu, so mu vsi bili predstavljeni, kogar
pa ni bilo, si jih niti predstavljati ne more, tako bogat in pester je bil ta večer.
Kras
način bivanja andreje potočar
Otvoritev razstave del mlade cerkniške slikarke v hiši sonca. Zadnji petek v januarju je javni sklad za kulturne dejavnosti ob podpori občine logatec ponudil na ogled dela mlade cerkniške slikarke andreje potočar. Izvedeli smo, da je andreja v resnici doma iz novega mesta, zato ni presenetljivo, da jo vznemirja pokrajina, ki pa ni ne realistična ne impresionistična. »Slika zame ni le podoba podobe,« je dejala umetnica, »ampak nekaj več, globlje. Zato se zatekam tudi v abstrakcijo.« Njena dela zaznamuje tako risba kot slikanje, potrjujeta in dopolnjujeta se med seboj, barvno so dela silno urejena, celovita. Vse to dosega predvsem z akrilnimi barvami na platnu. Če kdo slučajno išče kakšno konkretno figuro, jo bo
\ i
tudi našel (hiše na trški gori), včasih pa skriva v sebi dvojnost (drevesne krošnje kot jadra). mlada umetnica je do zdaj sodelovala na številnih slikarskih kolonijah in skupinskih razstavah od hrvaške in bosne do češke in zda, predstavila se je tudi samostojno, rada pa omenja sodelovanje z amnesty international, dolenjskim muzejem, s projektom korczak v krakovu in new yorku, vodi tečaje risanja in slikanja.
Kras
Šumenje ii., 2012, Mešana tehnika na platno
ukrajinca in rus v stekleni dvqrani
Likovno društvo Logatec se odkar ima novega člana Jurija Kravcova lahko ponaša s pridevnikom »mednarodno«. Od 15. februarja pa ni več dvoma: priključila sta se še dva člana, Ukrajinca, ki že nekaj let živita in delata v Sloveniji: Katerina Burlina in Eduard belsky. Njihova dela so bila od 15. 2. 2013 do 23. 2. na ogled v Stekleni galeriji večnamenskega športnega centra Logatec. Vsi so akademsko izobraženi slikarji, prej so živeli v bivši Sovjetski Zvezi, sedaj pa v naši deželi (Kravcov dlje časa, burlin- belsky pa šele nekaj let). O njihovih delih je tudi tokrat svoje mnenje podala umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Dela Katerine burlove pripovedujejo o doživetji in izkustvih, o človeku in njegovih povezavah, njen barvit likovni svet je bogat, samosvoj in poln skrivnosti. Tudi za Eduarda belskyja velja, da je človek v prvem planu in to se izraža tako v čudovitih barvah, kot tudi v iskanju tem. Slike Jurija Kravcova pa so barvno manj »kričeče«, bolj umirjene, mehke, nežne in pastelne, če jih primerjamo s tistimi, ki nam jih je pokazal na prejšnjih razstavah. Na koncu pa je povedala: »Vsi tri-
je se nenehno vračajo h ključnim klasičnim likovnim elementom, ki jih raziskujejo skozi lastno likovno občutljivost in jih ustvarjalno podrejajo svojim refleksijam. Iz sorodnih motivnih zanimanj vsak izmed njih razvija likovne organizme različnih karakterjev, ki predstavljajo izkustveno osamosvajanje tako vsebin kot likovnih rešitev«. Še nekaj
besed o glasbi: tokrat je na citre igrala urša Matjašec (študentka univerze Mozarteum v Salzburgu) - na dušo razstavljalcem tudi Larino pesem, z glasom pa se je predstavila prijateljica, študentka Katarina Gačnik. Organizacija: DLL Logatec; finančna podpora: Občina Logatec.
Brane Pevec
14. aprila na referendum!
pobudniki zbrali 658 podpisov.
Usoda javnega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladino Logatec je v rokah volivcev. Civilni iniciativi je namreč med 2. januarjem in 6. februarjem letos uspelo zbrati 669 podpisov za referendum o ustanovitvi javnega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladino Logatec, 13. februarja pa je prvopodpisani Boiis Čičmirko 658 podpisov predal županu bertu Menardu. Ta je vnovič poudaril, da bi zavod logaškim društvom, klubom, zavodom in drugim pravnim subjektom olajšal pridobivanje sredstev za delovanje in projekte, in pripomogel k izboljšanju razmer na področju mladine. »Nameravali smo oblikovati Mladinski center, urediti problematiko v zvezi s smučiščem Sekirica, ki trenutno nima koncesionaija in obratovalnega dovoljenja,« je še dejal župan, ki bo sicer referendum kot legitimno in demokratično obliko izrekanja ljudske volje spoštoval. Boiis Čičmirko pa je ob predaji
podpisov, katerih število je preseglo njegova pričakovanja, izrazil upanje, da se bodo v referendumski kampanji soočila dejstva za in proti ustanovitvi zavoda. Postopek se nadaljuje v skladu s predpisi, občinski svet
je na februarski seji potrdil Akt o razpisu referenduma, ki za njegov datum določa 14. april.
Blanka Markovič Kocen
ipolitika
19. redna seja občinskega sveta občine logatec
Občinski svetniki so na februarski seji med drugim v drugim sprejeli predlog Odloka o proračunu občine Logatec za leto 2013 z amandmajem v drugi obravnavi ter Akt o razpisu referenduma. Obravnavo predloga sklepa o moratoriju na odmero in plačilo komunalnega prispevka v Gorenjem Logatcu so prekinili in bodo nadaljevali na naslednji seji.
Vprašanja in pobude svetnikov
Občinski svetniki so na 19. redni seji, 21. februarja, na predlog Franca Rudolfa (SLS), uvodoma potrdili razširitev že tako obsežnega dnevnega reda z razpravo o problematiki plačevanja komunalnih storitev v Gorenjem Logatcu. Med vprašanji in pobudami svetnikov je Anita Kermavnar (SLS) vnovič opozorila na po njenem mnenju sporno nakazilo 14.000 evrov Turističnemu društvu Logatec. Kot so ji pojasnili z občine, naj bi to bila sredstva, namenjena ustanovitvi Turistično-informacijskega centra prek pogodbe med občino in turističnim društvom. Kermavnarjeva je ob tem opozorila, da so bila sredstva nakazana isti dan, kot je bila podpisana pogodba, takrat pa društvo ni imelo zahtevanega statusa društva, ki deluje v javnem interesu, za kar po mnenju svetnice tudi ni nikakršne podlage. »Sredstva so bila torej nakazana na podlagi neveljavne pogodbe, vnaprej, tako rekoč 'na lepe oči',« je poudarila in napovedala, da bo pristojnemu odboru podala predlog za prednostno obravnavo zadeve. Borisa Čičmirka (Koliševka) je zanimalo, kdo je logaški energetski manager, ki mu je letos v proračunu namenjenih 30.000 evrov (lani 10.000). Svetnik je tudi vprašal, kdo je odgovoren, da je bil denar za energetsko sanacijo Osnovne šole 8 talcev Logatec in Vrtca Kurirček, ki na razpisu nista uspela, praktično vržen stran. Župan Berto Menard je temu očitku nasprotoval, rekoč, da se občina prijavlja na nov razpis, za katerega je 28. februarja oddala razpisno dokumentacijo. Nikalno je odgovoril tudi na vprašanje svetnice Eve Černigoj (SMS), ali je občina naročnik ankete v zvezi z javnim zavodom.
Sprejet Akt o razpisu referenduma
Kot je znano, je bilo v februarju vloženih 658 overjenih podpisov za razpis
referenduma o ustanovitvi Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladino Logatec, kar občinski svet zavezuje, da najpozneje v 15 dneh od vložene zahteve referendum tudi razpiše. Svetniki so torej na seji sprejeli Akt o razpisu referenduma, ki bo v nedeljo, 14. aprila, medtem ko je bil 4. marec določen kot dan začetka volilnih opravil. Boris Čičmirko (Koli-ševka), pobudnik zbiranja podpisov za razpis referenduma, je v razpravi opozoril, da predlagano referendumsko vprašanje ni enako tistemu, pod katerim so se ljudje podpisovali, je pa po besedah Maje Lapornik usklajeno z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi. Tik pred objavo v Uradnem listu RS so se svetniki uskladili in se bo referendumsko vprašanje glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi Odlok o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod za kulturo, šport, turizem in mladino Logatec, ki ga je Občinski svet Občine Logatec sprejel na 16. redni seji, dne 15. 11. 2012, s katerim se ustanavlja javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladino Logatec?«, možna odgovora pa bosta za ali proti.
Predlog proračuna deležen popravkov
Občinski svet Občine Logatec je sprejel Odlok o proračunu Občine Logatec za leto 2013 s predloženim amandmajem.
V	predlaganem proračunu se povečujejo prihodki iz naslova komunalnih storitev, in sicer za 100.000 evrov, zmanjšujejo pa se prihodki iz naslova prodaje stavbnih zemljišč in sredstev za investicije, s strani ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pa je dodan znesek k sofinanciranju gradnje vrtca v Rovtah. Odhodki se v predlaganem proračunu zmanjšujejo za 1.906.929 evrov in znašajo 18.700.662 evrov. Po županovih besedah je predlagani proračun uravnotežen, saj se bo primanjkljaj kril s prenosom sredstev od lani. Dodajmo še, da bo za investicije namenjenih 1.833.244 evrov proračunskega denarja, prednost pa bodo imeli projekt Čista Ljubljanica, Vrtec Rovte, križišče Tržaška-Tovarni-ška-Rovtarska cesta in igrišče ob Osnovni šoli Tabor Logatec.
V	razpravi o predlogu pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in odpadne vode, javne kanalizaci-
je ter o tehnični izvedbi priključkov na javno kanalizacijo v Logatcu je Miran Obreza (Zares) opozoril, da je s sprejemom pravilnika samodejno kršen njegov 22. člen, po katerem čistilna naprava ne sme biti preobremenjena in ne sme povzročati prekomernega smradu in emisij, obstoječa čistilna naprava pa tem določbam ne ustreza. »Nekdo bo moral odgo-vaijati,« je poudaril Obreza, Marjan Gre-gorič (SD) pa je ob tem pojasnil, da je monitoring lani pokazal, da je bila voda čiščena zelo primerno, ni pa zanikal, da je čistilna naprava preobremenjena. Svetniki so omenjeni predlog pravilnika ob koncu razprave sprejeli.
O plačilu komunalnega prispevka posebna delovna skupina?
Pobudo skupine občanov o uvedbi moratorija na izdajanje odločb o odmeri in položnic za plačilo komunalnega prispevka v Gorenjem Logatcu do konca septembra letos, ki jo je svetnikom kot predlog sklepa posredoval Franc Rudolf (SLS) bo občinski svet posredoval pristojnemu občinskemu organu kot usmeritev za nadaljnje delo, saj sklepa o tem ne more sprejeti. Odobravanja pa je bil deležen predlog Marjana Gregoriča (SD) o ustanovitvi posebne komisije, ki bi potrebna dejstva zbrala in predložila v nadaljnji postopek. Po besedah Zorana Mojškerca (SDS) naj ta komisija preuči, zakaj v desetih letih niso bile izdane odločbe, Vanja Uvalič Kosijer (SD) pa je opozorila, da gre za velike zneske, zato je sekundarnega pomena, kdo je kriv; občinski svet naj, če ne more prevzeti odgovornosti, ponudi primerne smernice. Ta točka dnevnega reda je bila prekinjena in bo z namenom temeljite priprave obravnavana na naslednji seji. Na februarski seji je Občinski svet Občine Logatec sprejel tudi Letni lokalni program kulture in predlog Letnega lokalnega programa športa v občini za letošnje leto ter se seznanil z Letnim poročilom nadzornega odbora za leto 2012.
Blanka Markovič Kocen
kmečke in podezelske žene
druženje in aktivnosti
kmetijstvoi
Kmečke in podeželske žene, združene v Društvu kmečkih in podeželskih žena Logatec, so se tudi letos konec januarja že tradicionalno zbrale na občnem zboru v gostilni Turk v Hotedršici. Prijeten uvod v druženje sta pričarali citrarka maruša Pišljar in članica društva Sonja menart na harmoniki. To je bil tudi Sonjin prvi javni nastop. Pregledale so delo društva v preteklem letu in ugotovile, da je za njimi pestro leto, ki so ga najbolj zaznamovale naslednje aktivnosti: izleti v toplice in pohod na Veliko planino, strokovne ekskurzije na Kras, Brkine in Logarsko dolino, izobraževanje v obliki tečajev predavanj: tematski kuharski tečaji, predavanje o raku na dojki, o sajenju zelenjave in cvetja, delavnica aranžiranja daril.
Tradicionalni prireditvi sta krompirjev piknik in binkoštni pohod, ki se ju vsako leto udeleži veliko število članic in tudi njihovih družinskih članov. Tudi sodelovanje na Gregorjevem semnju ima že dolgoletno tradicijo. Članice so sodelovale tudi na ženskih kmečkih igrah in pri pogostitvi ob občinskem prazniku. Program društva v letu 2013 zajema podobne dejavnosti kot v pre-
teklem letu, kamor sodi tudi praznovanje 8. marca - Dneva žena. 26. marca ob 18. uri bo v jedilnici OŠ 8 talcev predavala Sanja Lončar o pomenu samooskrbe v našem življenju. Po uradnem delu občnega zbora je
sledilo družabno srečanje, manjkal ni niti vsakoletni srečelov. S cvetjem so bile počaščene tudi vse članice, ki so v preteklem letu praznovale »okroglo« obletnico.
Mojca Vavken
predavanje o pridelavi in predelavi voska
C as, ko narava miruje, s tem pa tudi čebele, čebelarji izkoristijo za izobraževanje. Po decembrskem predavanju o čebeljih pašah so konec januarja prisluhnili še predavanju o mnogoteri uporabnosti čebeljega voska. Aleksander mikuš je predstavil pridelavo voska ter postopke za pravilno predelavo. Velik del voska čebelarijo vračajo v panj z vstavljanjem satnih osnov, na katerih potem čebele gradijo novo satje. Glede pridelave je omenil, da je nov vosek bel ali zelo svetel. Barva je namreč odvisna od naravnih virov cvetnega prahu. Če imajo čebele na voljo kak vir temnejšega cvetnega prahu, bo tudi vosek temnejši. Je pa še vedno tak vosek v povprečju precej svetel. V postopkih nadaljnje uporabe voska pa je izpostavil izdelavo sveč. Ta uporabna vrednost voska je bila pred pojavom parafina izjemna. Poudaril je, da mora biti vosek za izdelavo sveč zelo čist, da stenj dobro vleče (se ne zamaši) in sveče lepo gorijo. Sicer pa se vosek uporablja na zelo različnih področjih. Uporaben je za zaščito lesa, za izdelavo matiranih barv, za cepilno smolo pri cepljenju sadnega drevja. mogoče ni odveč spomniti, da v primeru vžiga voska gašenje z vodo ne pride v poštev. Vosek je pomemben v pekarstvu. uporablja se za premazovanje pekačev, za glaziranje slaščic, za premaze za sire ... V farmaciji vosek uporabljajo za izdelavo tablet s kontroliranim sproščanjem učinkovin. Vosek se uporablja tudi v apiterapiji (veda o tem, kako si s pomočjo čebeljih pridelkov krepimo in ohranjamo zdravje)
za tople voščene obloge za blaženje vnetij dihal, za ustno higieno (žvečenje voska z dodatkom propolisa), za blaženje vnetja grla (faringitis). Ogromna voska pa se porabi tudi v kozmetiki za izdelavo krem .
Marjan Papež
Predavanju o vosku je prisluhnilo okrog trideset logaških čebelarjev.
ikmetijstvo občni zbor čebelarskega društva logatec
za nami ena najslabših čebelarskih sezon
Konec januarja je potekal redni, letos tudi volilni občni zbor Čebelarskega društva Logatec. uvodoma je predsednik društva Tone Žakelj povzel značilnosti lanske čebelarske sezone in dogodke iz društvenega življenja, ki so jo spremljali. Po sprejemu dnevnega reda je upravni odbor podelil priznanja prizadevnim članom. Priznanje Antona Janše II. stopnje je prejel janez Slabe, ki je postal tud zaslužni član ČD Logatec, priznanja Antona janše Iii. stopnje pa so prejeli Marko Felicijan, Ludvik Habe, Marjan Lukan, Helena Marinč, Ivan Petrovčič, Pavel Treven in Boštjan Verdinek.
Kot je povzel predsednik Žakelj, je vreme do marca 2012 omogočalo dober razvoj čebeljih družin, potem pa je hladno in deževno vreme v aprilu in maju onemogočilo kakršne koli donose medu. Nasprotno, čebelarji smo morali čebele v tem času celo krmiti, da niso trpele lakote. Le cvetenje javorja in lipe je ponekod zagotovilo točenje po nekaj kilogramov medu iz posameznega panja. Nato je sledila poletna suša, tako da je bila letina 2012 ena najslabših v zadnjih petdeset letih; tudi prevozi čebel na akacijevo in kostanjevo pašo so komaj povrnili stroške prevoza čebeljih družin.
Na Gregorjevem sejmu je društvo - s pomočjo svojih čebelarjev, ki so podarili vzorce, in članov Franca Gruma ter Toneta Ža-klja, ki sta bila ekipa na stojnici - poskrbelo za degustacijo šest vrst slovenskega medu: cvetličnega, akacijevega, gozdnega, hoje-vega, lipovega in kostanjevega; degustacijo s prikazom značilnosti teh vrst medu sta kasneje pripravila za logaško društvo zeliščar-jev Ognjič še Jože in Helena Marinč. Tudi pri Čebelarski zvezi Slovenije je društvo ohranilo aktivno vlogo. Resda je Miru
Predsednik redno in dosledno vsako leto predstavi statistiko članstva logaških čebelarjev v Čebelarskem društvu Logatec (ČD) in Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS).
Leto:	2007	2008	2009	2010	2011	2012	2013
Št. Članov ČD in ČZS	70	71	66	73	70	63	66
Zgolj člani ČD	18	18	17	15	17	25	25
Skupaj	88	89	83	88	87	88	91
Leskovcu potekel mandat člana nadzornega odbora ČZS in člana uredniškega odbora glasila Slovenski čebelar, vendar ga je kot člana uredniškega odbora slovenske najstarejše, brez prekinitve izhajajoče periodične publikacije, nasledil Tone Žakelj. V drugi polovici marca so nekateri člani društva sodelovali v akciji Očistimo občino.
Vsem pomembnim prireditvam ČZS v letu 2012, med drugim tudi 10. čebelarskemu prazniku v Izlakah sredi maja lani, je večal svečanost tudi prapor logaškega društva, ki ga že skoraj tri desetletja nosi praporščak Franci Grum. Lani smo dobro izkoristili možnosti izobraževanja, ki jih zagotavlja ČZS ob sofinanciranju Evropske unije, saj smo prisluhnili štirim predavanjem: januarja nam je zelo zanimivo o zgodovini čebelarstva predaval Franc Šivic, v februarju je o pravilnem označevanju medu govorila Nataša Li-lek, marca je pridelovanje in široko uporabnost propolisa predstavil Norbert Jedlovčnik, konec novembra pa smo od Jureta Justinka veliko izvedeli o čebeljih pašah. Občinski upravi se zahvaljujemo, da nam je za ta srečanja dala brezplačno v uporabo Prešernovo dvorano.
Čeprav je bila medena letina 2012 slaba, smo čebelarji ČD Logatec zbrali dovolj kozarcev medu, da smo v okviru tradicionalnega slovenskega zajtrka zadostili potrebam po medu
-■-1
za otroke v vrtcih. Poskrbeli smo, da so otroci, njihovi straši in skrbniki prejeli tudi informacije o zdravem prehranjevanju, o pomenu čebelarstva in kmetijstva ter o prednostih hrane, pridelane v bližini bivanja. Otroke v vrtcih je nekaj čebelarjev seznanjalo z našo medonosno čebelo.
Na koncu so bile še redne volitve. Izvolitve niso bile vprašljive, saj se je občnega zbora udeležilo precej več kot polovica članov. Še en mandat predsednikovanja smo potrdili Tonetu Žaklju, za pomoč smo mu imenovali podpredsednico Heleno Marinč, upravni odbor pa je dobil dva nova člana, Mirka Šemrova in Mihaela Špeha. Poleg njiju bodo v mandatu 2013-2017 v upravnem odboru še prekaljeni čebelarji: Rafael Cepič, Matija Facija, Peter Fortuna, Franc Grum, Pavel Rupnik, Janez Tomazin, Pavel Treven in Helena Marinč. V nadzornem odboru sta Jože Marinč in Marija Leskovec, za blagajno pa bo - kot že desetletja - skrbela neumorna Iva Lukančič.
Skupno število članov društva se že leta giblje malo pod 90, letos celo eden več. Na novo so se nam pridružili Tanja Kunc, Erik Merlak, Marko Mikuž, Damijan Pogorelec, Majda Ržek, Mihael Špeh, ter Lidija in Miha Teršar.
Marjan Papež
Občnega zbora se je udeležila več kot polovica članov društva.
Občni zbor je tudi priložnost za podelitev čebelarskih priznanj. Med prejemniki priznanja Antona Janše tretje stopnje je bila tudi Helena Marinč, ki je na volilnem občnem zboru postala tudi podpredsednica društva.
posvet oi kgzs logatec o prihodnosti skp
za mnoge zanimiva shema 'malih kmetov'
Osrednja tema srečanja, ki ga tradicionalno ob Svečnici organizira odbor izpostave (OI) Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Logatec, letos so se dobili pri Turku v Ho-tedršici, je bila prihodnost skupne kmetijske politike (SKP). Z letošnjim letom se namreč zaključuje sedemletno obdobje in sedaj potekajo intenzivna pogajanja in usklajevanja na ravni Evropske unije za obdobje 2014-2020. Iztočnice je predstavil dr. Boštjan Kos z ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO).
Pri prvem stebru SKP, ki obravnava neposredna plačila, bo največ sprememb. Tu bodo logaški kmetje, ki imajo na kmetijah veliko travnikov, pridobili, saj bodo po zadnjem predlogu hektarska plačila za travi-nje in njive izenačena. Za manjše kmete na Logaškem pa bo verjetno zanimiva shema za male kmete, ki naj bi zmanjšala administracijo in vodenje evidenc. Vstop vanjo bo prostovoljen, vključitev vanjo bo možna le v letu 2014, izstop pa kadarkoli. V njej bodo kmetje upravičeni do sredstev na letni ravni med 500 in tisoč evri, Slovenija pri tem predlaga spodnjo mejo pri 200 evrih, saj je v Sloveniji okrog 20 odstotkov kmetij, ki sedaj na letni ravni prejemajo manj kot 500 evrov. Na kmetijo bi bil določen znesek za celotno obdobje, take
kmetije pa ne bi bile upravičene do drugih dodatkov, kot je zelena komponenta in proizvodno vezana plačila. Pri drugem stebru SKP so temeljne usmeritve znane. SKP bo v prihodnje še bolj usmerjena h konkurenčnosti, spodbujala bo inovacije, prenos znanja, upravljanje s tveganji in sodelovanje v dobavni in živilski verigi. Po predstavitvi je predsednik OI KGZS Logatec Anton Kokelj ob robu reforme SKP po letu 2013 izpostavil, da bo sredstev za kmete po reformi manj, zato bo razliko treba dobiti z boljšim trženjem. Zaradi napovedane ukinitve kvot pri prireji mleka bo problem padec cene mleka. Glede ustanavljanja organizacij proizvajalcev pa je bil skeptičen do nove oblike povezovanja kmetov, saj meni, da obstoječi način v zadrugah deluje dobro. V zvezi s pridobivanjem sredstev iz razpisov je predsednik območne enote KGZS Janez Beja menil, da ne bi bil nujni kriterij povečanje proizvodnje, v danih razmerah je lahko uspeh že ohranitev obstoječe. Razpise bi bilo treba opredeliti tudi tako, da bi do sredstev prišle tudi kmetije, ki z naložbo ne bodo izkazale tolikšnega povečanja proizvodnje, saj sicer razpisi favorizirajo ene in iste kmetije. Dr. Boštjan Kos z Ministrstva za kmetijstvo in okolje je pojasnil, da to skušajo reševati z več manjšimi specializi-
ranimi javnimi razpisi. Lokalno politiko je predstavil logaški župan Berto Menard, ki je izrazil zadovoljstvo, ker je po dolgih letih usklajevanja sprejet občinski prostorski načrt (OPN) za občino Logatec, ki omogoča upravljanje s prostorom. Pri tem je izpostavil problem razpršene gradnje na podeželju. Kronični problem pa so iztrebki psov, ki se nekontrolirano gibljejo ali pa tudi v spremstvu lastnikov, ki za njimi ne počistijo. Problem so skušali reševati s posebno takso za lastnike psov brez zemljišč, vendar do sedaj ta problem še ni rešen. Sicer pa v občini dobro deluje kmečka tržnica, občina pa je za kmetijstvo ohranila enaka sredstva kot lani, to je 40.000 evrov. V nadaljevanju so kmetje opozorili na problem škod po divjadi in zvereh, kjer pa je bil vodja enote KSS Logatec Roman Rupnik kritičen do kmetov, saj premalo dosledno prijavljajo škode. Tako se dobi občutek, da škod ni toliko, kot jih v resnici je. V zvezi s tem je Beja povedal izkušnjo na območju Litije. Po doslednem prijavljanju škod in sodelovanjem kmetov pri razgrnitvi lovsko upravljavskih načrtov se je zaradi obsega škod po jelenjadi bistveno povečal odlov.
Marjan Papež
Na letošnjem posvetu so spregovorili o prihodnosti skupne kmetijske politike po letu 2013.
ikmetijstvo
vode povezujejo
mednarodno leto sodelovanja na področju voda
Organizacija združenih narodov (OZN) je leto 2013 razglasila za mednarodno leto sodelovanja na področju voda. S tem želi OZN spodbuditi države članice, da leto 2013 izkoristijo za pospeševanje ukrepov na vseh ravneh, katerih namen je doseganje mednarodno dogovorjenih z vodo povezanih ciljev, ki so opredeljeni v več strateških dokumentih, kot so Agenda 21 in Deklaracija ZN o novem tisočletju, ter tako okrepijo zavedanje o njihovi pomembnosti. ministrstvo za kmetijstvo in okolje, pristojno za področje upravljanja voda, bo dejavnosti v okviru mednarodnega leta sodelovanja na področju voda izvajalo pod sloganom »Vode povezujejo«. Program aktivnosti je na voljo na spletni strani www.mko.gov. si, za otroke pa je zanimiva spletna stran www.protko.si, kjer je povezava do didaktične interaktivne igre.
Ma. P.

t

*
Leto 2013 je mednarodno leto sodelovanja na področju voda.
do logopeda v logatcu sele v nekaj letih
Kljub precejšnjim potrebam v logaškem zdravstvenem domu ni logopeda, starši pa svoje otroke vozijo v ljubljano ali cerknico. občina je pripravljena finančno pomagati pri zaposlitvi, a o konkretnih številkah še ne morejo govoriti. Kot je povedala vršilka dolžnosti direktorice Tanja miklavc maček, so v Zdravstvenem domu Logatec med 131 otroci, rojenimi leta 2007, zaznali 22 takih, ki imajo motnjo govora, kar je kar 17 odstotkov vseh. Toda logaški starši morajo svoje otroke voziti k logopedu v Ljubljano ali Cerknico, saj tukajšnji zdravstveni dom zdravnika te stroke nima. miklavc mačkova pravi, da so zahtevek za zaposlitev logopeda enkrat tedensko že posredovali na ministrstvo za zdravje, vendar glede na dosedanje izkušnje pri odobravanju programov in glede na sedanjo gospodarsko krizo odobritev programa pričakuje šele v nekaj letih.
Občina je pripravljena pomagati »Ker bi s približevanjem logopeda lokalnim potrebam razbremenili logopeda v Ljubljani, prihranili pa čas in denar občanov, bi morala država poskrbeti za financi-
ranje omenjenega programa. V nasprotju s tem se problematika prelaga v breme občanov in samih občin, kar ni ustrezno,« je kritična sogovornica, ki ne glede na omenjeno stališče pozdravlja željo občine, da logopedske storitve približa občanom do odobritve programa s strani ministrstva rS za zdravje in financira zaposlitev logopeda ali izvajanje logopedskega programa prek podjemne pogodbe v Zdravstvenem domu Logatec. »Ocenjujemo, da je potrebna višina sredstev za financiranje zaposlitve logopeda enkrat na teden s strani Občine Logatec skupaj z materialnimi stroški in deležem administrativnega kadra najmanj 8000 oziroma največ 13.000 evrov letno.« Obenem maček miklavčeva opozarja na dejstvo, da doslej še niso osebno navezali stika z logopedi za potrebe zaposlitve v logaškem zdravstvenem domu, zato lahko zaradi pomanjkanja logopedov v Sloveniji prihaja tudi do razhajanja z navedeno oceno stroškov. »Prav tako ni zagotovljeno, da bo izkazan interes logopedov za zaposlitev v Logatcu, zlasti če se dogovarjamo za krajši delovni čas ali za sklenitev podje-mne pogodbe,« še dodaja.
V šoli je pogosto že prepozno »motnje govora zaznavamo tudi v šolski populaciji, vendar je tedaj za njihovo odpravljanje večkrat že prepozno, saj je korekcija motenj govora najboljša in najuspešnejša v predšolskem obdobju otrokovega razvoja,« poudarja ravnateljica Osnovne šole Tabor Logatec miša Stržinar. Ko učitelj pri učencu zazna motnjo govora, pozove starše in se pri njih pozanima, ali je otrok že kje logopedsko obravnavan. Seveda se učitelj v času pouka trudi diferencirati pouk glede na otrokovo motnjo. »Toda govorne motnje zahtevajo strokovno obravnavo. Učitelji niso logopedi,« dodaja Stržinarjeva. »Staršem predlagamo, naj svojega zdravnika in prosijo za napotnico za obravnavo logopeda npr. v Zdravstvenem domu Center, na metelkovi v Ljubljani.« Občina Logatec je pripravljena pomagati pri zaposlitvi logopeda v tukajšnjem zdravstvenem domu, vendar v tem trenutku še preučujejo možnosti pridobitve sredstev za ta namen, zato o konkretnih številkah še ne morejo govoriti.
Blanka Markovič Kocen
namesto jahte raje kupi stroj
podjetnik leta: janez hladnik iz petkovcev
Janez Hladnik, lastnik podjetja Mizarstvo Hladnik iz Petkovcev (Rovte), je januarja prejel regijsko priznanje Podjetniški uspeh leta 2012. Gospodarski krizi navkljub se to podjetje uspešno razvija in zaposluje domače ljudi. Program nameravajo razširiti s projektom pasivna brunarica. Logaško obrtništvo je vpeto v širši logaški gospodarski prostor, prek obrtne zbornice pa tvori združenje, ki ima trenutno več kot 450 članov iz vseh branž. janez Hladnik je eden tistih članov Obrtno-podjetniške zbornice Logatec, na katere je le-ta še posebej ponosna in ga je za omenjeno priznanje, ki ga vsako leto podeljuje postojnski Radio 94, tudi predlagala.
Kaj vse vaša dejavnost vključuje, s čim se podjetje ukvarja?
Izdelujemo polizdelke, ki jih uporabljajo izdelovalci oken in so skupaj z notranjimi vrati naš glavni profil, ter različne konstrukcije za gradbeništvo. Pol slovenskih proizvajalcev oken uporablja naše izdelke. Pri izvozu - izvažamo, denimo, v Italijo, Avstrijo, na Madžarsko - pa imamo posrednike.
Se ozirate tudi po kakšnih bolj eksotičnih trgih?
Izvažamo tudi na japonsko in Kitajsko, prav tako prek posrednikov. V te dežele prodajamo izdelke, ki jih pri nas uporabljamo, ko nesemo svečo na pokopališče, budisti pa na te posebne deščice, izdelane iz nadvse kakovostnega materiala, v spomin umrlim pišejo hieroglife.
Kako ste navezali stik z njimi?
Prek posrednikov iz Nemčije. Gre za nepojmljivo strogo kakovost. Naši izdelki gredo tudi v Kanado, ravno zdaj delamo zanje le-pljence, ki jih v Kanadi montirajo. V tujino vedno izvažamo s posredniki, kajti sam težko prideš na trg. Celo posredniki imajo svoje posrednike, ki v izogib težavam s plačili ugotavljajo, katera podjetja so zdrava.
Kako v vašem podjetju občutite krizo?
Razširili smo nabor izdelkov, posodobili stroje, se prilagodili razmeram. Potrebnega je tudi nekaj odrekanja: namesto jahte, denimo, sem raje kupil nov stroj. Samo za primerjavo: navadna tračna žaga je vredna 100 tisoč evrov.
Kaj vam kot podjetniku povzroča največ težav?
Plačilna nedisciplina. Prav zaradi tega sem
prejšnje leto sem izgubil precej denarja, s katerim bi nekaj delavcev lahko dobro preživelo.
Koliko ljudi pa imate zaposlenih?
20, zdaj pa sem zaposlil še tri, vsi so iz lokalnega okolja. Proizvodnje nisem bistveno povečal, raje sem se odločil za zahtevnejše izdelke in več vloženega dela.
Ali so ugodnosti, ki jih svojim članom nudi obrtna zbornica, za vas koristne?
So koristne, težava pri obrtnikih pa je ta, da ne vprašajo. Sam najbolj uporabljam zakonske zadeve.
V januarju ste dobili priznanje Podjetniški uspeh leta 2012. Kaj vam ta nagrada pomeni?
Zelo veliko. Nanjo sem ponosen in se zahvaljujem vsem, ki so glasovali zame, ter družini, delavcem in vsem, ki so mi pomagali, da sem do nagrade prišel.
Čemu pa pripisujete ta uspeh?
To je plod kmečkih ljudi. Mi živimo v »kmečki pameti«, delamo z najnižjo režijo, delavci delajo po svoji vesti, odlikujeta jih predvsem skromnost in pridnost.
Vaše podjetje ima že 22-letno tradicijo. Kako ste začeli?
Začel sem že mnogo prej kot »šušmar« (smeh). Ko smo delali hiše, pomagali drug drugemu, sem se marsičesa naučil. Potem sem odprl popoldansko obrt, po dveh letih pa 1990. zapustil službo in vzel redno obrt.
Je v vaše podjetje vključena celotna družina?
Ena hči hodi še v šolo, sin z ženo je doma,
druga hči pa ima drug posel, vendar v administraciji priskoči na pomoč, če je treba.
Kakšen je vaš delovni dan?
Vstajam ob 7.30, ob sedmih delavcem razdelim delo. Ukvarjam se z nabavo in prodajo, popravila strojev pa v zadnjem času prepuščam sinu. V delo sem vpleten vse dni razen v nedeljo, a se tudi takrat oglasim na telefonske klice. To je pač obrtniško delo, v podje-tjihje drugače. Po telefonu sem dosegljiv od takrat, ko vstanem, do takrat, ko grem spat. Še ko grem na morje, moram imeti s seboj telefon. Računalnik uporabljam za pošiljanje in prebiranje pošte, vse ostalo vodi žena.
Je les za vas umetniški material?
Da. Še bolj kot zdaj pa je bil umetniški material na začetku. Sprva sem namreč delal kmečke strope, izrezljane, tudi ročno, balkonske ograje ... Z lesom sem živel po domače, vse je bilo leseno, doma smo se z njim ukvarjali, zame je bil nekaj živega.
Na katere inovacije ste v zadnjih letih najbolj ponosni?
Kupil sem dva dobra stroja, ponosen pa sem tudi na razširitev programa. Zdaj imam v projektu pasivno brunarico. Iz lepljencev je namreč mogoče narediti najkvalitetnejše brune, s posebnimi zračnimi kanali in izolacijo. Narediti nameravam brunarico, kjer se bosta mlada lahko grela samo z ljubeznijo (smeh) ... Izpopolnjevati želim le kakovost, pri širitvi pa smo obrtniki s podeželja omejeni. Ne dobimo dovoljenj o zazidljivosti, gradbenih dovoljenj ... Marsikateri obrtnik na podeželju bi povečal svojo proizvodnjo. In bi aktivno vplival na obubožano Slovenijo, a zaradi birokracije ne more.
Blanka Markovič Kocen
idruzba
na občinski zgradbi žaljivi napisi
v februarski noči so neznanci na vhod v občinsko stavbo napisali grafite, ki so bili žaljive narave. bodo storilci kaznovani?
J JM
Na Upravnem centru Občine Logatec so v februarski noči neznanci pustili svoj podpis: šlo je za napise žaljive narave, ki so imensko omenjali podžupanjo go. Ladislavo Furlan in podžupana g. Puca. Župan Menard, ki je bil od občinskega vodstva prvi obveščen o dogodku, in sicer v soboto, zgodaj zjutraj, s strani občanov, je tudi poklical policijo, ki je v žaljivih napisih videla znake kaznivega dejanja. Javno spodbujanje ali razpihovanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti se kaznuje z zaporom do dveh let. »Za omenjena kazniva dejanja je značilno, da se pregon prične na predlog oškodovancev,« pravijo na Policiji in dodajajo, da bo o vseh ugotovitvah obveščeno tožilstvo. Storilca še iščejo. Župan je sicer izrazil mnenje, da gre za izražanje nezadovoljstva z obstoječo situacijo. Podžupanja Ladislava Furlan je o dogodku izrazila naslednje mnenje: »Žaljiv zapis, napisan na upravno zgradbo v Logatcu, je po mojem osebnem prepričanju rezultat dogajanja, povezanega z ustanovitvijo Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladino Logatec. Pobuda ter kampanja proti ustanovitvi Zavoda je povsem legiti-
mna pravica vsakogar. Lahko pa brez večjih težav ugotovimo, da so društva, klubi, zveze, torej interesne skupine, predvsem pa mladi, ki jih je ustanovitev Zavoda prvenstveno namenjena, in sicer kot pomoč pri bolj kakovostnem preživljanju prostega časa, v tem primeru, ostali ob strani, ter da so se nanje dejanski pobudniki referenduma, Slovenska ljudska stranka, Koliševka in Zares, zgolj sklicevali, ob tem pa mislili le na dosego svojih političnih ciljev. Žal so bile pri tem uporabljene tudi nekulturne in nesprejemljive metode, bodisi grobi napadi na Logaški tribuni in ne nazadnje tudi žaljivi grafiti na zgradbi upravnega centra Logatec. Slednja dejanja v prvi vrsti pomenijo neposredno materialno škodo, ki bremeni vse občanke in občane Občine Logatec, in, kar je zaskrbljujoče, v naš prostor se vnašajo nedopustna moralna ter posledično fizična obračunavanja. To pa je več kot alarmantno in se mora, ob podpori vseh občank in občanov, končati. Pobudnike teh dejanj ob tej priložnosti pozivam, da prenehajo z netenjem sovraštva in nasilja, saj bomo negativne posledice nosili, naj poudarim, prav vsi prebivalci naše
občine.« Tudi župan menard opozarja, da tovrstna dejanja povzročijo neposredno škodo, stroški odprave posledic teh dejanj pa bremenijo lokalno skupnost kot celoto. Pisanje na javne zgradbe in uničevanje javne lastnine je v Občini Logatec tudi sicer problem; na odnos do javne lastnine je zato občina v našem glasilu že opozarjala. A je šlo v večini primerov za poškodovanje parkov in igrišč. Redki so pojavi osebne razžalitve. Tovrstna dejanja zagotovo niso znamenje demokratičnosti, vzroke za nedavne grafite pa podžupan g. Vladislav Puc opisuje takole: »Zdi se, kot da ne bi minilo že dvajset let od takrat, ko smo začeli graditi obrtni coni v Logatcu. Splošno mnenje je bilo negativno nastrojeno proti njuni izgradnji, ponudniki pa smo bili, če se lahko tako izrazim, »pribiti na križ«. V tem času je žal propadel logaški KLI, v Valkartonu se je obseg delavcev prepolovil, obrtni coni, proti katerima je potekala negativna kampanja, pa sta vplivali na uspešen razvoj in prepoznavnost Logatca. Po dvajsetih letih se zgodba ponavlja, in sicer z ustanovitvijo Zavoda. Ponovno je veliko negativizma. Velike se piše o tem, zakaj je ustanovitev zavoda nesmotrna in nepotrebna. Zanima pa me, kaj so posamezniki, ki kritizirajo naše napore po razvoju Logatca, že naredili za Logatec in njegove prebivalce? Če imajo posamezniki ali skupine dobre predloge, jim bo vodstvo Občine z veseljem prisluhnilo in poskusilo uresničiti v obojestransko zadovoljstvo. Zgolj nasprotovanje in obtoževanje za dejanja iz preteklosti ne bodo obrodila sadov za našo skupnost. Sam menim, da sem vedno deloval v interesu naših občanov, v kolikor pa kdo meni, da sem storil stvari, ki so škodovale naši občini, ima možnost, da to prijavi ustreznim organom, ki so edini pristojni, da o tem presojajo. Napisi, ki so se pojavili na upravnem centru Logatec, so žaljivi in nedopustni, predvsem zato, ker so v tej zgradbi ljudje, ki se trudijo za razvoj in boljše možnosti občanov. Naj še povem, da je moje sodelovanje z županom in podžupanjo korektno, da vedno svetujem po svojih najboljših močeh, župan pa je tisti, ki sprejme zadnjo odločitev.«
Blanka Markovič Kocen
karitasov žarek upanja
Pod okriljem Župnijske Karitas Logatec je 17. februarja v večnamenski športni dvorani Logatec potekal dobrodelni koncert z naslovom Vsaj malo sonca. Z zbranimi sredstvi želijo pomagati družinam naše občine, ki so se znašle v socialni stiski. Logaška Karitas pomoči potrebnim vsak mesec pomaga s plačili položnic, razdeljujejo jim pakete hrane, jih oskrbujejo z oblačili in drugimi za življenje potrebnimi sredstvi. Velik poudarek dajejo tudi obiskom ostarelih, bolnih, trpečih in drugih, ki se znajdejo v življenjski stiski.
Pri organizaciji sicer že tradicionalne dobrodelne prireditve jim je letos pomagalo več društev in posameznikov. Za vsebinsko jedro koncerta so poskrbeli v Simfoničnem orkestru Cantabile, tehnično plat in pripravo dvorane pa so prevzeli logaški skavti Steg Logatecl - Zvedavi Polh. V pestrem kulturnem programu smo prisluhnili zvokom orkestra Cantabile pod vodstvom dirigenta Marjana Grdadolnika. Kot solisti so se predstavili baritonist Lucas Somoza Osterc, violinistka Ana Avšič ter solistki Urša Mihevc in Eva Lukančič. Z orkestrom je zapel združeni mladinski pevski zbor KUD Adoramus in OŠ 8 talcev Logatec. Z dramskim vložkom so večer zbranim, bilo jih je več kot 500, popestrili otroci iz
skupine Nazaret, igrani komični vložek pa so pripravili tudi logaški skavti. Klicu dobrote so se odzvali kitarist Mario Kurtjak, Folklorna skupina TKD Hotedršica ter glasbena skupina Folk Idoli, ki so zbranim večer polepšali z melodijami narodne zabavne glasbe. Koncert je povezovala Marjana Debevec, župan Berto Menard pa je v govoru pohvalil trud dobrodelne organizacije in vseh sodelujočih ter poudaril pomen solidarnosti v teh težkih časih. Po besedah Marije Klančar, predsednice Župnijske Karitas Logatec, se je število prosilcev za pomoč v zadnjem obdobju povečalo, zato so vsem sodelujočim hvaležni za izkazano pomoč, obiskovalcem pa za njihovo ude-
ležbo in pozornost. Z zbranimi sredstvi bodo v Karitas lahko še lepše izpolnjevali poslanstvo, ki jim je zaupano, in tako lajšali stiske tistih, ki so se znašli v težkih življenjskih preizkušnjah. K sodelovanju pri humanitarni dejavnosti pa vabijo tudi nove člane, da se jim pridružijo in soljudem pomagajo ustvarjati lepši jutri. Po svojih močeh pa lahko našim bližnjim, ki so v stiski, pomagamo skozi vso leto, med drugim tudi s prispevki, ki jih lahko nakažemo na: Župnijska Karitas Logatec, TRR: SI56 1914 6500 3635 809, Deželna banka Slovenije, sklic: prostovoljni prispevek. Bog povrni!
Luka Škrlj
teče, teče, bistra voda
Čeravno je sedaj še zima, obilica snega je dodobra pobelila vso pokrajino, pa naše misli vse pogosteje že zajadrajo v bližajoči se toplejši letni čas. Pomlad je še vsako leto prišla, pa tudi letos bo tako. Že nam pogledi uhajajo na naše športne rekvizite, predvsem seveda na kolesa, ki sedaj še mirno spijo svoje zimsko spanje. A, ko pride čas, bo prav prijetno zajahati kolo in se spustiti novim dogodivščinam naproti. Sedaj se vsi še zavijamo v tople bunde in šale in nam tudi na misel ne pride, da bi nam bilo lahko kdaj vroče. A poletje zna biti v naših krajih še kako peklensko, kar je dokazalo nekaj zadnjih sezon. Tedaj prav gotovo pomislimo na dobrino, ki jo trenutno lahko gledamo v nekoliko drugačnem agregatnem stanju, kot je navadno. Seveda je to voda. Še pred leti se nam je zdelo samo po sebi umevno, da odpremo pipe in natočimo vodo. Vse pogostejše suše pa nam dajo vedeti, da je voda pač precejšnje, če že ne kar največje naravno bogastvo. Brez nje ni življenja. Če pa je voda še neoporečna in tako primerna za pitje, je to sploh vredno več od zlata. Ko si premočen od dolge poti in lahko kar v dlan zajameš pest bistre studenčnice, je pot kar naenkrat lažja. Na imenitno idejo je prišel tudi Jože Jereb iz
Rovt, ki kljub ne ravno rosnim letom še vedno išče in išče nove izzive. Lotil se je namreč priprave takega priročnega okrepčila kar ob cesti, ki pelje proti Žirem. V bližini je namreč izvir čiste bistre studenčnice, ki ji je le ustrezno pot treba narediti, pa se bo kaj hitro znašla v kozarcih mimoidočih. Vode je celo toliko, da se bližnji stanovalci vsakodnevno oskrbujejo z njo. Kar sam in z nekaj pomoči ima namen zgraditi priročno vodno zajetje in pipo, iz katere si bomo tisti, ki bomo pešačili, se peljali ali pa vztrajno vrteli pedala koles lahko brezplačno nalili čisto naravnega okrepčila. Torej le nekaj pridnih rok in uglašenosti bo potrebno in po naših grlih bo namesto vse prevečkrat uporabljene vode iz plastenk stekla bistra rovtarska studenčnica. Jožetu le naj njegova domislica uspe, da se bomo lahko odžejali že ob prvih močnih poletnih sončnih žarkih. Pa še ob morebitnem pomanjkanju vode si je bomo lahko malce natočili in si vsaj kakšno kavico skuhali. Ker del vode neizkoriščene teče naprej proti Žirem, bi bilo tako idejo potrebno pozdraviti in ji pomagati do uresničitve.
Metka Bogataj
idruzba
anton silvester antičevič: 80-letnik
31. decembra 2012 je znani Logatčan, nekdanji direktor tovarne KLI, član uredniškega odbora Logaških novic, župan občine Logatec, pa tudi športnik, šahist in lovec praznoval visok življenjski jubilej.
Gospod Antičevič, najprej čestitke ob vašem jubileju. Zanima me, od kod izvira vaš rod?
Naš rod izvira iz otoka Hvara. Ded se je preselil v Trst, kjer so kasneje moj oče in njegovi bratje imeli dve firmi: » Fratelli Anticevich« (Bratje Antičevič) ter »G. Salata & Antichevich. ukvarjali so se z veleprodajo vina. Eden izmed očetovih bratov je bil župnik. Novo mašo je imel 21. junija 1921 v cerkvi sv. ivana v Trstu. Oče Peter in mati Nikolaja sta se po rapalski pogodbi že l. 1921 preselila v takratni obmejni kraj Logatec. Tudi tu je oče trgoval z vinom ter se ukvarjal z gostinstvom. V daljšem obdobju je imel v najemu gostilne v Gornjem Logatcu: »Pri ipavcu« (znamenita mogočna stavba nasproti cerkve), »pri Petru Gostiši« (zdaj »Agromarket Rado Petkovšek s.p.) in gostilno »pri Ambrožiču«.
Kako se spominjate vašega otroštva ter šolanja?
dobro se spomnim prvih dni 2. svetovne vojne (po 6. aprilu 1941), ko je naša družina kot številne Logaške odšla v begunstvo zaradi strahu pred italijanskim obstreljevanjem. S konjsko vprego smo odšli v Podpeč k sorodnikom naše služkinje ter se po 14-ih dneh vrnili. Osnovno šolo do petega razreda sem obiskoval v G. Logatcu., potem sem šel na realno gimnazijo v Ljubljano. Potem sem se zaradi razmer med vojno vrnil v Logatec, kjer sem po vojni končal nižjo gimnazijo. Tehnično srednjo šolo sem končal v Ljubljani. V vojski v Pulju sem končal mornariško šolo rezervnih starešin ter dosegel čin 1. strojniškega oficirja.
In vaša kariera?
Moja prva zaposlitev je bila v Litostroju kot strojni projektant hidroopreme oz. turbin. L. 1957 sem bil naprošen, da bi se kot strojnik zaposlil v Kombinatu lesne industrije (KLi) Logatec. Tam sem najprej postal vodja vzdrževanja, potem tehnični direktor in nazadnje generalni direktor. Ob delu sem končal Višjo lesarsko šolo in si pridobil naziv inženir.
Gospod Antičevič, projekt gradnje avtoceste v Sloveniji je sprožil burno politično dogajanje v samem vrhu tedanjega Zveznega izvršnega sveta (ZIS) Jugoslavije. To obdobje je znano pod imenom »Kavčičeva cestna afera«. L. 1972 po zatonu liberalizma in prevladi konservativne struje znotraj Zveze komunistov, so odstavili Staneta Kavčiča. Hkrati so po javnih ustanovah in podjetjih menjali liberalni kader za bolj lojalnega trši partijski liniji. Takrat ste bili glavni •'g direktor podjetja KLI Logatec in tudi urednik Logaških I novic, ki so bile takrat še glasilo KLI, čeprav so se že po* javljali članki o pomembnejših dogodkih v občini Logatec. ^ Po mojih podatkih ste bili žrtev političnih ukrepov tudi vi. I Citiram iz Logaških novic (LN), št. 1., 26.1.1973, str. 3 (»Va-£ žni decembrski sklepi«): »Po večurni razpravi je delavski £ svet sprejel 5. oz. 11. decembra 1972 odstop gl. direktorja
Antona Antičeviča in direktorja tehničnega sektorja dipl. inž. Jožeta Pogorelca. ...«. Obenem so vas kot člana uredništva LN tudi zamenjali. Zanimivo, da leto poprej preberemo naslov prispevka v LN, št. 11, 30.12.1971, str. 4: »Inž. Anton Antičevič ponovno izvoljen za glavnega direktorja«.
V	obdobju vašega vodenja je bil KLI zelo uspešen, veliko se je izvažalo v tujino, predvsem v Ameriko, zato me zanima, kako ste ta odstop doživljali takrat?
V	duhu takratnih političnih »čistk« oz. po znamenitem Titovem pismu, kjer je apeliral, da naj vodilne položaje zasedajo samo člani Zveze komunistov, so s položajev menjali predvsem mlajši, liberalnejši kader, sploh pa tiste, ki niso bili v (komunistični) partiji. V odstop sem bil v bistvu primoran s strani KLI-jeve in občinske partijske konference. Tako sem se izognil morebitnim hujšim posledicam. Čeprav sem imel na začetku večinsko podporo, sta me na koncu podprla le takratni predsednik občine Vinko Haložan in član OK ZKS Rudi Lipovec. Če se vrneva k »avtocestni aferi«, je zanimivo to, da je ob otvoritvi avtoceste bil prisoten sam politični vrh: Tito s soprogo Jovanko, Franc Popit, Sergej Kraigher in drugi. »Očeta« te avtoceste, Staneta Kavčiča pa na otvoritev ni bilo.« (Že novembra istega leta je bil prisiljen odstopiti z mesta predsednika izvršnega sveta Slovenije (vlade) in člana Zveze komunistov ter se upokojiti. Op. p.). Na državnem nivoju je to pomenilo najmanj 10 let zastoja v gospodarskem in političnem smislu. Mlade, napredne strokovnjake so ožigosali kot »tehnokrate«. L. 1970 sva z Albinom Čukom ponovno aktivirala takratno KLI-jevsko glasilo Logaške novice. Sam sem napisal precej člankov o stanju v podjetju. Po l. 1972 sem kariero nadaljeval v podjetju Slovenijales, kjer sem se delal na področju prodaje lesnih produktov ter strojev za obdelavo lesa. Prepotoval sem ves svet. Postal sem eden izmed vodilnih delavcev - v končni fazi predsednik družbe in skupščine. V bistvu 2. človek po rangu v Slovenijalesu.
S čim ste se pa ukvarjali v prostem času?
Že kot mlad sem se ukvarjal s športom, predvsem z alpskim smučanjem. Bil sem dolgoletni predsednik Smučarskega kluba Logatec ter funkcionar v občinski športni zvezi. Sodeloval sem pri izgradnji smučarske skakalnice na Sekirici. Rad sem tudi
šahiral. Sem pa še dolgoletni član Lovske družine Logatec. Nekoč sem na Hrušici uplenil medveda.
Župan občine Logatec ste bili med leti 1990-1995. Kaj je zaznamovalo to obdobje?
Župansko funkcijo sem opravljal poleg svoje redne službe. V tem obdobju je bilo treba krmariti med starimi in novimi političnimi skupinami oz. strankami. Ob otvoritvi Doma Marije in Marte sem takrat sprejel nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja, ki je ob tem izrazil pohvalo, da je tako prvič uradno obiskal slovensko občino. Nedvomno se bom najbolj spominjal plebiscita ter proslave 26. junija 1991 pred Knjižnico Logatec, ko smo s posaditvijo dveh lip ob himni Zdravljici simbolično obeležili rojstvo države Slovenije. Lipe je blagoslovil župnik Tone Kompare, kar je bila takrat še redka posebnost. Žal je bila naslednji dan vojna.
Od l. 1994 ste v pokoju. Kako preživljate to življenjsko obdobje?
Še vedno sem nekako aktiven v Lovski družini. Poleg tega redno obiskujem Knjižnico Logatec ter njene prireditve. Poleg tega, da rad berem, spremljam tudi aktualna družbenopolitična dogajanja, zanima me tudi arhivsko gradivo ter logaška kronika. Urejam pa tudi družinski arhiv. Po vojni je bil oče zaprt kot »kapitalist«. Večino premoženja so nam nacionalizirali. Po sprejetju zakona o denacionalizaciji sem se začel ukvarjat s pravom. Sprožil sem ustavni spor glede odvzetega kupljenega premoženja. Na podlagi rešenega našega primera je Ustavno sodišče za vse podobne primere ravnalo enako. Poleg tega smo dosegli rehabilitacijo očeta. Kot vsak dedek pa se seveda veselim svojih vnukov in pravnukinje.
Gospod Antičevič, najlepša hvala za pogovor. Želim vam še veliko zdravih let.
Hvala tudi vam.
Gvido Komar
nevarni odpadki in ločevanje
Vedno več ljudi je ozaveščenih o zbiranju nevarnih odpadkov, marsikdo pa ne ve kako, oziroma ne ve, da jih je sploh treba zbirati ločeno. Razlogov za to je več. Eden od njih je oblika zbranih nevarnih odpadkov. Predstavljajte si, da ste delavec, ki dobi v roke vrečko, v kateri so pomešane baterije, žarnice, zdravila, pesticidi, spreji, elektronika, barve, kemikalije, odpadna olja, nekatera od njih celo slabo zaprta ali brez pokrovčka, ki vso vsebino vrečke lepo »podmažejo«, delavec pa ima s tem veliko umazanega dela. Tu je lahko tudi problem, če se na primer nekatere snovi med seboj pomešajo in tako tvorijo strupene ali zdravju škodljive pline. Veliko lažje za delavca in bolj varno pa je,
če je vsaka vrsta odpadkov v svoji vrečki ali škatli, lepo zložena v gajbici ali v čem podobnem. Iz vsakega gospodinjstva prihajajo taki in drugačni skupki nevarnih odpadkov, zato je res pomembno, da si vsak vzame kako minuto časa več, odpadke zbira razvrščene po vrečkah ali škatlah, in s tem pripomore k lažjemu ravnanju in odstranjevanju nevarnih odpadkov, katerih število raste. Navsezadnje s tem posredno pomagamo najbolj sebi. Spoštujmo naravo in imejmo se radi.
Miha Pečenik
idruzba
o medčloveških odnosih
obličja ega
Beseda »ego« nam ni tuja, vsakdo je že slišal zanjo, pa vseeno se je ne zavedamo dovolj. Velikokrat se kaže v različnih situacijah in dela škodo, preprečuje razvoj prijateljskih in ljubečih odnosov, dobrih odnosov v službi. Kaj sploh je ego? To je oblika zavesti v nas, ki tam ždi že od otroštva, dobili smo jo od staršev, šole, službe, medijev. Narekuje nam, kako naj se odzivamo v določenih položajih, do določenih ljudi, dogodkov. Oseba z veliko ega ponavadi bolj zapada v nesporazume, se raje prepira, je manj sočutna in nasploh bolj trpi navznoter, čeprav je na zunaj videti samozavestna. Pogosto se take osebe počutijo več kot drugi in se do različnih ljudi različno obnašajo, odvisno od interesov do tiste osebe. Po-
glejmo nekaj primerov. Janez ima ego v sebi kar močno prisoten, prav tako Franci. Francija nekaj moti na Janezu, npr. njegov način oblačenja. Že sama izjava »Glej, kako se oblačiš, kot kak klošar«, po možnosti še z malo posmeha, je osnovana na egu. Kot prvo, je ego v Franciju vzbudil neodobrava-nje drugačnega načina oblačenja, kot drugo pa je izrekel besede, ki Janeza postavljajo na manjvreden položaj, Francija pa na višjega, češ, jaz sem boljši. Janez ni sposoben sprejemati kritike, in se podzavestno počuti napaden. Njegov ego v notranjosti to še bolj vzpodbudi in napade nazaj z npr. »Sebe poglej, kakšen debeluhar si!« itd. To lahko traja in traja, izmenjeva-
Vabljeni na dan ljubezni.
V-HT pfrvcf ju bnrd. ki öiJcio i potj Zjto tih njr pmoiiu t (ilaito. Vit |Krvrč |c i lib Ji novi r.
L ntndipnintcD Zuoviiobiub iqnküiki riMini', it« nfiiijnin«nuj
23. maja 2013 ob 18. uri
pd ipi uljaihu VKi)«<akliUgidit|*b[«n bilddi ujIjuli nifetfeklu v imrmi I s ■=^ "i" "fc1 ji: ■■■! -j", prijmrlhi -! -n 11 ■ iliru 11, nr' kij
T. Jjn tmiiuj ob mi uri po >iej StoKitiji «"ghili. «pel" m »tlKaJj v ril ftju pi^rm I fcxn Hulicrui, iku|rinc IVfirJ id kri.
Val...... fcn: idili pUnSilt. DÜV nuni i rui tdm- ti4in obf «- njh t iwjtflb kiajih
ii.i vrajmt pftHgiini 'unj|, T:iirr.i| .si-^U i|i.i;.ii- '-.i*
SUpilU jHI H-.-IP	Ju "MTJtJ
Vr vk	lirihr n L Inlrrr i tj vrilrhbun^ tofftiB na nnln* e riinlrilw rni^ ^m.iil . hnti
u£Drpa	■!"■ in |wyfhrrrc t iHi pjfijcclxwfc [«m-Aoi^luh^jEr^
nje nesramnih opazk, brez opazovanja lastnih napak in samokritike. Vse kar pride iz tu ven, so nesporazumi in jeza, kdaj tudi nasilje. Oseba brez ega bi se enostavno nasmehnila in rekla »A tako.«, ali pa npr. »Hvala, sem vesel, da ti je všeč.«
Poglejmo primer pridobitniškega ega. Joško si želi boljšega položaja v službi, mogoče se boji, da ga bo kdo drug nadomestil. Ego v tej smeri ponavadi v mislih ljudi poraja ideje, ki jih Joško takole razpreda: »Nadrejenemu bom povedal, kaj je zadnjič naredil tisti sodelavec, ki ogroža moj položaj, tako bo on na slabšem in jaz na boljšem!« V tem smislu taka oseba tudi rada širi govorice, velikokrat pride do podtikanj in načrtnega nesodelovanja. Tukaj je tudi odnos do nadrejenega, ki je lahko sladek, zelo pozoren, vpričo njega dela, se kaže kot zelo marljiv in vesten delavec, ko pa nadrejeni oddide, povsem druga zgodba. Vse to v smislu sebe povečati v očeh nadrejenih. S kazanjem s prstom kdo celo misli, da mu bodo nadrejeni bolj zaupali in ga večkrat povprašali j>o kakšni zaupni informaciji in ga nagradili. Žal se to tudi dogaja v praksi. Veliko bolje bi bilo za Joška, če bi se bolj trudil, bil bolj marljiv, poskušal imeti dober odnos z sodelavcem, se od njega kaj koristnega naučiti, na splošno nuditi pomoč vsem in razmišljati pozitivno. Manjvrednostni ego. To je obličje ega, ki samega sebe ponižuje in pomiluje, da bi v očeh drugih postal ubog, da se mu tako bolj posvetijo in mu nudijo več pomoči kot drugim. Se pravi, oseba ve za svojo hibo, slab položaj, bolezen, lahko pa je stvar tudi povsem izmišljena. Npr., ko nekdo tarna, da se je svet obrnil proti njemu, da mu gre vse narobe, da ga Bog ne mara itd. Oseba se močno poistoveti s svojo težavo in jo močno kaže na ven, postane njegova osebnostna lastnost, s katero namerava biti pomiloščen v kakšni situaciji, da lažje pride skozi, da se mu gleda čez prste, da se mu pomaga iz usmiljenja, ali pa samo, da išče pozornost, ki mu manjka. Na tak način izsili pomoč in pozornost drugih. Takšne osebe so ponavadi venomer slabe volje in neprestano tarnajo o svojih težavah, vanje s tem poskušajo vključiti še druge. Še nekaj značilnosti ega; odpor do spreminjanja, v smislu, da smo najboljši, kakršni trenutno smo, nesprejema-nje resnične situacije naše osebnosti, položaja, življenje v oblakih ... Ego je prisoten v vsakem izmed nas, nekje več, nekje manj, zelo redko, da ga ni. Poskusimo se zazreti vase, odložiti prepotenten ponos na stran in ugotoviti svoje lastne zmote, in se skozi to usmeriti k bolj zdravim odnosom do sebe in sočloveka, kar nas na dolgi rok popelje k ljubezni in spravi med nami.
Miha Pečenik
predavanji v medgeneracijskem domu
Februarja sta se v medgeneracijskem domu v Logatcu, v jožefovi dvorani, odvili kar dve predavanji: profesorja in duhovnika dr. Draga Ocvirka ter igralke Milade Kalezic. Dr. Ocvirk je predaval o ekumenizmu, tj. o gibanju za enotnost vseh Kristjanov. V predavanju se je dotaknil osnovnega pojmovanja religije, razvoja krščanske religije, dialoga, tj. sožitja in sodelovanja, ter svojega misijonarskega dela na Salomonovih otokih.
Milada Kalezic, igralka in dobitnica Borštnikovega prstana v letu 201, pa je je bila gostja predavanja Kultura dialoga v božjih očeh, ki je potekal v sklopu Nikolajevih srečanj, 21. februarja. Poslušalcem v jožefovi dvorani je zaupala svojo življenjsko zgodbo in stiske, ki jihje doživela. Po spreobrnjenju je moč našla v veri v Boga, sledilo je obdobje, v katerem je bila večkrat nagrajena za svoje igralsko delo. Milada Kalezic gostuje po različnih krajih Slovenije in s svojo življenjsko izkušnjo navdušuje poslušalce.
Uredništvo

logaški osnovnošolci zbirali igrače za bolne vrstnike
Na Osnovni šoli Tabor Logatec so zadnji januarski teden pripravili dobrodelno akcijo zbiranja igrač, družabnih iger in slikanic za otroke Bolnišnične šole Ledina. »S tem bomo bol-
nim otrokom pomagali preživljati dneve v šoli,« je povedala koordinatorka akcije Anita Čretnik, sicer učiteljica v podaljšanem bivanju omenjene osnovne šole. Po njenih besedah je bil odziv tako staršev
kot otrok izredno dober, saj je šola uspela zbrati precejšnjo količino igrač, ki so jih bili mali bolniki gotovo zelo veseli. Zbrane igrače so učitelji in otroci zložili v škatle in jih tako pripravili na prevoz v Bolnišnično šolo Ledina. Sredi tedna, ko je potekala dobrodelna akcija, so na omenjeni logaški osnovni šoli pripravili tudi delavnice izdelovanja družabnih iger, ki so jih prav tako podarili bolnišnični šoli, od koder so zbrane igrače in druge pripomočke za otroško igro razporedili po vseh svojih oddelkih, saj povsod igrač nimajo dovolj. »Sama zamisel je nastala v okviru projekta prostovoljstvo, brskali smo po svetovnem spletu, naleteli na bolnišnično šolo, z njo navezali stik in akcija je stekla ...« pripoveduje Čretniko-va. V aprilu, ob dnevu za spremembe, na osnovni šoli Tabor, tako kot lani, načrtujejo akcijo, v kateri bodo sodelovali s starejšimi občani.
Blanka Markovič Kocen

njen svet se vrti okoli matematike
osnovna šola tabor logatec se ponaša z eno najboljših matematičark v državi.
Tina Pivk, učenka OŠ Tabor Logatec, je na državnem prvenstvu med drugim osvojila tretje mesto v logiki in drugo v razvedrilni matematiki.
Tina Pivk, učenka 9. b razreda Osnovne šole Tabor Logatec, je že na prvi pogled čisto posebno dekle. Nekoliko zadržana, da ne rečem plaha, odlična matematičarka in ljubiteljica naravoslovja. Rada bi postala učiteljica, morda pa tudi znanstvenica, je povedala v svojem prvem intervjuju.
Katerih tekmovanj si se doslej že udeležila in kakšne rezultate si dosegla?
Na šolskih tekmovanjih sem bila uspešna pri logiki, dobila sem zlato priznanje in se uvrstila na državno tekmovanje, kjer sem zasedla tretje mesto. Srebrni priznanji sem prinesla z državnega tekmovanja v razvedrilni matematiki in s šolskega v kemiji, kjer bom zdaj tekmovala v regijskem oziroma državnem merilu. Tekmovala sem tudi v astronomiji, vendar brez vidnejših dosežkov.
Kdaj si začutila, da te matematika in naravoslovje najbolj zanimata? Je bilo to že v nižjih razredih OŠ?
Ne, bolj zdaj, na višji stopnji.
Na kakšen način se s temi predmeti ukvarjaš?
Z njimi se ne ukvarjam bistveno več kot, recimo, z jeziki, zgodovino, zemljepisom, rada pa rešujem kakšne naloge s teh področij.
Tudi v prostem času?
Niti ne, razen kadar se pripravljam na tekmovanja.
Ali kaj posebnega o tem prebereš?
Ne, šolskega dela je povsem dovolj.
Ali meniš, da ti sama šola nudi dovolj znanja o tvojih priljubljenih področjih ali moraš še kaj drugega poiskati?
Zaenkrat mi znanje, ki ga pridobim v šoli, zadostuje.
Koliko časa na dan porabiš za učenje?
Kakšno uro ali še manj. Naloge opravljam redno.
Kako sošolci gledajo na tvoje odlične uspehe?
Ne vem... Nekoliko sem izpostavljena le pri matematičnih uspehih.
Te sošolci kdaj prosijo za pomoč in kako jim pomagaš?
Razložim jim snov oziroma tisto, česar ne razumejo.
So učitelji pozorni nate, glede na to, da znaš nekaj več kot drugi?
Učitelji mi namenjajo precej pozornosti. Velikokrat opozorijo ali spomnijo sošolke in sošolce, da me lahko kdo kaj vpraša, če ne razume.
Na kateri srednji šoli boš nadaljevala šolanje?
Na gimnaziji, najbrž bežigrajski.
S čim pa bi se želela ukvarjati v poznejšem življenju?
Želim si postati učiteljica matematike.
Kakšen je po tvojem mnenju položaj učiteljev v današnji družbi?
V zadnjem času slišimo, da jih je preveč.
Vendar te najbrž še ne skrbi, da po končanem študiju ne bi dobila službe?
Mislim, da bodo učitelje vedno potrebovali.
Ali si morda kdaj razmišljala o delu v znanosti?
Morda bi bila znanstvenica, a še nisem prepričana.
Kaj pa te razvedri? Katere dejavnosti?
Rada pojem in plezam. Leto dni sem hodila na plezanje, vendar se mi potem ni več dalo.
Na šoli imate plezalno steno, ali jo uporabljaš?
Samo enkrat sem jo, a se mi zdi prenizka.
Kako doživljaš tekmovanja, ki se jih udeležuješ?
Nekaj treme je vselej prisotne, a zdaj sem že navajena. Običajno potekajo ob sobotah dopoldne ali med tednom popoldne, za prevoz pa poskrbi šola.
Katero je bilo tvoje zadnje tekmovanje?
Biologija, sodelovalo nas je več kot tisoč. Reševali smo test , letos je bila tema orhideje.
Kaj je bilo treba o orhidejah vedeti?
Okoli devet vrst smo jih morali poznati, o nekaterih so bila vprašanja podrobnejša.
Koliko časa ste se pripravljali na to tekmovanje?
Kakšen mesec ali še več, skupaj z učiteljico biologije in še tremi učenci naše šole.
Te morda zanima tudi računalništvo?
Ne.
Kakšen odnos imajo po tvojem mnenju učenci do učiteljev?
Mislim, da je dober.
Blanka Markovič Kocen
športi
državno prvenstvo v SMUČARSKIH SKOKIH
10. 2. 2013 So se pod Sekirico v smučarskih skokih pomerili dečki do 14 let, dečki do 15 let, dekleta do 15 let. potekale tudi ekipne tekme in v tekma v nordijski kombinaciji. Dne 10. 2. 2013 so v sodelovanju s SSK Logatec pod Sekirico potekale tekme v smučarskih skokih. V kategoriji dečki do
14	let je zmagal Domen Prevc (SK Triglav) s skokoma preko 54 metrov in si tako prislužil naslov državnega prvaka. Drugo mesto sta zasedla Timi Zajc (SD Vizore) ter Aljaž Osterc (SSK Velenje). Edini domači predstavnik je bil Jernej Žnidaršič, ki je zasedel 31. mesto. V kategoriji dečki do
15	let je državni prvak postal Tine Bogataj (SSK Costella Ilirija), državni podprvak je postal Jan Kus (SSK Costella Ilirija), na tretje mesto pa je priskakal Urban Klinc (SSK Ljubno ob Pohorju). Člani domačega kluba so zasedli: Jaka Matko 8. Mesto, Gregor Šen 11. mesto, David Krisper 20. mesto, Nik Knaus 22. mesto, David Istenič 23. mesto in 29. mesto Žan Trpin. V kategoriji deklic do 15 let je zmagala svetovna mladinska prvakinja Ema Klinec (SSK Alpina), na drugem mestu je pristala Nika Križnar (SSK Alpina), tretje mesto pa je zasedla Anita Seretinek (SSK Costella Ilirija). Domačinka Viktorija Šen je zasedla 7. mesto. Po posamičnih tekmah v vseh
kategorijah pa je sledila še ekipna tekma. Člani domačega kluba SSK Logatec so imeli dve ekipi. Na 7. mestu je končala ekipa v sestavi Knaus, Krisper, Matko, G. Šen. Druga ekipa pa je zasedla 13. mesto v sestavi V Šen, Trpin, Istenič, Žnidaršič. Po vseh skakalnih izkušnjah pa so se nekateri
tekmovalci pomerili tudi v teku na smučeh za nordijsko kombinacijo. Jaka Matko je zasedel 5. mesto, Nik Knaus 17., Gregor Šen 23., David Krisper 25. in Žan Trpin 27. mesto.
Blaž Korenč

zahvala
Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
Svetlana Makarovič
BRIGITA LUKAN
1959-2013
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč, spodbudne besede, molitev, darovano cvetje ter sveče in ostale darove. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem za petje, pogrebcem in gospodu Pečkaju za pogrebne storitve. Posebej bi se radi zahvalili dr. Katarini Turk, osebju ZD Logatec ter celotnemu kolektivu Onkološkega inštituta v Ljubljani. Hvala vsem ki ste ji ob bolezni stali ob strani in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
zahvala
Od daleč-od onstran Gledam hišo, njena okna-Vdim notranjost.
Tam je prostor, O katerem trdim, Da nikoli nisem bila Nikjer drugje.
Zdaj gledam od daleč... Je življenje minilo ?
(Neža Maurer)
ERNA KOŠIR
Bil je tih spokojen zimski dan, odet v belino snega, v katerem se je morala veliko prezgodaj v 58 letu starosti po hudi bolezni od nas posloviti naša najdražja mama in žena Erna Košir.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Vsi njeni žalujoči, mož Albin in sinovi s družinami.
zahvala
Življenje ni to, kar se nam zdi, Je le pot do večnosti!
TRPIN NIKO
6. 12. 1931-30. 1. 2013
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka, pradedka in brata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše.
Zahvaljujemo se osebju ZD Idrija in Logatec, za zdravljenje in nudenje nujne pomoči. Hvala gospodu župniku Simonu Onušiču za lepo opravljene pogrebne slovesnosti, Tomažu Rupniku za izrečene poslovilne besede, zahvala tudi vsem praporščakom in gasilcem sosednjih društev.
Zahvala velja tudi g. Gorazdu za pripravo in pomoč pri pogrebu, pevcem in trobilnemu kvartetu za zapete in zaigrane žalne melodije. Hvala tudi svetarnici Francki za molitve. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
v prihodnji številki ...
-	pogovor z direktorico Centra za socialno delo,
-	usposabljanje v Logatcu: tretja univerza in drugi tečaji,
-	predavanje o Južni Ameriki,
-	o nekaterih (z)motah v občini,
-	intervju s predsednikom krajevne skupnosti Hotedršica,
-	zimske počitnice na Sekirici,
-	o nadaljevanju 19. seje Občinskega sveta,
-	več o referendumu v Logatcu ...
Vabljeni k branju!
Takole so februarja po obilnih sneženih padavinah našo občino krasili snežaki. Nekateri so bili visoki tudi več metrov. Občinska komisija za merjenje velikosti snežakov zaradi šolskih počitnic ni bila na terenu, a zdi se, da je najmanjši krajevni skupnosti v občini uspelo narediti največjega snežaka. Izdelali so ga krajani v okviru Športnega društva Log Zaplana. Čestitke vsem ustvarjalcem.
Uredništvo
Foto: Brane Pevec
Foto: Brane Pevec