Poštnina plačana v gotovini
Svoje 'kandidature za Varnostni svet nismo postavili na temelju nekakih zakulisnih sporazumov z angloameriškim blokom, temveč smo jo postavili zato, ker smo globoko prepričani, da je izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet v sedanjem trenutku važen prispevek k delu, da se dosledno spoštujejo tista demokratična in miroljubna načela Ustanovne listine OZN, brez katerih si ne moremo trajnega miru niti zamisliti.
EDVARD KARDELJ
Z E S I N D I K A 1 0 V SLOVENIJE
Leto V„ — Št. 43.
Ljubljana, 28. oktobra 1949
Mesečna naročnina 12 din, Izvod 3 din
■SKeBOIKHHBBBi
Greif MARTIN, minister za d^lo LES
Gibanje za višjo storilnost teria od sindikalnih in partijskih organizacij
da neprestano iščejo novih načinov dela
. 24. julija letos je rudar Alija Siro-ta'lovit iz Breze s svojo brigado 8 ljudi ’ eni izmeni nakopal 152 ton, oziroma ‘33 vozičkov premoga. Norma, ki je .da postavljena rudniku pa je znašala !akrat le 72 vozičkov, kur pomeni, da je brigada Alije Sirotanoviča nakopala ‘8l vozičkov več in presegla svojo nor-too za 251 odstotkov.
Marsikdo, ki je slišal takrat to vest, j>i mogel niti slutiti, kakšno gibanje se N razvilo iz tega njegovega rekorda, •bljubo, ki jo je dal Sirotanovič ob obletnici V. kongresa naše Partije, ko se le zavezal, da bo presegel rekord so-'jetskega rudarja Stahanova, je Sirota-?°vič izpolnil, ko je presegel prvi rekord Stahanova za 40 ton. Toda ta Si-rotanovičev rekord ni osamljen. Za lliim so se vrstili že v nekaj dneh novi jekordi. 29. julija je Nikola Škobič prav 'ako v eni izmeni nakopal že 166 ton kijemoga in presegel svojo normo za 357 'elstotkov. Kmalu za tem je tudi zeni-,*i rudar Rista Mijatovič nakopal 354.2 .°De premoga in potolkel Škobičev re-!°rd za 188 ton.
ž Kot v ostalih krajih naše države, so Vo ' s tekmovanjem po Sirotanoviče-m načinu tudi slovenski rudarji. 28. n |.Usta J® Alojz Petek s svojo brigado akopal 517.9 ton premoga in s tem Presegel svojo običajno dnevno normo Aa 660 odstotkov. Že 4. septembra je yetkov rekord potolkla brigada Antona '"»Koriška v Trbovljah, ki je nakopala ton in s svojo delovno zmago predla vse takratne rekorde.
Ti ljudje in še številni drugi so po-stali pionirji novega gibanja — gibanja ve®jo storilnost. Danes po 3 mese-tin f(^a po njihovem načinu že na sto-
e' na tisoče rudarjev.
v ČEM JE BISTVO NAŠIH NOVIH DELOVNIH ZMAG
, Kaj nam govore ti uspehi? Odkod 'Zvirajo ti rekordi? Kdo je dal pobudo, so začeli presegati v takšnem obsegu ^"oje delovne norme? Odgovor na to je pl predsednik Centralnega odbora ZSJ l°v- Djuro Salaj, ki je v svojem govoru ^ posvetovanju iniciatorjev gibanja za 6cio storilnost dejal:
I >V naši državi živi in d e-(a svoboden delavski raz-ki se zaveda svoje v o -z„ ne vloge v družbi, ki se j2/eda, da gradi družbo brez Qj?°riščevalcev, da je lastjo® vseh proizvajalnih sred-^.e v, da ni več razredov, ki j1 živeli na račun tujega 61 a in znoja.«
, v tem zmag.
je bistvo novih delovnih
to ^vi in osnovni pogoj, da se v polni razvije visoka storilnost torej je, se nahajajo proizvajalna sredstva v ((.ph delavskega razreda. Mi poznamo vJ*1 v kapitalizmu visoko storilnost dela, jpdar se pa zaradi zakonitosti, ki vla-^1° v kapitalizmu, storilnost dela ne j°re razvijati v polni meri. V kapita-•ha vlada stihija in anarhija. Kapitalisti jM?r stremijo za tem, da v svojih pod-stn’®. dvignejo storilnost na najvišjo z namenom, da bi iz delavca „'s°jli čim več profita in da bi lahko i].., tržišču konkurirali. Poleg tega pa „ ®*®jo z višjo storilnostjo to, da jim je le rebno vse manjše število delovne si-p0vPvi enaki proizvodnji. To seveda ei,j r°ča vedno večjo brezposelnost. Na lja strani se torej v kapitalizmu pojavni '64no večja storilnost, na drugi stra-0a , naraščajoča brezposelnost. Tako se tDp/fŽiŠču pojavlja vsak dan več pred-br t0v, ki jih pa slabo plačani delavci, oj*P°selni in tudi obubožani kmetje ne e,]'reio kupovati. Na ta način nastaja k®!* izmed vzrokov hiperprodukcije in h^PitaliZem zaide v krizo. Kapitalisti, ki Diarejo prodati svojih proizvodov, zala aJo tovarne, v tovarnah, kjer se še de-s6’ J*a se ne vodi več računa o tem, da Juriša storilnost. Ker delavci, ki so ^Posleni, če se nočejo znajti na cesti, kL$®. dclati za mezdo, ki jim to nudi 'izni st\Na drugi strani pa v kapi taleči; ‘u<!i delavec ni zainteresiran na nj6J storilnosti, ker vidi samo izkoriščajo! j1®1,6® i® kvečjemu zainteresiran na hufi; <la sabotira delo. Rešitev iz teh kriz ‘ samo socialistična revolucija, kjer stVa ame proletariat proizvajalna sred-tjati J svoje roke in jih začne uporab-T korist skupnosti.
^fevzeir^i^’’ ^jer Pa J® delavski razred spolni oa ast v svoje roke, se ta stvar * °hla=»™a sPr®meni. Ko je odstranjen »4vz ‘‘ razred kapitalistov, kateremu so s,anein ,VSa Proizvajalna sredstva, ki po-6°vi rl,, -r! skupnosti, prenehajo v tej 6tične i bl vladatl zakonitosti kapitali-ekonomike. Nič več ni govbra o
anarhiji in stihijnosti, namesto tega vladajo zakoni socialistične ekonomike.
Osnovni zakon v socialistični ekonomiki je planiranje. Delavski razred, ki je odstranil z oblasti izkoriščevalske razrede, vodi vse gospodarstvo države tako, da koristi skupnosti in ustvarja blagostanje za vse delovne ljudi. Na ta način je razumljivo, da v takšni družbi ne more biti potem meje za dviganje storilnosti, ker je vsakemu, ki dela, omogočeno, da si nabavi predmete in vsak dan se ve-
Martin Greif
čajo potrebe delovnih ljudi, ker jim je zagotovljeno delo in dana možnost, da kupujejo proizvode, ki jih sami izdelujejo.
To se je zgodilo tudi pri nas. Ko jc bil odstranjen z oblasti razred izkoriščevalcev in ko so bila nacionalizirana vsa proizvajalna sredstva, so postala last skupnosti. S tistim trenutkom so prenehale zakonitosti kapitalistične ekonomike, prenehala je tudi anarhija in stihija, namesto nje pa so stopili v veljavo zakoni socialističnega gospodarstva,
V socialističnem gospodarstvu je osnovni zakon planiranje. Delavski razred vodi vse svoje gospodarstvo v tem smislu, da to gospodarstvo koristi skupnosti, da služi blagostanju delovnega ljudstva. Zato v taki družbi ne more biti več brezposelnosti, kajti kdor hoče delati, lahko dela in če dela, tudi zasluži in lahko kupuje proizvode, ki jih izdelujejo naše tovarne. S tem pa jasno čedalje bolj narašča tudi potreba delavcev po vseh proizvodih, ki jih izdelujejo naše tovarne. Danes je tudi kulturno življenje na mnogo višji stopnji kot pred vojno, zato so danes gledališča in kinematografi še bolj obiskani, zato tudi danes tiskamp še več knjig, brošur in časopisov, kakor so jih tiskali pred vojno. Vse to se dogaja zato, ker se v novi socialistični stvarnosti okoriščajo z vsem, tisti, ki delajo, in ker izkoriščevalcev pri nas ni več.
Ko je maja letos maršal Tito govoril udarnikom, je v svojem govoru izrecno poudaril, da nikogar ne silimo, da bi dosegal in ustvarjal rekorde. Pri nas ne povzroča udarništvo nobene brezposelnosti, pač pa se z njim dviga življenjska raven vsega našega ljudstva. Udarništvo pospešuje graditev socializma in s tem hkrati odpravlja tudi tehnično in kulturno zaostalost.
Čim bolj bodo naši ljudje delali udarniško, tem bolj bo naraščala in se dvigala življenjska raven. Ko pa bomo nekega dne industrializirali našo državo in fizično delo zamenjali s stroji in ko bo na našem trgu toliko proizvodov, da jih bo vsak naš državljan lahko kupil, takrat bomo lahko skrajšali delovni čas od 8 na 6 ur.
SIROTANOVIČEVO GIBANJE PREDSTAVLJA VIŠJO OBLIKO TEKMOVANJA
Sirotanovičevo gibanje za višjo storilnost pa je nova stopnja, nova vrsta v razvoju našega socialističnega tekmovanja, ker je z uvajanjem Sirotanovičevega načina dela nastopilo novo obdobje, ki stremi za tem, da bi tekmovanje za večjo storilnost delavca ne izčrpavala, temveč bi mu delo le olajševalo. Sirotanovičevo gibanje predstavlja višjo obliko tekmovanja, ki je podobno Stahanovskemu gibanju, ki se je začelo v Sovjetski zvezi leta 1935.
Kaj to gibanje pomeni in zakaj je do tega gibanja prišlo že v četrtem letu po osvoboditvi naše države? Odgovor na to ni težak. Rudniki predstavljajo osnovo za našo industrializacijo. Če ne bi imeli dovolj premoga in ostalih surovin, bi bi-
la graditev socializma nemogoča. To je poudaril tudi minister za rudarstvo zvezne vlade tov. Vuknianovič-Tempo, ki pravi, da manj razvita surovinska baza lahko zavre nadaljnji razvoj dežele. Zato se je to gibanje najprej razvilo v rudnikih, kjer so spoznali, kako nujno je, da rudniki poskrbijo za zadostne količine surovin, ker se bodo šele potem lahko razvile tudi ostale panoge.
V našem petletnem planu smo sicer predvidevali, da bomo dvignili mehanizacijo v naših rudnikih do določene stopnje, ki naj bi omogočila, da bi bila storitev še večja. Pri tem smo računali ha dobave iz Sovjetske zveze in ostalih držav Informbiroja, kj pa so po zloglasni resoluciji začele odpovedovati dobave potrebnih strojev, kolikor pa so jih poslale, so bili pokvarjeni, kgr so hoteli onemogočiti graditev socializma v naši državi. Zato smo svoje planske naloge izpolnjevali ob pomanjkljivi mehanizaciji. In da bi plan dosegli in presegli, nam ni preostajalo ničesar drugega, kakor da preidemo na tak način dela, s katerim bomo kljub pomanjkanju mehanizacije vendarle sposobni pospešiti in izpolniti naloge, pred kakršne nas je postavil zakon o petletnem planu.
K temu nas je prisilila tudi okolnost, ker nam je poleg pomanjkanja strojev začela primanjkovati tudi delovna sila, ker smo morali v našo industrijo zaposliti več ljudi. Zato so naši rudarji začeli resno razmišljati, kako bi izboljšali način dela v rudarstvu. Uspehi, katere dnevno dosegajo, dokazujejo, da informbirojevski kričači s svojo gospodarsko blokado niso dosegli svojili namenov in nam onemogočili izpolniti plana. Naš Centralni komite, ki je zaupal v delavske množice, sc v svojem prepričanju m zmotil in delavski razred Jugoslavije je bil tisti, ki kljub vsem težavam izpolnjuje svoje naloge. Danes so uspehi že vidni. Ti uspehi pa so obenem tudi jamstvo, da bomo plan dosegli in v nekaterih panogah celo presegli. Na te uspehe pa je naša mlada socialistična Jugoslavije lahko ponosna še tem bolj, ker smo te uspehe dosegli že v četrtem letu po osvoboditvi, medtem ko se je v Sovjetski zvezi takšno gibanje Stahanova začelo šele 17 let po socialistični revoluciji. To je en dokaz več, da stopa naša Partija po pravilni poti in da naše partijsko in državno vodstvo dodobra pozna zakonitosti socialističnega razvoja in da je danes Komunistična partija Jugoslavije edina partija, ki dosledno gradi novo socialistično državo po načelih marksizma-leninizma.
17. novembra 1935 je v zvezi z gibanjem stahanovcev Stalin rekel tole: »Mar smo mi kdaj prisegli zvestobo naši zaostalosti? Mislim, da tega nismo. Ali smo prisegli, naj naši delavci večno ostanejo zaostali?«
Te besede so v dvorani med navzočimi vzbudile splošen smeh, ker so vsi vedeli, da je to nemogoče. V Sovjetski zvezi so se dobro zajedali, da morajo delavci imeti potrebno izobrazbo, da morajo obvladati tehniko dela in da je preseganje norm odvisno od tehničnega in kulturnega napredka. Danes pa kljub temu mislijo, da velja ta teorija samo za delavski razred Rusije, delavski razred Jugoslavije pa lahko ostane v zaostalosti, da bi služil temu naprednemu delavskemu razredu v Sovjetski oblasti.
Vodstvo VKP(b)-ja in ostali inform.hi-rojevski voditelji so bili prepričani, da bodo z gospodarsko blokado Jugoslavije dosegli, da petletni pian pri nas ne bo dosežen in da bodo na ta način potrjene njihove revizionistične teorije, češ da naj bo Jugoslavija samo surovinska baza za Sovjetsko zvezo in nekatere druge in-formbirojevskc države. Centralni komite naše Partije je seveda takoj spoznal, da jc taka teorija nasprotna vsem načelom marksizma-leninizma o socialistični graditvi v Jugoslaviji. Dosledno držeč sc teh načel smo odklonili takšno teorijo in zaradi tega je danes v Jugoslaviji socializem že otipljivo dejstvo, ki ga hočeš, nočeš, priznava vsak dan vedno večje število naprednih ljudi v svetu, samo zakrknjeni agenti Informbiroja ga nočejo videti.	* .
BRIGADNI SISTEM DELA JE OSNOVA NOVEGA GIBANJA
Na kak način se naj tehnično oziroma organizacijsko uredi delo na samih deloviščih?
Preden je Alija Sirotanovič začel z novim načinom dela, je bila storilnost zelo nizka. Prvo, kar je Sirotanovič uvidel, je bilo spoznanje, da je treba preiti na brigadni način dela in da ima vsak član brigade točno določeno delo. Da bi se pa to delo pravilno in hitro odvijalo, je bilo seveda treba delo organizirati na več odkopih. Tako jc Sirofanovičeva brigada začela delati kar na treh odkopih. Med-
tem ko sta dva kopala, so drugi odvažali nakopani premog. Alija Sirotanovič in njegov pomočnik pa sta medtem že odšla na izpraznjeno delovno mesto. Te načine dela so osvojili tudi ostali rudarji, ki so posnemali Sirotanoviča. Osnovno pri vseh načinih pa je. da so vsi pričeli z brigadnim načinom dela. čeprav je bilo število brigad različno. Tako imamo danes brigade s 6, 12 in tudi 20 ljudmi.
To gibanje za večjo storinost dela pa je začelo kmalu za tem prehajati tudi na druge panoge naše industrije. To je zahtevalo občutno pomanjkanje delovne sile, ki jih je nujno sililo k temu, da so začeli iskati novih načinov dela. Prvi uspehi, ki so jih dosegli tudi v drugih panogah, so pokazali, da je mogoče uvesti ta način dela povsod. Tako so v Štorah napolnili peč namesto v 3 urah, kar v 56 minutah. Brigade v mariborski opekarni so v osmih urah izdelale 42.000 novih zidakov. Skratka povsod, kjer so se lotili dela po tem načinu, so želi podobne uspehe. Kakšne rekorde so zmožni doseči naši delovni ljudje, pa najbolj dokazujejo uspehi Sonje Erbežnikove v Zagrebu, ki je že letos izpolnila svoj petletni plan in se obvezala, da bo do 29. novembra 1950 izpolnila še drugi petletni plan.
KAKO NAJ BO ORGANIZIRANO DRLO
IN RAZPOREJENA DELOVNA SILA
V čem je torej bistvo novega načina dela? Če pogledamo, kako so Sirotanovič in ostali, ki so ga posnemali, organizirali delo v brigadi, vidimo, da je bistvo tega novega dela v naslednjem:
Delo v sami proizvodnji mora biti pravilno razdeljeno. Drugo nič manj važ-uo pa je pravilno in načrtno izkoriščanje ter razporeditev delovne sile. Pri tem je treba paziti, da kvalificirani delavci ne opravljajo nekvalificiranih del in da je vsak človek — delovna sila 100 odstotno izkoriščena. Zato je važno, da brigada že vnaprej določi, kako bo delala, kaj bo delal vsak delavec v brigadi, da ne bo noben gib ostal neizkoriščen. Kar je najvažnejše, je to, da jc treba pri tem novem načinu dela povsem izkoristiti delovni čas, da je treba začeti z delom ob določeni uri, da je treba pripraviti orodje in ves material iz skladišča pravočasno., skratka, da je pripravljeno vse do vseh podrobnosti, ko naj se delo začne. Zavreči je treba zastarela mnenja o zmogljivosti strojev in neprestano navajati tehnično osebje k izpolnjevanju naprav, da bi z novimi izumi in racionalizacijo pospešili proizvodnjo. Pri tem je važno, da se usposabljamo za delo na več strojih, kakor so to prvi začeli delati v tekstilni industriji. Danes že tudi v Litostroju dela kovinostrugar včasih kar na dveh ali celo treh strojih. Pri vsem tem pa je treba ljudem prikazati, da je treha razviti borbo za večjo storilnost, ne da bi se pri tem fizično preveč izčrpavali. Nekatere uprave podjetij, pa tudi partijske in sindikalne organizacije marsikdaj greše prav v tem, da hočejo doseči čim večjo storilnost, na račun prekomernega izkoriščanja delavcev, ne da bi izpopolnili dosedanji način dela. Naš cilj pa je, da bo delavec dosegel zadovoljive uspehe le z izboljšanjem načina dela, z izkoriščeno mehanizacijo in smotrno izvajanim delom.
SKRB ZA VEČJO STORILNOST BO TREBA V BODOČE USMERJATI TAKO, DA BO ZAJELA VSE NAŠE DELOVNE KOLEKTIVE
Karl Marx je v zvezi z vprašanjem o večji storilnosti trdil: »Visoka produktivnost dela pomeni, da se pri manjši potrošnji dela doseže večja množina proizvodov.« Če hočemo doseči to, pa je treba, da je delavec napreden, strokovno usposobljen in da obvlada tehniko, ta pa mora biti na potrebni višini. Hkrati z njo pa mora biti tudi delo pravilno organizirano.
Do sedaj so posamezni člani brigad stremeli predvsem za tem, da bi dosegli rekorde. Brigade so bile sestavljene le iz najboljših delavcev, dočim so ostali delavci delali na stari način in zato tudi niso dosegli takšnih uspehov. To gibanje pa bo postalo uspešno samo takrat, če bo zajelo vse delavce in ves delovni kolektiv v nekem podjetju. Odločno se je zato treba boriti proti vsem takšnim poizkusom, da se brigade sestavljajo le iz najboljših delavcev.
Druga stvar je vprašanje, kako bo delo samo v brigadi organizirano. Pri tem ni nujno, da člani brigade do skrajnosti napnejo svoje fizične sile, vsa skrivnost leži v tem, da bo delo organizirano. Vsaka kretnja mora biti točno in strogo izračunana, ker je delo v brigadi časovno vezano. Zato je izrednega pomena, kako so za takšno delo izvršene vse osnovne
priprave, kako so namazani stroji in pripravljeno orodje, da se bo delo nemoteno odvijalo.
Da bo gibanje za večjo storilnost postalo stalen način dela v kolektivu, so partijske in sindikalne organizacije predvsem dolžne, da dajejo za to potrebno pobudo, da poživijo politično in kulturno delo med delavci, da popularizirajo njihove uspehe in poskrbe, da dobe delavci za to potrebno priznanje. Pri tem pa morajo partijske in sindikalne organizacije pomagati vodstvu podjetja. Važno je, da se zlomijo predsodki nekaterih strokovnjakov, ki v svojih ozkih pogledih na našo stvarnost še ne razumejo novega odnosa delavcev do proizvodnje. Te strokovnjake moramo prisiliti, da se podredijo interesom skupnosti, ker nimamo časa. da bi jih še naprej prepričevali, če doslej še niso razumeli naše stvarnosti, ker pač vsak dan teče plan naprej in je planske naloge treba izpolnjevati brez prestanka
SPREJEMANJE KONKRETNIH OBVEZNOSTI IN EVIDENCA — OSNOVNI POGOJ ZA USPEŠEN RAZVOJ GIBANJA
Bolho za večjo storilnost pa bodo pospeševale tudi konkretno sprejete obveznosti. Doslej so se pogostokrat dogajali primeri, da so posamezni kolektivi, brigade, pa tudi nekateri posamezniki sprejemali obveznosti, prav malo pa smo potem slišali, kako so sc te obveznosti izpolnjevale in kakšne uspehe so dosegli. Zato jc važna pri tem evidenca. To je dolžnost upravnih organov, razen tega pa tudi partijskih in sindikalnih organizacij, da stalno bdijo nad uspehi, ki so iih dosegli po novem načinu dela, da delavce. ki delajo po tem načinu, pravilno nagrajujejo in tako uresničujejo socialistično načelo, da prejema vsak od skupnosti toliko, kolikor skupnosti daje. Če pa evidence ne vodimo, je tudi razumljivo, da tega načela ne moremo izvajati, niti ne moremo pohvaliti in nagrajevati delavce, ki to zaslužijo. Naši slovenski rudarji so doslej dosegli najboljše uspehe v državi, vendar pa smo o njih vse premalo pisali, čeprav lahko dnevno zasledujemo uspehe v naših časopisih, ki jih dosegajo rudarji v ostalih rudnikih v naši državi. In ker vemo, da te uspehe dosegajo, zato je treba, da jim damo tudi potrebno pohvalo in priznanje.
PRENAŠANJE IZKUŠENJ, VZGOJA NOVIH KADROV IN BORBA ZA BOLJŠO KAKOVOST MORA DOPOLNJEVATI GIBANJE ZA VEČJO STORILNOST
Prenašanje delovnih izkušenj na obratnih posvetovanjih je ena izmed tistih pripomočkov, ki lahko širi gibanje za večjo storilnost. Takšne konference so pri nas sicer že v praksi, toda sindikalne organizacije so jim posvečale še doslej premalo pozornosti.
Nov način dela terja od nas tudi vedno več novih strokovno usposobljenih kadrov. Zato bodo morala podjetja s pospešenim tempom organizirati usposabljanje novih kadrov. Marsikatero podjetje se pritožuje, da nima dovolj strokovnih kadrov, le redko katero pa se spomni, in tudi sindikalne ter partijske organizacije to čestokrat same pozabljajo, da bi z uvajanjem tečajev usposabljale nove strokovne kadre. Poleg obveznosti, da bodo posamezni kolektivi presegli letni plan, hi se morali naši kolektivi tudi zavezati, da bodo usposobili toliko in toliko kvalificiranih delavcev.
Nov način^ dela bo nedvomno v vseh panogah našega gospodarstva pospešil proizvodnjo. Toda pri tem je treba paziti, da zaradi tega ne bo trpela kakovost. Stremeti moramo za tem, da bo ostala kakovost izdelkov na isti višini ali pa se bo še izboljšala. Zato je nujno treba uvesti kontrolo nad delom delavcev glede kakovosti. Danes še ne bi mogli trditi, da je kakovost naših proizvodov dobra in odlična. To novo gibanje za večjo storilnost bo vsekakor pozitivno vplivalo na kakovost proizvodov. Vplivalo bo v tem smislu, da ne bo obstajala samo kontrola vodstva podjetja, ampak bo v brigadi delavec kontroliral delavca, ker bo njihovo delo medsebojno povezano, ker bo eden sprejemal od drugega določeni proizvod v izdelavo. Na ta način bo vsak delavec zainteresiran na tem, da njegov predhodnik v brigadi svoje delo izvrši v redu.
Nov sistem dela, v kolikor se je razširil doslej, še sicer ni dosegel svojih določenih oblik, ampak se bo še vsak dan izpopolnjeval. Zato je naša dolžnost) da to gibanje stalno izpopolnjujemo in ga širimo, da bo postalo čim bolj množično in da bo zajelo vse naše delovne kolektive, kar nam bo omogočilo, da bomo izpolnili vse planske naloge, kakor sta jib postavila pred nas Partija in tovariš Tito.
Ob Izvolitvi Jugoslavije Oblastni odbori ZSS bodo še bolj okrepili
v Varnostni svet	NASE SINDIKALNE ORGANIZACIJE
Prejšnji četrtek je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov izvolila nove člane Varnostnega sveta. Izmed 58 glasov je pri prvem, glasovanju dobil Ekvador, ki je bil izvoljen namesto Argentine, 57 glasov, Indija, ki pride v svet namesto Kanade pa 56 glasov. Pri tem glasovanju je dobila Jugoslavija 37 glasov, Češkoslovaška 20, Afganistan in Filipini pa' po 1 glas. Ker ni nihče izmed teh dosegel dvotretjinske večine — 39 glasov, so se nato izvršile še ožje volitve in je pri naslednjih volitvah dobila Jugoslavija 39 glasov, to je dvotretjinsko večino, medtem -ko je Češkoslovaška dobila samo 19 glasov.
Generalna skupščina in Varnostni svet sta dva organa Organizacije združenih narodov. Varnostni svet sestoji iz 11 članov OZN, in sicer iz 5 stalnih (Kitajska, Francija, Sovjetska zveza, Velika Britanija in Združene države Amerike) in iz 6 nestalnih članov, ki se volijo za dve leti. Pri volitvi nestalnih članov upošteva Generalna skupščina predvsem, kaj so posamezne članice OZN doprinesle za ohranitev mednarodnega miru in varnosti, kakor tudi pravično zemljepisno razdelitev mest v Varnostnem svetu. Nestalni član, ki mu poteče dveletni . rok, ne more biti takoj znova izvoljen.
Organizacija Združenih narodov nalaga Varnostnemu svetu glavno odgovornost za ohranitev mednarodnega miru in varnosti, V pristojnost Varnostnega sveta spada tudi vprašanje sprejema novih članov v OZN. Sklepi Varnostnega sveta so obvezni za vse člane OZN.
Način glasovanja v Varnostnem svetu je dvojen. Sklepi o vprašanju postopka se sprejemajo s potrdilnimi glasovi 7 članov Varnostnega sveta, ne glede na to, ali so stalni ali nestalni. Sklepi o vseh drugih vprašanjih pa se sprejemajo s potrdilnimi glasovi najmanj 7 članov Varnostnega sveta, vštevši v to število soglasje vseh 5 stalnih članov (tako imenovano načelo soglasnosti 5 velesil). Samo v primeru, a lt o je kdo izmed članov Varnostnega sveta v sporu, ki ga proučuje Varnostni svet, se mora ta član vzdržati glasovanja, pa naj je tudi stalni član ali pa ena od velesil.
Varnostni svet more vršiti preiskavo o vsakem sporu ali vsakem položaju, ki bi mogel povzročiti mednarodno trenje ali se izroditi v spor, kar more spraviti v nevarnost mednarodni mir in varnost. Varnostni svet je pooblaščen sklepati, kakšnih ukrepov se bo poslužil za izvedbo svojih sklepov — bodisi brez oborožene sile ali z oboroženo silo. Za primer uporabe oborožene sile so vse članice OZN dolžne, da dajo Varnostnemu svetu na razpolago oborožene sile, pomoč in potrebne olajšave.
Danes sestavlja Varnostni svet naslednjih 11 članici Kitajska, Kuba, Ekvador, Egipt, Francija, Indija, Jugoslavija, Norveška, Anglija, Združene države Amerike in Sovjetska zveza.
V	zvezi s samo kandidaturo Jugoslavije za članico Varnostnega sveta in tudi pred volitvami je sovjetska delegacija na zasedanju Generalne skupščine OZN napravila vse, kar je mogla, da bi preprečila izvolitev socialistične Jugoslavije v Varnostni svet. Razvila je besno protijugoslovansko gonjo. Z ZDA je barantala na račun grškega ljudstva; njeni agenti 60 se na vse pretege trudili, da bi ustvarili težko ozračje v Generalni skupščini OZN. Širili so glasove, da bo izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet zaostrila mednarodne odnose, ogrozila mir na svetu in da bo to privedlo do propada OZN.
Sovjetski zunanji minister Andrej Višinski je že dva dni pred glasovanjem na posebni tiskovni konferenci hotel za-strašlti delegacije in jih odvrniti od tega, da bi glasovale za Jugoslavijo, ko je zagrozil, da bo Sovjetska zveza smatrala izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet za nezakonito dejanje. Podobno stališče je zavzel tudi na plenarni Seji Generalne skupščine OZN tik pred samim glasovanjem in odkrito pozval delegate, naj ne glasujejo za Jugoslavijo.
Še celo po izvolitvi je Višinski ponovil prej postavljene teze in očital, da je Jugoslavija svojo kandidaturo za Varnostni svet postavila na podlagi zakulisnih sporazumov z anglo-ameriškim blokom.
V	zvezi 2 uspehom, ki ga je s to izvolitvijo dosegla Jugoslavija, je minister zvezne vlade in član naše delegacije na sedanjem zasedanju Generalne skupščine OZN Milovan Djilas napisal članek, v katerem pravi:
»Borba okoli izvolitve Jugoslavije za nestalnega člana Varnostnega sveta j« bila nedvomno ena najbolj dramatičnih, najbolj zapletenih, pa tudi najpomembnejših od vseh, ki so se odigrale v tej organizaciji, morda pa tudi sploh na diplomatskem torišču po vojni.«
Sovjetska delegacija z zunanjim ministrom Višinskim je zastopala od začetka zasedanja »tališče, da se spor ZSSR—Jugoslavija tiče izključno sovjetske vlade, da ne spada v okvir borbe za mir in varnost na svetu in torej niti v okvir Združenih narodov. S tem je na eni strani hotela pred kapitalističnimi državami predstaviti stvari tako, kakor da spada Jugoslavija v tisto področje, v katerem lahko sovjetska vlada po »naravnem« in »socialističnem pravu« ureja stvari kakor sama hoče; po drugi strani pa je hotela v socialističnem svetu predočiti Jugoslavijo kot agenta angloameriškega imperializma in vojnega izzivalca. Tej dvojni breznačelni igri, nadaljuje Djilas, je bil zadan resen udarec že s Kardeljevim načelnim nastopom, ki je razkril pred svetovno javnostjo in Združenimi narodi, da namerava sovjetska vlada uničiti neodvisnost in suverenost neke socialistične države, kar samo po sebi ogroža mir na svetu.	'
Vlada FLRJ je pred odhodom naše delegacije iz Beograda sklenila, da bo
naša država kandidirala za Varnostni svet. Takoj po prihodu v New York smo postavili kandidaturo. Nobena država ni bila prej o tem obveščena in' so bile vse nekoliko presenečene. Tudi sovjetska delegacija je bila presenečena in je enostavno razglasila naše ravnanje za »nezakonito«.
Že takrat, ko je pričela gonjo proti Jugoslaviji, je sovjetska vlada na temelju preživelih in šabjoniziranih stališč menila: majhna država kakor je Jugoslavija se ne more v sedanjih pogojih obdržati kot samostojna; brž ko bi nanjo pritisnila sovjetska vlada, bi kapitalistične države komaj čakale, da bi tudi one kaj ugrabile. Sovjetska vlada si je zaradi tega utvar-jala, da bo v takem položaju prišlo do zmede in nezadovoljstva, v naši državi, posebno, da se bo ljudstvo v Jugoslaviji, ki je v celoti za socializem, zbegalo zaradi klevet, češ da ne gradi socializma, posebno še, ko bodo zunanji vplivi razgibali »zdrave« sile v notranjosti države. Toda ta račun se je pokazal nerealen, ker sm-o se znotraj pokazali ne samo trdni, temveč smo v bo ribi, ki nam je bila vsiljena, pričeli delati še smelejše in večje korake na vseh področjih.
Ko so se vse spletke sovjetske delegacije razgalile in propadle, -— tako je nadalje rečeno v članku tov. Djilasa, je gospod Višinski poskušal z zadnjim — pravnim, bolje rečeno advokatskim manevrom. Pred glasovanjem je dal izjavo za tisk, v kateri je dejal, da zemljepisne celote določajo kandidata za Varnostni svet. S tem je dejansko nameraval vsiliti kot zakon, da za vzhodno Evropo — kot svojo sfero — samo on določa kandidate. Nameraval je vsiliti politične »argumente«, ker je bil v zemljepisnih slab. Dalje se je skliceval na nekak »gentlemanski sporazUm« z velesilami, ki so ga te zanikale in je poskušal morebitno izvolitev Jugoslavije vnaprej onemogočiti s tem, da jo bo razglasil za »nezakonito«, iz česar bi lahko sklepali, da bo sovjetska vlada lahko do Organizacije Združenih narodov kot celote, ali pa samo do Varnostnega sveta zavzela tako stališče, ki bi morda izključevalo njeno nadaljnje dejansko sodelovanje v teh ustanovah. To je bil v resnici poskus pritiska na kapitalistične članice Združenih narodov, da ne bi glasovale za socialistično Jugoslavijo, češ da bi to utegnilo imeti velikanske posledice za samo organizacijo.
Ko tov. Djilas omenja, kako ln.for.m-birojevci sedaj vrešče, da je bila Jugoslavija izvoljena z glasovi kapitalističnih držav, čeprav je tudi za Češkoslovaško glasovalo več kapitalističnih držav, poudarja, da so v Združenih narodih kapitalistične države v velikanski večini in nihče — zlasti pa kandidat vzhodnoevropskih držav — ne more biti izvoljen, ako le-te glasujejo proti njemu. Ko bi se odnosi med socialističnimi državami v resnici opirali na socialistična načela, na Marzove in Leninove nauke, sploh ne bi moglo priti do kakih resnejših spornih vprašanj in nasprotij med njimi, še manj pa do takega položaja, da bi katera izmed njih prosila Združene narode, naj jo podpre. Ko pa je sovjetska vlada nedvomno prešla na politiko vsestranskega spodkopavanja socialističnih držav in proti Jugoslaviji še nadalje sistematično uporabljala metode pritiska, provokacije in grožnje, je s tem izgubila moralno pravico, da bi obtoževala kakšno socialistično državo, ki se bori za enakopravne odnose in v tej borbi išče podporo pri m e dn arodn ih org a,ni z aci j ah.
Tov. DjilaS v nadaljevanju govori o tem, v čem je pomen in kaj razkriva izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet?
»Izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet, kakor tudi borba, ki se je okrog
tega vodila, razkriva, da se je na
mednarodni areni pojavil nov problem —
oblem odnosov med socialističnimi dr-
žavami. Pojav tega problema ima daljnosežne posledice ne le za razvoj demokratičnega in socialističnega gibanja na svetu, ampak tudi za politiko vseh držav ne glede na to, kakšno družbeno ureditev imajo.	«•
Izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet očitno kaže, da mora danes sleherni poskus upostavitve nasilnega gospostva nad drugo državo, neogibno naleteti na mednarodni odpor, ne glede na to, ali ima država, ki se upira gospostvu, ali hoče upostaviti gospostvo taksno ali drugačno družbeno ureditev. Vsak poskus nasilne upostavitve gospostva povzroči torej lahko resne mednarodne zaplete. Kdor bi se lotil te metode, bi se v nobenem primeru ne mogel izogniti ne le moralni obsodbi Združenih narodov v svetovni javnosti, ampak tudi ne odgovornosti pred vestjo človeštva, da je skalil mir na svetu.
Ta izvolitev je končno nedvomno povzdignila ugled naše države na svetu. Nujno bo okrepila tudi avtoriteto Združenih narodov kot činiitelja — zlasti v javnem mnenju — preko katerega je možno razkriti hegemonističhe načrte in onemogočiti, da bi bili ,le-ti uzakonjeni na mednarodnih forumih in z mednarodnim pravom. Izvolitev Jugoslavije kaže, da sovjetska vlada ne more zanikati suverenih pravic naše države in izvajati nanjo pritisk, ne da bi hkrati prišla v položaj, da bi spodkopavala tiste mednarodne ustanove, za katerih utrditev se je borila, preko katerih se je mogel njen glas najdlje in najučinkoviteje slišati in katere danes služijo kot resni moralni in politični činitelji v borbi proti napadalnim načrtom in poskusom podrejanja suverenih držav s pritiskom in grožnjami.
Svoj članek zaključuje tov. Djilas takole: Zmaga Jugoslavije v borbi za izvolitev v Varnostni svet je zmaga stvarnosti nad utvarami, potrditev pravilnosti načelnega stališča jugoslovanske delegacije ozironta naše Partije in vlade ter naše države — do enakopravnosti držav in narodov, do reševanja sporov med državami na miren način, do nevmešava-
Ustanovna skupščina oblastnega odbora za mariborsko oblast
Dne 23. oktobra se je vršila v Mariboru ustanovna skupščina sindikatov za mariborsko oblast- Skupščino je v imenu poverjeništva CK KPS pozdravil tov. Simonič Franc in tovariš Globočnik Jože v imenu oblastnega odbora Osvobodilne fronte za mariborsko oblast.
Ustanavljanje oblastnih odborov sindikatov se vrši v času, ko kontrarevolucionarna gibanja Sovjetske zveze na čelu s VKP(b) in nekaterimi drugimi partijami prehaja v svojo skrajnost, ko se uporabljajo proti novi socialistični Jugoslaviji vsa mogoča, doslej v zgodovini nepoznana sredstva, da bi jo prisilili, da bi upognila kolena in pristala na njihov diktat.
Formiranje oblastnih odborov brez-dvomno pomeni močan faktor v nadaljnjem razvoju sindikalne dejavnosti sploh.
Konferenca je dokazala, da podla informbirojevska gonja in diskriminacijske metode, ki se jih poslužuje Sovjetska zveza in njeni sateliti, niso mogli omajati a kaj šele streti naše odločnosti, da si izgradimo boljše življenje. Na njihove podle poizkuse podrediti, odnosno prisiliti jugoslovanske narode njihov; diktaturi, je naš delavski razred odgovoril z večjimi napori za izgraditev socializma.
Samo v preteklem trimesečju je bilo proglašenih v mariborski 979 udarnikov in številni racionalizatorji in no-vatorji.
V TAM-u so racionalizatorji nova-tcrji itd., iz leta v leto postajali številnejši. Leta 194? je bila 27 predlogov, 1949 pa samo v zadnjih 3 mesecih 22 predlogov nam nazorno kaže in potrjuje dejstvo, da vsaka politika, ki ne temelji na resnici zakonito, rodi prav nasprotne rezultate.
Ta revolucionarna pripravljenost našega delavskega razreda v odgovor informbirojevskim klevetnikom se odraža v številkah, pohvalah in prehodnih zastavah, ki so jih prejeli naši kolektivi za uspešno izpolnjevanje planskih nalog. Zlasti je važno poudariti, da je vrsta podjetij, kot so to rudnjik Mežica^ izvori nafte Dol. Lendava itd., od katerih je v mnogo-čem odvisna izpolnitev plana v celoti, bilo pohvaljenih.
Prav tako lepi uspehi so bili doseženi na področju tekmovanja po Sirotanovidevem načinu dela. Prvo podjetje ki je začelo tekmovati po novem načinu dela, je bila tovarna »Franc Leskošek« v Mariboru in predilnica in tkalnica. Do sedaj je tekmovalo n« področju mariborske oblasti 82 podjetij s skupno 705 brigadami, v katerih je bilo zajetih tikoli 6300 brfgfldrijev.
Nedvomno je to tekmovanje ogromnega gospodarskega pomena za našo državo, saj ne samo količinsko dviga proizvodnjo, temveč, če se pravilno izvaja, boljša kakovost in zniža proizvodne stroške, kar pomeni, da se niža polna lastna cena in s tem dviga realna vrednost našega dinarja. Tako so n. pr. samo v enotedenskem tekmovanju v MTT dvignili kakovost za 15 odstotkov, proizvodni stroški pa so se znižali za 145.000 dinarjev-
Pole£ uspehov, ki so bili doseženi na tem področju, se dogajajo tudi napake, ki se izražajo predvsem v kampanjskem načinu tekmovanja, v slabih tehničnih pripravah ki se nujno odražajo na rezultatih. Ta napaka se pojavlja zaradi nezadostnega sodelovanja med upravo podjetja in sindikalno organizacijo. Lep primer sodelovanja pa je Mariborska tekstilna tovarna, kjer so zainteresirani za tekmovanje tudi mojstri, in ni slučaj da je prav v tej tovarni gibanje za večjo storilnost množično. V tekmovanje je treba vključiti vse članstvo, kar bomo dosegli le z dobro agitacijo za izpolnitev konkretnih nalog. Tekmovanje pa se ne sme obravnavati prakticistično brez politične osvetlitve.
nja v notranje zadeve drugih držav, do pravice vseh držav — ne samo velikih — da svobodno izražajo svojo • voljo znotraj države in svoje stališče do mednarodnih problemov v mednarodnih telesih in sploh v mednarodni javnosti,
Ta zmaga je zgovoren dokaz, da obrekovanje in neresnica ne moreta prepričati nobenega resnega človeka o ničemer drugem, kakor o tem, kar se za njimi dejansko skriva, da v sodobnem svetu nihče ne more prikriti in uzakoniti svo-»jih nedemokratičnih smotrov.
Izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet pa je izzvala povsod v svetu velik odmev. V splošnem prevladuje v zahodnih krogih mnenje, da so izjave Višinskega po izvolitvi Jugoslavije v Varnostni svet izraz poraza, ki so jo doživeli s svojo politiko voditelji Sovjetske zveze. Predstavnik ministrstva za. zunanje zadeve iz francoske delegacije je izjavil, da so francosko delegacijo vodili jurldični in moralni vzroki, ko je glasovala za jugoslovanskega kandidata v Varnostnem sveitu. Izmed moralnih vzrokov, zakaj je francoska delegacija glasovala za Jugoslavijo, navaja okolnost, da je Jugoslavija podvržena pritisku držav svojega zemljepisnega področja samo zato, ker noče ugoditi zahtevam vlad iz sosednih držav. Tudi ameriški in londonski listi komentirajo izvolitev Jugoslavije. Tako na primer »New York Herald Tribune« piše,
da pomeni ta izvolitev važno zmago, ki je zelo dvignila ugled maršala Tita. »New York Times« pa smatra, da je poraz češkoslovaškega kandidata svarilo Sovjetski zvezi in proti vsem njenim poskusom, da bi nadvladala ves evropski vzhod.
V referatu je bil nadalje podčrtan ogromen pomen ideološko političnega dela, ki z ozirom na hiter tempo naše socialistične graditve ne sme zaostajati za splošnim gospodarskim razvojem. Politično-ideološka prevzgoja našega članstva je nedvomno najvažnejša naloga naših sindikalnih organizacij, saj je pogoj za uspešno vključevanje naših ljudi v graditev socializma, poleg pa tudi sam socializem zahteva ne samo visoko razvito industrijo, temveč tudi novega socialističnega človeka.
preskrbe našega delavstva, pomoči naše ljudske oblasti, se je razvila živalin« diskusija ki je pokazala zrelost sindikalnega aktiva s področja mariborske oblasti, ki je sposoben reševati vse velike naloge, ki jih postavlja naša Par' ti ja pred sindikalne organizacije.
Izboljšanje našega dela je v prvi vrsti odvisno od inetod dela v osnovnih organizacijah kakor tudi od vodstva naših krajevnih, okrajnih in oblastnih forumov. Pripravljenost in primeri spontanega vključevanja naših delavcev v tekmovanje zgovorno pričajo o tem, da organizacijsko ne sledimo razvoju, na drugi strani pa naše ideološko-politično delo zaostaja za objektivnimi pogoji za vedno večjo razgibanost naših delovnih kolektivov.
Po referatu predsednika in tajnika začasnega Oblastnega odbora sindikatov, ki sta obravnavala tudi vprašanja
Med sklepi, ki jih je sprejela skupščina, so sprejeli tudi predlog delegata Reva Ivana iz Poljčan, ki je predlagal; Sj| da bi vsi kolektivi mariborske oblasti v počastitev prve oblastne partijske konference sprejeli enotedensko tek- _ movanje po Sirotanovidevem način8 K dela. Tekmovali bodo od 50. oktobr« L do 6- novembra 1949. Tov. Smeh iz 1> L varne avtomobilov pa je predlagal, d« L bi poskrbeli zato, da bo do 29. novem- k bra uvedeno delo po SirotanovičeveJi 'L načinu v vseh podjetjih mariborske o Im i] lasti, kar so navzoči z navdušenje!« sprejeli.
V počastitev oblastne konference s« (j tekmovali vsi okrajni in krajevni sveti ti mariborske oblasti. Zmagovalca sta n« ' skupščini prejela prehodno tekmovalno zastavo oblastnega odbora. Izmed okrajnih svetov jo je dobil OS Maribor, izmed krajevnih pa KS Slovensk« bi Bistrica.	I. J.
Ustanovna skupščina za goriško oblast
V nedeljo je bila v Postojni ustanovna skupščina Zveze sindikatov Slovenije za goriško oblast, na kateri so Izvolili novo sindikalno vodstvo. Novoustanovljeni sindikalni oblastni odbori so velikega pomenu, saj bodo prispevali k nadaljnjemu razvoju in izboljšam ju dela sindikatov z ozirom na vedno večje naloge, katere imajo sindikati pri naši socialistični graditvi, ki zahteva gibčnost vodilnega aparata in hitro ter uspešno reševanje posameznih vprašanj na terenu. Oblastni odbori sindikatov so nov vmesni sindikalni organ med nižjimi vodstvi na terenu, to je okrajnim sindikalnimi sveti im najvišjim vodstvom v republiškem merilu — glavnim odborom.
in republiških jiorme, pri če*
ti

bi
j
Oblastno skupščino, kateri so prisostvovali poleg številnih gostov, tudi pomočnik ministra za novoos voboj en e kraje tov. Primožič Edo, član oblastnega komite ja KPS za goriško tov. Jerala Jože, član Glavnega odbora ZS Slovenije tov- Boštjančič Franc, tajnik oblastnega odbora ZSS. za ljubljansko oblate tov. Čehovin Rado in predsednik Enotnih sindikatov za cono B tov. Pišot Rado, je otvoril ter pozdravil delegate iin goste tajnik začasnega Oblastnega odbora tov. Somrak Ciril, ki je nato podal poročilo o sindikalnem delu v goriški, oblasti
Po priključitvi Sloveuskesra- Primorja k FLRJ so nastale bistvene spremembe tudi v sindikalnem delu. Izvedena je bila popolna reorganizacija tako podružnic kot drugih forumov v skladu s statutom ESJ in sklepi IV. plenuma ESj. Tako je število sindikalnih članov iz leta v leto naraščalo in danes štejejo sindikalne organizacije goriške oblasti 320 sindikalnih podružnic s 24.000 člani sindikata, katere vodi 6 okrajnih in 3 krajevni sveti. Sindikalne organizacije so se organizacijsko im politično krepile v vsakodnevni Borbi pri obnovi porušenih tovarn, ter v izpolnjevanju planskih nalog, pri čemer dosegajo lepe uspehe.
Socialistično tekmovanje, tako zva-no prvomajsko tekmovanje, ki se je začelo leta 1946, je bilo še neorganizirano. Razvijalo se je v glavnem pri prostovoljnem delu pri obnovi porušenih vasi, tovarn, cest in železnic. Pri tem se je pokazala visoka razredna zavest in požrtvovalnost naših delovnih ljudi, ki so tekmovali še zlasti množično ob priključitvi Slovenskega Primorja k FLRJ. V tem tekmovanju so sindik- organizacije prispevale 520.883 ur prostovoljnega dela. Po priključitvi in sprejetju petletnega platna se je tekmovanje še znatno razmahnilo in se preneslo s prostovoljnih delavnih akcij v podjetja in tovarne.
Petletni lovne ljudi
V večini zveznih podjetij so že uvedli mer prednjači LIP Št. Peter na Krasu, kjer so normirali 99.89% delovnih; mest. V zadnjem času so normiral« dela tudi državna kmetijska posestva-Najslabše pa je z normami v Iskali industriji- Zato bodo morala upravni vodstva ob pomoči sindikalnih organi' z aci j posvetiti temu vprašanju vs« skrb, kajti realne norme so pogoj z« dvig storilnosti dela, znižanja polu« lastne cene in temelj za pravično na' grajevanje delavcev.
Brigado! način dela je v podjetjih goriške oblasti počasi prodiral, pot & je utrl šele- v drugi polovici letošnje®« leta. V počastitev druge obletnice pri' ključitve Slovenskega Primor ja k FLRJ . so organizirali brigndni način dela * , j LTP-u št. Peter na Krasu, tovarni p°' hištva Solkan in cementarni Anhovo! gozdna uprava Ilirska Bistrica pa iiu« že dalj časa stalne gozdne brigade. Tu' di udarniško, racionalizatorsko in n®' vatorsko gibanje, ki je rezultat mpv® , socialistične družbene ureditve, se j« j* razvilo v goriški oblasti, o čemer p«*' « ča jo številni udarniki, odlikovanci i« p 19 mili jonov prihrankov, ki so jih do' |.6J segli z izvajanjem racionalizatorsti11 1® predlogov,
’f3i.rotanovičevo gibanje ki je prodrjjj vse Pete rvaiSe držnvs, tildi v eeriri*
oblasti, nj. ostalo brez odmeva, poj«'
vilo se je kot krepak odgovor na j*' formbirojevske klevete. Borba za vi=' jo storilnost se bije zlasti v cerneU' tarni Anhovo, pri gozdarjih gozdne.;« gospodarstva Postojna, na gradbišč« Nova Gorica in drugod-
Skupščina oblastnega odbora je bolj razgibala tekmovanje. To so V°' trdile številne resolucije, katere so k®' lektivi poslali skupščini in zagota^j'
ljajo svojo predanost našemu državU6' mu in partijskemu vodstvu in hkr««
sporočali o svojih uspehih. Idrijski ««' da-rji pravijo med drugim, da se z a v«; da jo svojih ogromnih nalog in zato h® do tudi izpolnili letni plan do 29. n®' vembra. V počastitev skupščine so ®r' gani zi ral j tridnevno tekmovanje v j« šku Borba in Delo. Obveznost, da b®J do za 10% dvignili proizvodnjo & častno izpolnili. Ko so pregledali uspf' he tekmovanja, so ugotovili da se J| proizvodnja dvignila ne za 10, tern', za 19.7%. Topilnica pa je tudi vse Frl topila, čeprav je delala že prej z večio zmogljivost jo. 90 delovnih b«*
gad idrijskega kolektiva s svojimi
talnimi kladivi uspešno vrta ne 1®, č skale, temveč tudi v InformbirojevsL klevete, katere s prezirom zavra čar naši delovni ljudje.
LIP Ajdovščina je v tridnevnem inovanju v počastitev skupščine doC i plan je še vzpodbudil de- gel. lepe uspehe. Žagarske brigade f li in tekmovanje je postajalo izpolnile plan s 133,116 in 128%. V ®*
iv
vedno bolj množično in tako je danes delku zahojarne, kjer delajo mladij
stalni način dela v podjetjih. Polletni plan tretjega planskega leta v nekaterih podjetjih zaradi primanjkovanja materiala in električnega talko niso izpolnili, izpolnili pa so ga v vseh tistih panogah, kjer niso imeli takšnih težav, V gozdarstvu je bil polletni plan količinsko dosežen s 97.4%, v nedržavnem sektorju « 162%, gozdno gospodarstvo Postojna je izpolnilo svoj polletni plan- s 1.19%, gozdno gospodarstvo Sv. Lucija pa le s 65%. številni kČHektlvi zvezne iin republiške industrije pa so polletni plan izpolnili predčasno.
P;ri tekmovanju so se dogajale tudi napake. Največ ja je bila v tem, da v tekmovanje niso zajeli vseh delavcev, čemur je bilo vzrolk slabo politično delo in neaktivnost sindikalnih podružnic, ker se niso poglobili v tekmovanje,- da bi odkrili možnosti za dvig storilnosti dela im da bi sprejemali individualne oziroma skupinske obveznosti, Dobro pa so organizirali tekmovanje v počastitev druge obletnice priključitve Slovenskega Primorja k FLRJ. Tekmovalo je 48 kolektivov. 8 od teh jih je bilo za uspešno delo nagrajenih, trije — tovarna poljedelskih strojev v Batujah, žaga LIP št- Peter na Krasu in SAP Ajdovščina —pa so že izpolnili letni plan. Uspehi, doseženi pri izpolnjevanju planskih nalog so odraz politične zavesti delovnih ljudi.
ske brigade, so dosegli 109, 102, nj in 146%, brigade v mizarskih oddel%
Difl 1	Pri rialu tv zv Qi p/vJ a n Atn	.

pa 130%. Pri delu po Sirotanoviče''1 načinu je dosegla najboljše usp« Slokarjeva brigada, ki je izpol«1 normo pri žaganju hlodov z 252%•
Železničarji Iz Gorice so v pozdlfl n,i brzojavki skupščini sporočili, da do letošnji plan do konca leta prc*ey najmanj za 25% in da so v trid««.^ nem tekmovanju v počastitev ko«*, renče pri progovzdrževalnem delu P j j segli normo prvi dan za 17, drugi 21 in tretji dan za 17%.
Preveč bi bilo, če bi hoteli naš*1
J
vse uspehe pri izpolnjevanju pl«n«jj)
katerimi so delovni kolektivi poc«®^ skupščino in s tem ponovno o°lka®#/
vso svojo ljubezen do Partije in riša Tita. ,

V diskusiji so delegati razpravjl^, o. vseh, važnih vprašan jih in natoe^j.
katere bodo morali reševati to

njevati sindikalne organizacije 8°.

ške oblasti in da se bo v praksi jalo geslo: Sindikati so šola
1 jan j a in gospodarstva. To bO.P*j^f
valo k dvigu življenjske rAV’P’, Pj s®' nlh množic in pospešilo zgradite ^ ci ali zma v Titovi Jugoslaviji. 1 jjjt pa tildi najboljši odgovor dela' ^ množic vsem tistim, ki nas blati,T -^v|/
omalovažujejo naše napore in l,aS .jet' rajo v naši borbi za izpolnitev P
nega plana.
V
Pospešena graditev hidrocentrale Savica
bo prispevala k izpolnitvi plana elektrifikacije in graditvi socializma v naši državi
, Kot temelj socialistične graditve v državi je zakon o petletnem planu, katerem je za elektrifikacijo do leta predvideno 4kratno povečanje prošnje električne energije napram le-,..‘939. Da bo mogoče zadnje leto pet-5e doseči proizvodnjo 4.35 milijard i/h, predvideva ta plan graditev Ste--bdi novih hidrocentral z izkorišča-,1!0 najvažnejših pridobitev sodobne hnike. Delavski razred, ki je pod vod-0, P°® svoje Partije izvojeval v narodno-jj [V|>oodilni borbi svojo največjo zmago r L°ST°boditev, je prav tako po smer-j, rah svoje Partije prešel z obnove v ! reditev — s tekmovanjem in požrtvo-3 pim, prostovoljnim delom.
Radio Budimpešta, Praga in ostale 0 Spiske oddajne postaje informbirojev-- ,l® držift pa so po velikih uspehih, do-'enih v prvih dveh letih petletnega , na, obsodile naš plan, da je nerealen* Var, za katero se bori in je priprav-en žrtvovati naš delavec vse svoje moji so označile za zidanje gradov v
* a
18 '
10
;d
i-
;a
V ODGOVOR INFORMBIROJU
, Kaši strokovnjaki so izrisali načrte, eiavci so pred rokom zgradili jezove Poslopja, naše livarne izdelale turbi-in sami smo montirali vse naprave na u, drocentrali Mariborskega otoka. Naši ib boljši
vJoljši udarniki so prebili skale ter ,6nsmerili tok Save v Mostah pri Ži-fnici, kjer bo ogromen jez spremenil Pournik v 40 m globoko umetno jeze-i' v teku so dela na Vuzenici in pri lPu
Savica.
Ra nenačelno gonjo, laži ter klevete j ''Rovarja naše delovno ljudstvo druga-- v kot so pričakovali začetniki škodlji-®a in nepojmljivega razbijanja enot-
)?*i delavskega razreda — z delom, iz-
*!®fe	-
na.
„-ievanjem
nalog in s preseganjem
^CETEK DELA PRI SLAPU SAVICE
Rfeteklo leto, konec marca, je prišlo < [\bev®rni breg Bohinjskega jezera pod Ig visoko skalnato pogorje, prvih Post •Vcev- Uredili 80 delavsko naselje, U6 avjIi lesene zgradbe za pisarne in
. ftVn t«. Mnrfninil! in iitfdil! not	IV
in. V1 prelepem predelu Slovenije, da SL.ris‘i za dobrobit delovnih ljudi silo tiin8 ln i° spremeni v električno ener-„ Lf’ ki bo gnala nove stroje v jeseniški j, lisi *arni ter z elektrifikacijo nudila oko-iv-lj™ •v,sem udobnejše in kulturnejše
i	velike naloge so stale pred ta-
„ lit; “jalošteviinim kolektivom: zgrnil J6 bilo treba velik jez, ki bo zadr-IV , re&ervne količine vode pod slapom, Ib '■ Ve^ s*° melrov dolg vodoraven ,'•‘ni rov, v katerega bi bila usmerjena -na jz umetnega jezera, zvrtati navpi-
tako, da vrtajo sedaj na sedmih mestih ter so rovi označeni z rimskimi števil kami, po zaključenem delu na posameznem sektorju, stekajo drug v drugega Največje težave so imeli pri vrtanju IA in IB rova, kjer je ovirala in otežkočala delo talna voda.
KER SO OSVOJILI SIROTANOVICEV NAČIN TEKMOVANJA, PRESEGA KOLEKTIV HIDROCENTRALE SAVICA PLANSKE NALOGE ZA 7 ODSTOTKOV
Tekmovanje in kasneje Sirotanovičev način dela, ki ga je osvojila doslej že večina naših gradbišč, je pripom.ogel tudi temu kolektivu do preseganja planskih nalog. Brigada »Soča«, ki je še meseca junija dosegla v rovu na dan 1.54 m odkopa, je svoje uspehe stopnjevala iz meseca v mesec ter v tekmovanju z ostalimi brigadami osvojila v septembru prvo mesto — z odkopom 2.97 m na dan. Resen tekmec v mesecu oktobru ji je Žbo-garjeva brigada, ki dela v rovu IIIA in že presega uspehe soške brigade.
Rezultat pospešenega dela teh dveh in tudi ostalih brigad je, da je sedaj izvrtanih že devet dgsetin rova ter čaka brigade predvsem še betoniranje rovov. Tudi brigada tovariša Žigona je že izkopala 160 m navpičnega rova, kar jamči, da bodo dela tudi tu končana istočasno z ostalimi. Za 7 odst. presegajo planske naloge, kolektiv pa si je zadal že posebno veliko obveznost, ko je sklenil, da morajo biti dela zaključena tako, da bo še v letošnjem letu prva turbina lahko obratovala.
V TEDNU DNI SO DOZIDALI POSLOPJE STROJNICE IZ TEMELJEV DO STREHE, DA IZPOLNIJO OBVEZNOST - OBRATOVANJE PRVE TURBINE ŠE V LETOŠNJEM LETU
Četrti važni sektor pri graditvi hidro-cenTrale na Savici je graditev strojnice, s katero so začeli meseca avgusta. Zamudno je bilo delo kletnih prostorov, kjer so montirali turbine ter je zahtevalo od brigad veliko požrtvovalnost in čestokrat tudi čezurno delo. Ko je bil urejen podzemski prostor za prvo turbino, so brigade, ki delajo tu, tesarska, zidarska, železokrivska in betonerska sklenile, da sezidajo poslopje do 25. oktobra ter omogočijo na ta način takojšnjo , montažo prve turbine. Tekmovanje, v katerem sodelujejo tako brigade, pri graditvi jezu, rovov in strojnice, vodi namreč k cilju vsega kolektiva, o obratovanju prve turbine še letos, druge pa v prvih mesecih prihodnjega leta. V tem tekmovalnem poletu so začeli zidati zgradbo strojnice sredi tega meseca in
BRIGADE V OSRČJU NAŠIH GORA
Slap Savice
21. oktobra je bila velika enonadstropna zgradba dozidana že do strehe. Zasluga najboljših delavcev, kot udarnikov tesarja Batalaniča Jožeta, b e tone r j e v Meznariča, Horvata in ostalih udarnikov je, da je bila 25. oktobra stavba pripravljena ter čaka le še monterjev, ki bodo montirali turbine, ki so jih izdelali naši strokovnjaki in delavci v Litostroju.
*
Tak odmev je našla klevetniška kampanja pri naših delovnih ljudeh. Hidro-centrala na Savici bo že letos proizvajala elektriko, čeprav ni tega predvideval plan, kajti naši delovni ljudje so spozna-znali, da je graditev socializma odvisna le od našega prizadevanja in dela naših lastnih rok.
K vodji strojne brigade je pristopil [ant veselega lica — brigadir Jezerske brigade Žbogar Albin. Prinesel je poročilo. Vodja vsake minerske brigade, ki se nahajajo visoko o hribu, že namreč dan prej poroča, kakšne težave so nastopile pri delu, da se čimprej odpravijo in se tako olajša organizacija dela.
V rovu lil A dela Jezerska brigada. Delo o njem je otežkočeno, ker je slabo razsvetljen: električna napeljava je odpovedala in trenutno delajo ob karbidnih svetilkah, ki le medlo prodirajo meglo apnenčevega prahu, katerega neutrudno proizvaja vrtalni stroj. Ob stroju sta brigadir Albin in njegov pomočnik Vinko, ki sta tem bolj zadovoljna, čim več uspeha lahko pokažeta. Z njima tekmujeta Jože in Vlado, ki pridno nakladata odkrhano kamenje na voziček.
Jezerska brigada šteje 12 mož, ki dela o treh izmenah. Vsaka prodre 0.90 metra v skalo, kar znese dnevno 2.70 metra. Skupinsko normo —- 45 m mesečno — dosegajo. Vsakega 10. v mesecu objavijo rezultate V zadnjih, desetih dneh so presegli normo za 88% in s tem postali najboljša brigada. Prehiteli so celo Soško, s katero zdaj tekmujejo.
Brigadirji z veseljem opravljajo minerska dela, saj jim je že nekako o krvi. Oče, ded, stric — vsi so delali in gradili centrale tam ob Soči in še drugod po svetu, pa je tudi nje navduševalo miniranje, ob katerem so mislili tudi na tako, ki bi izpodkopalo tla nasilnemu okupatorju. Tako je bil n. pr. brigadir Albin od leta 1945 o Bariju d partizanskem sanitetnem oddelku, potem pri mornarici, kjer je bil leta 1945 demobiliziran. Drvaril je po Primorskem, potem pa prešel o službo h »Gradisu«, od letošnjega julija pa je o Jezerski brigadi, o kateri hočejo z vztrajnostjo doseči kar največji uspeh in pokazati svetu, kaj zmore delovni kolektiv, ko gre za socializacijo, ki naj ustva-
s,
ki
okrog 180 m visok tlačni rov, da voda primeren padec in postaviti
linico za turbine, ki bodo proizvajale Htriko.
^1 Začetek je bil težak, delovne sile je see“, mal°; tisti pa, ki so že v prvih melj ® Načeli z delom, so prišli večinoma v4;^yninskih predelov Slovenije in ne-ta| ®l planin in gorskih sten, so se sko-Ker t	obsežne in težavne naloge.
Potre?1 Rrenesli ves gradbeni material, strjuj e° za zgraditev zasilnega jezu, po " ''oti do slapa. Danes je zasilni jez n žičnica ni dovolj nagla, da bi a z vznožja hriba do ozkotirne |)obp?'ee toliko materiala, kolikor ga ®ujejo za graditev pravega jezu.
»o na tem sektorju zadržuje trenutek j Okovanje in utrjevanje tal. Temeljen?11 je treba namreč betonirati na ko tereilu ter ustvariti monolitnost 8 'n žive skale. Razpoke in dro-tijjjL ?kale odstranjujejo z vrtanjem in kurjem terena, kajti preprečiti je tre-»iHj varnost, da bi kakršna koli razpoka F°čila pritisku vode razdiralno delo 6°dočem jezu.
let®8 bolj pa je tekmovanje v letošnjem k R°sPešilo dela pri vrtanju rova. Na ^i/ovu, ki bo speljan visoko v osrčju teli a v dolžini več sto metrov, so za-a*' preteklo poletje. Da bi bil 4iSon večji in delo v roku zaključeno, va, trfa?eli vrtati le na obeh koncih ro-kčki i1'8 Pri slapu Savici in na skrajni S,,.’ *jer bi se začenjal navpičen rov. 6 So razdelili delo v več sektorjev,
Rezek glas sirene je oglušil v kame-nitih stenah Pršivca. Križem kražem po strmih in ozkih poteh se spuščajo in vzpenjajo skupine delavcev. Znojni, mokri, blatni in zaprašeni se vračajo z dela, drugi spet z vrtalnimi kladivi preko ramen in s karbidovko v roki hitijo v rove. Vse gradbišče izgleda, kakor razdraženo mravljišče.
Nihče nima časa za razgovor, kaj šele, da bi se zaustavljal. Dve tri besede mimogrede, dvoje ali troje številk o tem, kakšne uspehe so dosegli v dopoldanski izmeni in še pozdrav sotova-rišem iz rova, to je vse. Čudna je ta njihova govorica. Same številke. Tisti, ki ne pozna njihovih »šifer«, je ne bo razumel. Oni pa se sporazumevajo z njimi in sleherni med njimi prav
dobro ve,
v katerem rovu brigada je dosegla nove uspehe, nove zmage
Vsak nov delovni uspeh, katere koli brigade, je uspeh vsega gradbišča. Zato se vsak brigadir, zlasti pa vodja brigade stalno zanima zanje. Tekmovanje je razgibalo vse brigade. Nobena noče biti zadnja. Trenutno vodi brigada »Jezersko« v rovu III A. V poslednjih dneh je dosegla najboljše uspehe. 88% nad normo!	,
Resen tekmec ji je brigada »Soča« iz rova IT B, ki je še do septembra ve-
in katera
ri ose pogoje za srečnejše življenje.
Vprašanje tekmovanja resno razmo-trivajo. Trezno presojajo svoje moči, prešo jato teren, ki je podoben onemu, na katerem dela Soška brigada, ki nastopa z druge strani. Zmaga bo njihova, o tem so trdno prepričani, če jim bodo seveda tudi stroji pokorni in jim ne bo primanjkovalo zraka in razsvetljave.	, *	..
Nanoški brigadi je brigadir^ Žigon Franc — Primorec, ki dela že od leta 1925 pri minerjih. V obdobju do leta 1945 je odslužil vojake, gradil ceste, tunele, hidrocentrale, leta 1945 pa je vstopil o Goriški bataljon, kjer je bil dva meseca, nato je šel zopet v 7 rst, kjer je deloval kot aktivist, a so ga zaprli in je bil poslan o taborišče Sv. Ana nad Tržičem, od koder je pobegnil in šel na zimo 1944-1945 o Vojkovo brigado, kjer se je boril do konca.
Je oče 12 otrok, od katerih dela sin Eranc pri njem.
u Oglejmo si še brigado, katero vodi., lahko se reče, da je rov, katerega kopljejo, najtežji od oseh. Saj morajo kopati navpično v kotu 55 stopinj. Sprva ni hotel nihče delati o tem rovu. Končno je delovodja razložil delavcem, kako velikega pomena je prav ta rov pri graditvi hidrocentrale, saj prav on vodi vodo na turbine, Razumeli so možje in fantje ter so začeli z delom, ki zahteva res celega moža.
Kljub vsem težavam, ki so še podvojene z ozirom na druge rove. so izkopali 160 m. Mesečno skupinsko normo, ki je 50 m dosegajo in še celo za 21% presegajo. Vsi, ki normo presegajo, upravičeno zaslužijo častni naziv udarnika, vendar niti uprava niti partijska in sindikalna organizacija niso za to poskrbele. S tem bodo morali prelomiti, kajti po novi uredbi so podjetja dolžna vsak mesec podeljevati, udarniški naslov osem tistim delavcem, ki izpolnijo pogoje To pa bo nedvomno pripomoglo da bodo uspehi teh in oseh ostalih brigad še večji.
STROJNA BRIGADA — SRDE GRADILIŠČA
Kaj pomeni brezhibna ventilacija in luč za brigadirje v rovih najbolje vedo brigadirji, ki se vsak dan bore s temi težavami. Na vsem širnem prostoru gradbišča od separacije pri jezeru, pa
Za pravico in resnico, za časi naše Partije bo brigada ,,§®ča“ izpolnila svoio obveznost tri dni pred rokom
V te skale se je zagrizla brigada »Soča«
Ijnla za - najboljšo. Andrej Leupušček je vodja te 12 članske brigade.
Stara in preizkušena je ta brigada. Avgusta lanskega leta je prišla iz Most. Bogate izkušnje z ondotncga gradbišča, ko je v Baudaževi brigadi rušila norme in skale, danes tudi na tem delovnem mestu koristno uporablja. Zato ni prav nič čudno, da si je od vsega začetka osvojila prvo mesto in si celo priborila prehodno zastavo gradbišča, še danes jo drži v svojih rokah, trdno odločena, da bo tudi v oktobrskem tekmovanju izvojevala zmago, čeprav trenutno že sega po njej brigada iz rova III A.
Tocja Leupušček, izkušeni miner in dvakratni udarnik, doma iz Loma kanalskega, ki že 16 let nepretrgoma dela na minerskih delih, trezno ocenjuje težave in budno zasleduje uspehe Jezerske brigade in svojih brigadirjev. Kot borec v Gradnikovi brigadi, ko se re od leta 1943 boril v partizanskih vrstah, se je naučil nadčloveških naporov in vztrajnosti. leupušček in njegovi brigadirji dobro vedo, da vztrajati pomeni zmagati, zato jih ta njihov trenutni »neuspeh« niti najmanj ne vznemirja.
»Res smo nekoliko zaostali«, se muza vodia brigade, ker mu je nerodno govoriti o tem, »toda ne po lastni krivdi. Imeli smo smolo. Zrak in ventilacija sta nas zadržala, vmes pa je ponagajala še luč in je šlo nekaj ur po gobe. F o pa se že pozna.«
Toda brigadirji vedo, kaj je njihova ualoga. Trdno so odločeni, da bodo vse, kar so zamudili doslej, nadoknadili. Svojo obljubo hočejo izpolniti za vsako ceno.
15, november bo za njih dan nove zmage dan zmage, ko se bodo sredi Pršivca v temnem rovu sešli z Jezersko brigado in si kot zmagovalci podali roke. Takrat bo prebitih zadn jih 60 m žive skale, ki jih danes še loči in skozi katero si meter za metrom utirajo poi k novim uspehom.
Brigadir Leupušček, ki ne govori rad o svojih uspehih, še manj pa o tajnostih in udarnih načrtih, ki jih ima brigada, pa je vendarle razodel še eno skrivnost. Utegne se namreč zgoditi, da bo brigada to svojo zmago, če ne bo prišlo vmes kaj izrednega, slavila že dva ali tri dni pred rokom. Ta njegooa napoved ni bila izrečena tja o en dan. Docela utemeljena je in jo ne gre podcenjevati. saj so tudi četrto okno prebili celih 6 dni pred rokom.
Zato tekmujejo in v temnih zaprašenih rovih, ob brnenju vrtalnih kladiv, se vsak dan bolj zaostru je borba, borba za zmago, za pravico in resnico, za čast in ponos naše Partije.
Leupušček Andrej, miner in dvakratni udarnik iz soške brigade
do skrajnega kota ob slapu sega delovno področje strojne brigade, ki mora biti vsak hip pripravljena, da s svojimi brigadirji vskoči zdaj tu, zdaj tam, da vzpostavi in priključi prekinjeni električni tok, da izboljša in popravi ventilacijo in podobno, kajti od nje v prvi vrsti je odvisno, za koliko časa bo obstalo delo v rovu, če ne bo luči, če ne bo hitro in pravočasno popravljen vrtalni stroj, če je prenehala delovati ventilacija, ali če so obstali in utihnili stroji za mešanje betona.
Kljub temu, da šteje brigada le 12 brigadirjev, ki morajo obvladati ves ta razsežen in strm teren in čeprav so okvare na dnevnem redu, te motnje vendar niso resna ovira pri izpolnjevanju planskih nalog minerjev in beto-nerjev, ker brigadirji strojne brigade z izredno požrtvovalnostjo premagujejo vse. še tako velike težave. Poleg popravljanja strojev in orodja sami v svoji delavnici izdelujejo in kujejo tudi vse potrebno orodje in tako skrbijo, da na posameznih delovnih mestih ne manjka za delo potrebnega orodja. — Prav sedaj brigadirji mehanične delavnice v vsej naglici izkoriščajo jesenski čas, ko je usahnil slap Savice, da bodo opravljena najnujnejša dela v zvezi z napeljavo zračnih cevi in betoniranjem nove pregrade tik pod slapom v neposredni bližini slapa.
Vsa ta dela ko je treba hiteti spraviti na to delovno mesto ves potreben material in izgotoviti, dokler jih ne prehiti voda, opravlja 6 članov te bri--gade, ki delajo včasih tudi 15 do 18 ar skupaj in žrtvujejo "tudi za to cele . noči, ne da bi jim bilo žal naporov, ker se zavedajo, da je od njihovega dela odvisno, ali bodo vse nadaljnje naloge izpolnjene ali ne.
Duša te požrtvovalne brigade je petkratni udarnik ton. Nuoinc Franc, ki je član Partije, sekretar partijske organizacije ter tajnik sindikalne podružnice. Njemu v pomoč pa je trikratni udarnik Sevei Martin, ki je kot se-
kretar mladinske organizacije lahko za zgled vsem drugim mladincem v tej brigadi.
Tov Novinc, ki je že v zgodnji mladosti kot eden izmed sedmih otrok delavca občutil vse gorje takratne družbe, je moral že z desetim letom od doma k tujim ljudem za pastirja. Ko se je pozneje izučil za kovača, se je tudi znašel od časa do časa med brez-' poselniini in stavkajočimi delavci. Povezan z OF je od lota 1945 sodeloval in podpiral narodnoosvobodilno gibanje in se vključil kot borec v XIV. divizijo, do svoje demobilizacije.
Ker je pri svojem delu iznajdljiv in posveča vso pozornost tudi dobri in pravilni organizaciji dela, so uspehi njegove brigade še toliko večji. Iz vrst delavcev, ki so prišli na gradbišče, jih je že celo vrsto usposobil za delo v mehanični delavnici, tako da je danes s temi kadri kos obvladati vse naloge, katere terja od njega pospešena graditev tako pomembnega objekta.
Delovnemu kolektivu, ki si toliko prizadeva ter dosega tako velike in pomembne uspehe, pa bi bilo potrebno, da bi uprava posvečala več skrbi za izboljšanje njihove prehrane. Res je, da je dovoz zaradi oddaljenosti otežkočen, zlasti za sočivje in ostale predmete izven zajamčene preskrbe, vendar ne sme biti to vzrok za premajhno kalorično vrednost hrane. Uprava bi morala tudi rešiti vprašanje dodatnih obrokov kave za težke delavce, ki delajo v slabem zraku pod zelo težkimi pogoji ter jim pripada karta, enakovredna rudarjem.
Petkratni udarnik Novinc Franc, vodja mehanične delavnice
Tildi sindikalno delo ie zaenkrat še pomanjkljivo, kljub prizadevanju tajnika podružnice, ki pa je strokovnjak v mehanični brigadi ter zaposlen največkrat pri strokovnem delu tudi v svojem prostem času. Premajhna sindikalna aktivnost je kriva fiuktuacije delovne sile in skoraj splošnemu pojavu, (Jg zapuščajo delavci plansko delo v času poljskih del, ker odhajajo začasno na svoje domove. Z izboljšanjem prehrane in z boljšim sindikalnim delom bo mogoče odpraviti tudi io napa'••o, ki zavira še boljše uspeh« delovnega kolektiva na tem gradilišču.
O znižanju polite lastne cene
Z letošnjim letom smo stopili v drugo leto informbirojevske kampanje, ko nas nekdaj prijateljske in zavezniške države neupravičeno napadajo na vse mogoče načine, pri čemer jim ne zastane korak in se jim ne oglasi vest niti pri mednarodnih škandalih, kot je bil bu-dimpeštanski proces.
Na vse to odgovarja naš delavski razred z borbo pri izpolnjevanju petletnega plana, ki ga ni moči zaustaviti ali zavreti.
Med posebnimi nalogami v borbi letošnjega leta je tudi dosega plana znižanja polne lastne cene za leto 1949. Ta naloga, ki se letos že tretje leto pojavlja pred našo proizvodnjo, je dejansko samo drugi del glavne naloge socializma, ki je: proizvajati čim več in čim ceneje, s čim manjšimi stroški. Kako neločljivo je to povezano med seboj, nam je jasno, če pomislimo, da nam pomeni znižanje stroškov proizvodnje ogromno dodatno akumulacijo, ki je v naši socialistični državi usmerjena neposredno nazaj za povečanje že obstoječe proizvodne baze.
Znižanje proizvodnih stroškov je neposredni način zviševanja življenjske ravni širokih delovnih množic. Seveda pa tega ne smemo presojati samo po trenutnem položaju, temveč je treba tu razumeti sedanji in bodoči razvoj naše pro-4 izvodnje, Naša prva petletka ustvarja temelje gospodarsko in tehnično razvite države. Gradimo težko industrijo', ki še ne daje dovolj proizvodov, s čimer je v zvezi tudi cena. Skratka, vlagamo več, kot pa prejemamo nazaj. Ta proces pa bo trajal le kratko dobo, ko bo ta industrija že sposobna izdelovati v veliki množini vsakovrstne stroje za opremo naše lahke industrije, ki izdeluje v glavnem le predmete široke potrošnje.
Znano nam je, da ima vsak izdelek svojo strukturo cene, ki zajema od materiala, plač, preko povračila za obrabo proizvodnih naprav pa vse do režije vse stroške, ki so bili potrebni za njegovo izdelavo in dostavo do potrošnika. Kriti so vsi stroški industrije in trgovine; ostane pa še en element, ki ga vsebuje vsaka struktura cene, to je splošna državna akumulacija, ki predstavlja vrednost onega dela izvršenega dela, ki se delavcu ne izplača, in ki je v kapitalizmu romal v žepe finančnih magnatov, v naši socialistični državi pa se uporablja v korist družbe Ta element strukture cene je najmočnejši dohodek vsakoletnega proračuna in finančni temelj našega petletnega plana.
Če vzamemo v strukturi cene skupaj stroške in material, plače, obrabo proizvodnih naprav in za vse režije, ki nastanejo v proizvodnem podjetju, dobimo polno lastno ceno. Z ozirom na elemente ki jo sestavljajo, je jasno, da ta polna lastna cena ne more biti pri istem iz-
delku v vseh tovarnah, ki ga izdelujejo,
enaka, temveč je odvisna od tehnične
opreme podjetja, kakovosti materiala in ne malo od odnosa delovnega kolektiva do vsega tega. To pomeni, da se delovni kolektiv lahko bori, da potroši čim manj materiala, da izkoristi po možnpsti čim več odpadkov, da potroši čim manj, goriva in pogonskega materiala, elektrike in podobno, kar zmanjša po planu predvidene stroške na skupno maso proizvodnih izdelkov in seveda tudi polno lastno ceno na posamezen izdelek. Iz tega sledi, da je znižanje polne lastne cene rezultat borbe delovnega kolektiva za štednjo, razne racionalizacije, ki krajšajo posamezne delovne operacije in s tem znižujejo stroške, ter razna novatorstva.
Doseganje znižanja je seveda v celoti tehnična zadeva, stvar proizvodnje, rezultat borbe delovnega kolektiva, vendar pa ga urejajo tudi določeni finančno-praviii predpisi, ki lahko manj ali bolj pospešujejo to borbo. V tem imamo letos precej novega, saj nam Uradni list FLRJ štev. 65/49 prinaša progresivno skalo odstotkov, ki pri različni višini doseganja plana znižanja polne lastne cene odpadejo na sklad vodstva in na sklad za prosto razpolaganje. Ta uredba pomeni v primeri s fiksnim odstotkom za oba sklada v lanskem letu nedvomno velik napredek in je močna vzpodbuda delovnemu kolektivu.
Nadaljnjo jasnost prinaša navodilo o načinu obračunavanja in plačevanja znižanja polne lastne cene za leto 1949 (Ur. list FLRJ štev. 81/49).
Najvažnejše načelo tega navodila je nedvomno to, da se znižanje plačuje po obračunu, v kolikor pa tega ni, po planu. V kombinaciji s progresivnim odstotkom prispevka, ki pripada že omenjenima skladoma, je to nov način vzpodbude za ažuriranje knjigovodstva. Nadalje je zvezna Planska komisija razdelila plan znižanja na dva dela, in sicer: 1. Na neupravičeno prebijanje polne lastne cene v letu 1948. in 2. na plan znižanja v letu 1949. Glede prvega je potrebno pojasnilo in bomo zato neupravičeno pre-r bajanje polne lastne cene pojasnili na naslednjem primeru: Vzemimo podjetje A, ki je imelo v letu 1948 nalogo, da zniža pri artiklu x (edini izdelek) plansko polno lastno ceno od 100 (po strukturi v začetku 1) za 10% na 90 ali globalno, da zniža polno lastno ceno svoje celotne letne proizvodnje (10G0 kom.) 1,000,000 na 900.000. — Tako bi v primeru, da je podjetje to nalogo izpolnilo, imelo v začetku leta 1949 prečiščeno strukturo polne lastne cene 90 po kom., na osnovi katere bi sestavilo svoj finančni plan za leto 1949. Podjetje pa naloge ni izpolnilo, čeprav je imelo vse možnosti, in je znižalo pic na enoto proizvodnje samo za 5%, t. j od 100 na 95 ali globalno za 50.000 din Svoje finančne plane pa je sestavilo na podlagi polne lastne cene 95 po enoti proizvodnje namesto pravilno na bazi 90 din. Teh 5% namesto
10% planskega znižanja oziroma globalno 50.000 namesto 100.000 predstavlja neupravičen proboj polne lastne cene v letu 1949. Navodilo Zvezne planske komisije torej zahteva za leto 1949 1., da podjetje doseže najprej lanskoletni plan, 2. pa še letošnjo nalogo znižanja polne lastne cene. Pripominjamo, da je neupravičen proboj zato, ker podjetje planske naloge znižanja ni izpolnilo in mu prebijanja ni odobril njegov operativno-upravni voditelj.
V nadaljevanju daje Navodilo točna pojasnila glede načina obračunavanja, s čimer odpadejo vse nejasnosti, ki so bile do neke mere tudi vzrok slabemu izpolnjevanju plana do sedaj.
Če pogledamo dejanski položaj, ki nam kaže do sedaj 40odstotno izpolnitev plana, je treba priznati, da je z ozirom na začetek IV. trimesečja dokaj slaba, posebno če pomislimo, da je plan sestavljen" na podlagi protiplanov direkcij oziroma resorjev, kot operativnih upravnih voditeljev. Posamezno vzeto imamo direkcije, kjer vrsta podjetij ne dosega plana, druga ga pa zopet visoko
Strotanovičev način tekmovanji
je poživil delo
¥ gozdarskih in lesno-industrijskih kolektivi
presegajo, ali pa primer, da eno samo
podjetje tekstilne industrije, ki sicer ni po obsegu največje, prevzame' nase levji delež znižanja in ga dosega zaradi zamenjave asortimenta. Take in podobne napake kažejo na nezadostno poznavanje podjetij s strani operativnoupravnih voditeljev, na tendenco izvrševanja zadane naloge po liniji najmanjšega odpora, predvsem pa na to, da je borba za dosego plana znižanja še vedno kampanjska in slabo organizirana.
Kot je bilo v začetku rečeno, je glavni nosilec borbe za znižanje polne lastne cene naš delavec v delovnem kolektivu kot četi proizvodne armade. Gotovo, da en sam človek lahko doseže dober, celo odličen rezultat, a kaj je to proti slabim rezultatom ali celo neuspehom tovarišev. Zato se mora borba in propaganda vršiti skupno, množično; tu je* poklican sindikat, da se izkaže kot strokovna politična organizacija delovnega razreda v borbi za plan.
Sindikat mora stalno razlagati in opozarjati na pomen borbe za znižanje polne lastne cene.
Sindikat mora neprenehoma svežiti delovno borbenost, ki je po Sirotanovi-čevem zgledu dala ža tako svetle primere.
Sindikat mora podpirati vse raciona-lizatorske in novatorske predloge in se boriti za njihovo praktično preizkušnjo in končno se mora sindikat boriti za pravilno oceno in nagraditev uresničenih zbolj šav.
Ker je borba za znižanje v letu 1949. prešla s IV. trimesečjem v zaključno fazo, je treba napeti vse sile, vreči v boj vse rezerve, da damo tudi na tem področju dostojen odgovor vsem klevetam.	Z. A.
Preteklo nedeljo je bil v Domu sindikatov III. plenum Republiškega odbora sindikata delavcev in nameščencev lesne industrije Slovenije, ki je za izboljšanje dela v sindikalnih organizacijah lesnih in gozdnih delavcev podal analizo dosedanjega dela ter prikazal napake in pomanjkljivosti, ki še zavirajo delo, obenem pa tudi velike uspehe, ki so jih člani dosegli v tekmovanju za izpolnjevanje plana in v posnemanju Sirotanovičevega načina dela v gozdarski in lesni industriji.
Kljub temu, da so bili na zadnji skupščini sprejeti številni sklepi ža organizacijsko utrditev sindikalnih podružnic, pododborov, komisij in grup je še vrsta podružnic, ki ne izpolnjujejo sklepov IV., V., VI. in IX. plenuma CO ZSJ. Komisije je treba utrditi s pritegnitvijo najboljših udarnikov, racionalizatorjev in no-vatorjev, ki jih moramo zainteresirati za delo v sindikatu in na politično gospodarskem polju.
Plenum je kritiziral tudi odnos nekaterih gozdnih gospodarstev, kot sta Ljubljana in Kranj, do brigadnega načina dela, ki nam edini jamči izpolnitev planskih nalog. Tu in prav tako tudi v Celju še ne delajo po brigadnem načinu dela, čeprav imamo že vrsto primerov, ko je prav ta način gozdnim gospodarstvom omogočil izpolnitev planskih nalog. Vse drugačno in pravilno je delo v podružnici št. 2 Prevalje, kjer na množičnih sestankih zahtevajo od odbornikov disciplino v sindikalnem delu ter skrbi tako ves kolektiv za interese skupnosti.
Delo KOS-ov se izboljšuje, vendar še ni zadovoljivo v Ljubljani in Celju. Treba je ločiti najvažnejše naloge od važnih ter mora ves izvršni odbor in plenum pomagati pri reševanju perečih vprašanj v kolektivih.
Dosedanje izkušnje so tudi pokazale, da je treba v podjetjih posvečati več pozornosti tavanju tehničnih norm ter odpraviti vse tiste pomanjkljivosti, ki smo jih opazili pri izkustvenih normah. To bomo odpravili s tem, da uvedemo bri-gadni način dela, ki ima mnoge prednosti pri doseganju norm in višje proizvodnosti dela. Normsike ekipe, ki so bile na terenu pri uvajanju tehničnih norm v lesno predelovalnih industrijah in LIP-ih, so precej teh pomanjkljivosti že odstranile, tako v žagarski kot lesno predelo-
valni industriji. Uspehi zadnjih dveh n>! secev, odkar dela ekipa, so vidni. Tal so v LIP-u Nazarje, kjer so uvedene tel nične norme dvignili proizvodnjo za ^ in isti uspeh so dosegli tudi v tovan upognjenega pohištva Duplica. V Lir
Plan letošnjega leta je večji od ^ skega, zato naši delavci in nameščen1 niso bili vedno kos vsem nalogam. Vel dar niso ostali v svoji borbi osamljel' ker jim je priskočila na pomoč naša P#' tija in OF s frontovskimi brigadami 1 gozdarstvu. S pomočjo brigadnega načil1 dela, socialističnega tekmovanja in vi*1' ko politično zavestjo, so te brigade presegale norme stalnih gozdnih del** cev in s prihodom teh brigad je v gozdi' stvu nastal velik prelom v dotedanji zastarelem načinu dela.
Vest o velikem uspehu rudarja Al Sirotanoviča in nepomirljiva- gonja 1*, formbiroja je pri naših gozdnih delavO našla nov odziv za večjo storilnost de> Z,novim načinom dela so najprej zač1 delati delavci gozdnega gospodarsh Bled, kjer je brigada tov. Korošca v te* movanju presegla dnevno normo za 271t Tej brigadi so sledile tudi brigade ostalih gozdnih gospodarstvih. Briga* tov. Divjaka je dosegla učinek 13 m3 č posameznika, tov, Švigla 13.52 m3, Sl<f ka 14.42 m3, Vidičeva 15.3 m3, Mišiči 15 m3 na posameznika. Največji uspeh P
m
f
ima brigada heroja Iztoka, ki je doseli'1
---------_________________t. „ ;„i __________________i_ jjjjl
povprečni učinek v jalovini preko na posameznika ter izpolnila no; 553%. V bukovini je brigada tov. Mi izpolnila normo s 540% ter dosegla * lovni učinek 17 m3 na posameznika, j Uspehi gozdarskih brigad so razži* tudi delo na žagah in tovarnah, k j el* brigade v LIP-u Ajdovščina presrfj normo na razrezu hlodovine za 2509b,
Koritnici za 300%, v Duplici pa je gada tov. Ulčarja dosegla normo v os*'?|
urah z 922%, Javhova brigada z 86(1 brigada Štebe Ivanke s 683% ter je lovni kolektiv Duplice tega dne, ko tekmovalo 55 brigad, _ izpolnil plan 234%.
Ti in še mnogi drugi uspehi govnu o velikem delovnem poletu gozdnih lesnih delavcev ter nam jamčijo splošno uvedbo pospešenega dela v Ir darstvu, s tem pa zmagovito izpolni6'-nje našega petletnega plana.
Uspeh! dokazujejo, da so sindikalne organizacije komunalcev razumele svoje
naloge pri izpolnjevanju petletnega plai
l visoko storilnostjo kodo naši železničarji izpolnili svof petletni plan v štirih letih
Tekmovanje je pri naših železnicah že od osvoboditve dalje stalni način dela in prav tekmovanje je prispevalo k takšnim uspeho-m, da je o njih dejal sam tov. Tito, da so herojski. Letos so železničarji tekmovali v počastitev stoletnice železnic. Sedaj se je razplamtelo med železničarji tekmovanje po vzgledu Alije Sirotanoviča za višjo storilnost dela.
Prvi, ki so dali pobudo za visoko storilnost dela v železniškem transportu, sta bila strojevodja kurilnice iz Skopi j a Papateodosi Nikola in Klanfer Rudolf s svojima kurjačema Ničevskim Georgi jem in Naumovskim Gavrom. Ta brigada je bila prva, ki se je začela boriti za presego norme, pri ob-teku lokomotive med dvema remžiski-ma popraviloma. Ta borba se je začela avgusta leta 1947 in se je zaključila s' prevoženimi 126.378 km med dvema režimskima popraviloma ali z izpolnitvijo norme z 210.6%.
Delovni polet strojevodij iz Skop-Ija se je prenesel tudi na druge železničarske kolektive. Lokomotivske brigade so začele rušiti stare norme za obtek lokomotiv med dvema režimskima popraviloma in dvema pranjema. Številne brigade prevozijo danes med dvema režimskima popraviloma takšne daljave in izpolnjujejo norme z 216%. To so brigade strojevodij Žaikiča Ivana, Gašparca Franja, Kožurja Marka in drugih iz Zagreba, Sidoiroviča Vlada, Črniljiča Veljka iz Sarajeva, Jurišiča Ljulbomira in Čiča Krafa iz Konjiča, Mikiča Uroša iz Beograda, Petroviča Živoina iz- Skopi ja, Aliča Anteja iz Ljubljane in mnogih drugih.
Najboljše uspehe v obtoku lokomotiv med dvema pranjema je dosegla ldkomotivska brigada Klavžarja Filipa, strojevodje, ki izpolnjuje svojo normo s 700% in se je obvezala, da bo ta odstotek še zvišala. Tudi brigada tov. Ca jima iz lokomotivske delavnice v Ljubljani izpolnjuje delovne plane z 200%. Livarna lokomotivske delavnice pa je nekaj dni presegala normo z več kot 300%.
Gibanje za visoko storilnost je zavzelo še širok razmah, in ga je treba prenesti na vse panoge v železniški strdki, zlasti na transport 'n premikajmo službo ter na delavnice, bodisi na glavne, kakor tudi na kurilnice in tehnično vozovne. Borba za višjo storilnost je dnevna naloga naših partijskih organizacij in mora postati čim bolj množična, kajti obveznost železničarjev, da bodo izpolnili petletni plan v štirih letih, ni lahka. Tega se železniški kolektivi tudi dobro zavedajo in zato vlagajo vse sile za dvig proizvodnje. Po vseh železniških kolektivih so začeli razmišljati o novih načinih
dela, da bi tako dosegli boljše rezultate- Lokomotivska delavnica Ljubljana - Šiška je dosegla pomembne uspehe zaradi dela po vzgledu Alije Siro-tanovioa. Livarna, k'i je bila prej med zadmjmi obrati, je prva prelomila s starim načinom dela. Na tekmovanje so se temeljito pripravili talko v pogledu materiala, kakor tudi agitacije med ljudmi, tako da je ves kolektiv čutil, da se bo boril za veliko stvar-Livarna je visoko presegla plan. Pa to še ni vse. tekmovanje jim je prineslo tudi važno odkritje, odkritje ozkih grl, ki so doslej zavirala proizvodnjo. Ugotovili so namreč, da ena kupolfca ne zadostuje in ko so to odpravili, se je preseg norme dvignil za 200%. Prva dan tekmovanja so izpolnili normo s 409%, po odpravi napake s 667%. Mladinska brigada tov. Cajhna Ivana, ki je začela z borbo za višjo storilnost v počastitev 30-letnice SKOJ-a, je osvojila ta socialistični način kot svoj stalni- način dela.
Dosedanji uspehi v železniški službi dokazujejo, da bi lahko delo še znatno izboljšali, če bj bili kolektivi vseskozi do podrobnosti seznanjeni s svojimi nalogami, če bi slednji delavec poznal svojo dnevno, desetdnevno, mesečno plansko nalogo. Še bolj kakor doslej je treba prenašati iz kolektiva v kolektiv delovne izkušnje in' še odločneje odkrivati rezerve materiala. Tekmovanje za višjo storilnost je v nekaterih kolektivih že doseglo svoj namen, ker se je dvignila splošna storilnost dela. To so dosegli le tam, kjer so vključene v tekmovanje vse brigade, ves kolektiv, kar je treba izvesti povsod. Pri borbi za višjo storilnost Pa je treba posvečati prav isto sikrb kakovosti dela, da se bo dvigala vzporedno s proizvodnjo.
Za druigimi službami, ki so dosegle že precejšnje uspehe, zaostajata promet in transport, ki igrata zelo važno vlogo pri izpolnitvi našega petletnega plana, kajti od točnega in pravočasnega izvajanja plana prevoza je odvisno izpolnjevanje planov naših tovarn, ki
V nedeljo se fe začel v Beogradu II.
kongres sindikata komunalnih delavcev
Jugoslavije. Kongresu sta poleg delegatov prisostvovala minister za delo zvezne
seznanjeni s potrebami delovnih 1 jijJ'
zvezi s temi vprašanji.
V poročilu od. I. do II. kongresa predsednik Centralne uprave Božidar N
vlade Ljubčo Arsov in član predsedstva stadinovie poročal, da so komunale! z**;, ZSJ Nikola Milano- no presegli planske naloge. 20 največ
Centralnega odbora	. ...uuu „„	pmuaac
vič. Po otvoritvi je v imenu zvezne vja- in najvažnejših podjetij sindikata ko®*! de pozdravil kongres minister Ljubčo Ar- nalcev je izpolnilo letni plan za leto je med drugim poudaril pomen
sov, ki
komunalnega gospodarstva za našo socialistično graditev, kajti lokalna gospodarstva so tisti organi ljudske oblasti, preko katerih lahko najbolje izkoriščamo materialne vire surovin za zadovoljitev potreb delovnih množic, Zato sta lokalno in komunalno gospodarstvo neločljivi del naše socialistične graditve. Nadalje je govoril o hitri rasti naših mest in naselij, v katerih je velike važnosti, kako krajevni organi ljudske oblasti in komunalna gospodarstva izpolnjujejo naloge v
nalcev je izpolnilo letni plan za povprečno s 107,46°/«. Polletni plan j tošnjega leta pa so komunalna podr. po zaslugi čvrstih sindikalnih organi^ izpolnila s 104,35%, prehodno zast3, najboljšega delovnega kolektiva mesti*® prometa in transportnih podjetij je os ,, jil kolektiv zagrebškega tramvaja, k*; bil nagrajen s 50.000 dinarji. Pr1
no zastavo najboljšega komunalnega spodarstva — prav tako 50.000 din ’
pogledu ureditve mest in naselij in kako zagotavljajo normalno zdravo in kulturno življenje v njih.
Ker nam občutno primanjkuje delovne sile, ‘ je treba v lokalnih in komunalnih podjetjih zaposlevati čim več žena, kajti prav -v tej panogi našega gospodarstva lahko žene izvršujejo dela prav tako kakor moški, imajo možnost nadaljnjega
grade — je prejel kolektiv mestnega ; dovoda v Beogradu, pohvaljenih p* bilo 14 podjetij.
V razdobju med I. in II. kongresen1, kolektiv zagrebškega tramvaja skup", z organizacijami ljudske fronte iziFv tramvajsko progo Ksaver—Mihajl0' člani sindikalne podružnice mest**|ji prometnega podjetja Beograd so lzšft ( trolejbusno mrežo v dolžini 12,6 k*% tramvajsko progo Jopčider—Rako* i Tudi delavci iz Sarajeva so s prosto* «
Kurilnici Ljubljana zelo primanjkuje kvalificiranih moči. Zato je zanjo delo po Sirotanovičevem načinu še posebne važnosti. Pri prvem tekmovanju, ki so ga organizirali, so presegli normo za 392%, poleg tega pa je tekmovanje zairadi boljše organizacije dela prispevalo k temu, d!a ljubljanska kurilnica sedaj stalno presega dnevno normo za 35%, to je za 5% više kakor prej. Kolektiv pa ne stremi samo za dvigom proizvodnje, temveč posvečajo največjo skrb tudi kakovosti.
_ „ t , . ;	...... Ivu; mostu, imajo možnost uaua,ju|t.Sa * um aeiavci iz oaiajc»a so s prosiv, p
• l i.ra;„v 7 t i . n ’	,z .U razvoja in postati mojster svojega dela. nim delom zgradili tramvajske tire
SKvFFv58! tF	snsf&ffss,
prepeljati vec blaga.	Nikola Milanovič, ki je v imenu CO jevo je izgradila plinski rezervoar *>
Zlasti ,pia je treba zaostriti z ozirom ZSJ pozdravil kongres, je nakazal velike likosti 600 kub. metrov, zaradi čes*L na iniormibirojevsko gonjo budnost, uspehe, katere so dosegli kolektivi ko- je proizvodnja povečala za 50%. ??/ budnost vedno in povsod, da se na ta munalnih podjetij in ustanov v Beogradu, teh je še vrsta uspehov, ki dokaz'*!*''
kakor tudi v mestih drugih republik. Da -*= »•->	^i----------•«•»*
sindikalne organizacije komunah
Tudi v mostovni delavnici v Ljubljani se bijejo za dvig storilnosti. Za-
način odkrivajo in odstranijo sovražniki, ki skušajo zavirati izpolnjevanje nalog naših železničarjev, ki so prevzeli obveznost, da bodo izpolnili svoj petletni plan v štirih letih. To bodo tudi dosegli, ker so železničarji dokazali in dnevno dokazujejo, da jim za zmago resnice ni pretežka nobena žrtev.
bi pa
cev še uspešneje reševale postavljene naloge, jih je trebk še krepiti, zato je nujno, da sindikalni funkcionarji poznajo in dosledno izvajajo sklepe I. kongresa ZSJ, da še bolj okrepijo delovno disciplino in da se bolj poglabljajo v komunalna vprašanja naših mest in da bodo
da so sindikalne organizacije komun3 pravilno razumele svojo nagogo P*1 polnjevanju petletnega plana.	r
Čeprav v podjetjih in ustanovah j/ dikata komunalcev, ki so po svojem '> čaju lokalnega značaja, ni bilo plan3 y žanja polne lastne cene, so se v61,
čelo se je v kleparskem oddelku, kjer slo"................. ’
so obrazložili, da je tudi tu možno doseči boljše uspehe. V oddelku so izvolili brigadirja, ki je prevzel vodstvo in organizacijo dela. Zaradi tega so brez večjih naporov že prvi dan izpolnili normo s 555%. Na tekmovanju so zasledili tudi nekatere napake v tehnološkem procesu in ko so jih odpravili, so zabeležili izpolnitev norme s 628%. Kleparjem so sledili v tekmovanju mizarji, ki so dvignili proizvodnost za 300%. Ti uspehi, te številke preseganja norm pa še niso dokončne kajti na podlagi izkušenj, s katerimi se seznanjajo na proizvodnih konferencah, katere sklicujejo po tekmovanjih, vsi brigadirji, bodo še izboljšali organizacijo dela. V kolektivu, ki prej ni verjel številkam o preseganju plana v drugih podjetjih, se je po uspešnih prvih tekmovanjih, tekmovanje tako razplamtelo, da se je preseganje norm povzpelo visoko nad prejšnje odstotke izpolnjevanja plana. Iz tega sledi nujnost, da slednji kolektiv preštudira Sirotainovičev način dela,
Vsem našim naročnikom!
Vse naše naročnike opozarjamo, da smo današnji številki »Delavske enotnosti« priložili poštne položnice, katerih se naj poslužijo za nakazilo naročnine. Tiste, ki še niso plačali naročnine za prejšnje mesece ali za tekoči mesec, prosimo, da to store sedaj in da vse obveznosti do svojega glasila brezpogojno poravnajo že takoj v prvih dneh prihodnjega meseca.
To opozorilo velja predvsem za tiste sindikalne podružnice, ki so z naročnino v zaostanku za več mesecev, ker bomo vsem tistim, ki ne bodo nakazali naročnine vsaj do 10. novembra 1949, ob koncu prihodnjega meseca ustavili nadaljnje pošiljanje lista. Upravni odbori sindikalnih podružnic bodo nosili pred delovnim kolektivom vso odgovornost, če bo uprava »Delavske enotnosti« prisiljena zaradi neplačane naročnine ustaviti dostavljanje lista.
Ponovno prosimo vse naročnike, kakor tudi poverjenike pri sindikalnih podružnicah, da sproti javljajo morebitne spremembe naročnikov z označbo starega in novega naslova in da pri nakazilu naročnine na hrbtni strani položnice vselej tudi označijo, za kateri čas in za kolikšno število izvodov pošiljajo naročnino.
Morebitne želje, spremembe naslovov in nepravilnosti pri dostavljanju lista, javljajte na naslov: Uprava »Delavske enotnosti«, Ljubljana, Masarykova cesta 14/11, poštni predal 284, telefon 49-70.
UPRAVA
•I »V	jč*
uspešno borila za pocenitev proiz* pji' zaradi česar so komunalna podjeti3Aj!
.676 dinarjev. Za izb
dali 4eJ
hranila 16,396.676 organizacije proizvodnje so okrog 3000 predlogov.
Referent je nato govoril
it1
p°;r
-	-. - -	- >J
polnjevanju uredb o plačah, ker r J
pravilnega nagrajevanja delavcev, f
osnovna napaka v podjetjih, da s0 /'
enall Jolavrft v	ni□ /tUvio	^
ščali delavce v višje plačilne sk**^ kot to predvideva pravilnik. V z*^
pravilnim nameščanjem kadrov je 11 jjOj
vedno .J
“SP.06*)V;
io
sindikalnih organizacij, da zaposlujejo in strokovno tudi žene, kajti v komunalnih i° i0 3 nih podjetjih bi se lahko zaposlilo odstotkov žena.	,
Sindikalne organizacije morajo ^ pJ več pomoči gospodarskim vodstvo $ uvajanju realnih norm, ker na te p roč ju še ni bilo doseženega tisteg 1	^
bi bilo mogoče.	se \
Po poročilu Centralne uprave.gjj rf t razvila diskusija, nato pa so ,sPj,euata \ solucijo o tekočih nalogah sin ga*11
resolucijo proti protijugoslovansK’,g£j6|(‘
panji Sovjetske zveze in ^r^aVi,0 C*1, demokracije ter poslali brzojav šalu Titu in Centralnemu odbo sindikatov Jugoslavije.
KULTURA IN PROSUETA
Razpisano ie medrepubliško tekmovanje
sindikalnih kulturno-umetniških društev in skupin
Friderik Chopin AMERIŠKI FILM »IZGUBLJENI DNETI'
Centralni odbor ZSJ je razpisal Medrepubliško tekmovanje najboljših lindikalno-kulturnoumetniških društev 'j1 skupin, ki bo od t, decembra 1949 “o 25. januarja 1950.
Na tekmovanju se bo manifestiral Vsestranski razvoj kulturnoumetniške dejavnosti naših delovnih ljudi, katerim ie omogočeno, da se dvigajo vzpored-z izgradnjo našega gospodarstva na višjo politično in kulturno raven- Ker le potekala obnovitev in ustanovitev kult tir neumetniških društev po osvoboditvi istočasno z obnovitvijo razrednega sindikalnega gibanja, zato bo letošnje tekmovanje tudi istočasno obra-°Un petletne kulturnoumetniške dejavnosti o sindikatih.
To veliko tekmovanje v kulturno-Mnetniški dejavnosti je treba tako organizirati, da bodo sodelovala vsa na-sv8 sindikalno kulturnoumetniška dru-il°a in skupine. Čeprav je rok do za-cetka tekmovanja zelo kratek, smatrajo, da se lahko tekmovanje z uspehom °.rganizira, saj se naša društva že pri-teoljajo z intenzivnim delam že od ščetka oktobra. Zato je treba, da vse Raie sindikalne organizacije napravijo Vse, da se okrepi delo v društvih in skupinah, v smislu sklepov tekmovanja 2a II. kongres LPS, da se utrdijo programi, ki jih naše skupine že izvajajo Ud.	_ •
Na tekmovanju mora priti do izra-la množičnost kulturnoumetniškega de-‘8 d sindikalnih organizacijah, prav tako umetniška raven, kakovost in idejnost programov naših društev in skupin.
Tekmovanje bo potekalo po naslednjem vrstnem redu:
Od 1. do 10. decembra naj se izvrše vkrajna in mestna tekmovanja. Na teh ^kmouanjih je zaželeno, da bi naša vvuštoa nastopala z vsemi svojimi sek-Cliami. Lahko nastopajo tudi posamez-P? skupine o okviru vsega tekmovanja. rt kolikor o nekaterih okrajih ni do-društev ali skupin, bodo oblastni aj.°H predvideli tekmovanje za dva . tri okraje skupaj. Najboljše sku-Plrie o tem tekmovanju bodo prejele
pohvalo Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije.
Od 1?. do 25. decembra se bodo vršila oblastna tekmovanja in tekmovanja vseh društev mesta Ljubljane. Najboljša društva bodo na teh tekmovanjih nagrajena s 40.000 in 20.000 din, trije strokovni voditelji pa po 4000 din.
Od 8. do 12. januarja bo republiško tekmovanje, na katerem bodo sodelovale najboljše sekcije iz vsake oblasti. Število teh sekcij bo določil glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije. Poleg tega je treba, da na republiškem tekmovanju sodelujejo instrumentalni in vokalni solisti prav tako recitatorji-amaterji. Na republiškem tekmovanju se bodo podelile tri nagrade: 50.000, 30.000 in 20.000 din. Nadalje bodo nagrajene najboljše sekcije in• posamezniki. Vodjem sekcij se bo podelilo pet nagrad od 4—6000 din.
Na osnovi rezultatov republiškega tekmovanja bo glavni odbor Zveze sindikatov S.lovenije poslal določeno število najboljših skupin na zvezno tekmovanje o Beograd, ki bo od 18.—25. januarja 1950.
Pevski zbori naj sestavljajo program iz množičnih, umetniških in narodnih pesmi in pesmi bratskih narodov. Folklorne skupine naj pripravijo tri narodne plese (originalne ali stilizirane). Tu je posebno treba paziti na pristnost plesov in spremljave. Orkestri in godbe na pihala naj pripravijo tri ali štiri dela (eno ali dve domačega avtorja). Dramske skupine naj izbirajo med idejno naprednimi komadi. Oskrbe naj si same oso inscenacijo.
Strokovne komisije, ki bodo postavljene, bodo ocenjevale društva in skupine predvsem po kakovosti, idejnosti in umetniški višini izvajanega program ma.
Natančnejša navodila bodo prejela društva preko svojih sindikalnih forumov. Ta razpis naj sindikalne organizacije smatrajo kot važno politično in kulturno nalogo. Društvene uprave naj takoj začno razpravljati o idejnosti in vsebini programa in takoj okrepijo društveno delovanje.
17. oktobra 1849. je v Parizu umrl veliki virtuoz in komponist Friderik Chopin. Rodil se je 22. februarja 1810. v Želazovi Woli pri Varšavi- Študiral je na varšavskem konservatoriju in je
Navodila za izobraževalne tečaje
, . Izobraževalni tečaji naj se prično, pjcr je le mogoče, 3. novembra 1949. V°,%T bo izšel učni načrt, ki ga bodo dobila vodstva (tajniki) izobraževalnih ecajey za svoje predavatelje brezplae-Pri okrajnih poverjeništvih za pro-ntf • kamor naj takoj pošljejo sez-predavateljev, potrjen od pred-oeanika krajevnega vodstva tečaja (to ■le od. predsednika ali drugega odgovornega predstavnika izobraževalno-diuetniškega društva ali predstavnika •judskoprosvetnega sveta, predstavnika °F ali pa najaktivnejše množične organizacije, šolskega upravitelja, skratka od tistega, ki se bo za tečaj zavzel, Ce še ne bo izbrano vodstvo tečaja). Za posamezne predpiete bodo od
broi;
aca oktobra zaporedoma izhajale
ure, ki jih bodo razdeljevala po-
verjeništva za prosveto na uporabo preko vodstva oziroma tajnikov izobraževalnih tečajev proti predložitvi seznama ali vsaj števila udeležencev, kar naj potrdi tajnik in še nekdo iz vodstva tečaja. Izid vsake brošure bomo javili v dnevnem časopisju in po radiu.
Na isti način bodo tajniki dobili pri okrajnih poverjeništvih za prosveto po dva zvezka za vsakega tečajnika. Zvezke naj plačajo tečajniki.
Opozarjamo, da so tajniki tečajev, ki bodo za svoje delo honorirani, osebno odgovorni, da bodo dobili predavatelji in tečajniki vse potrebne brošure in zvezke. Zato naj se natančno ravnajo po gornjih navodilih in po navodilih, ki bodo še objavljena.
10 Ljudske prosvete Slovenije.
GOSTOVANJE KULTURNO-UMETNIŠKEGA DRUŠTVA »ISKRA« IZ ZENICE V SLOVENIJI
Is Zenice je prispelo kulturno-nmet-lsko društvo »Iskra«, ki je i izbranim P^edom gostovalo pri nas, šlo med 6aŠe delovne kolektive in tako še bolj "trdilo prijateljstvo in bratstvo delav-,"ega razreda vseh naših narodov, ka-""r so to storila naša društva s svojimi "hiški po ostalih republikah naše države.
v Sindikalno kulturno-umetniško dru-^tv° »Iskra« je najprej nastopilo pred "e'avekim kolektivom »Litostroja«. Na-,°Pu je prisostvovalo nad 500 naših "laveev. Nastopili so.,z našimi pevskim "arom, s folklorno s’kupino, s tambu-"akim zborom, z recitacijo, ena od čla-Pa je pela sevdalinke ob spremljavi -Juburaškega zbora, ki je za zaključek (j^gral več narodnih pesmi. Pri delav-I j, ie prav posebno pozornost vzbudila 'klorna skupina. Prireditev je izzveni." _ v prisrčnih ovacijah Titu in Par-v’1 in globokem bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov. Gostje so k0i "tiskali Postojno, Bled, delavske stative na Jesenicah in v Kranju, »„J® gostovanje pa so zaključili med :,r.ii v Trbovljah.
'taka gostovanja niso pomembna sa-*ato, da krepimo in oživljamo vezi sni ” 8a1jo in da svetu dokažemo, da Si" ena sama socialistična družina od Zat "‘i® do Makedonije, temveč tudi Sab’ da Prcmerimo svoje moči med hri0 .in si tako dajemo novega poleta ^j^izgradnji svoje nove socialistične
k so se člani SKUD-a »Iskra« vrni-M z
^gostovanja v Sloveniji, so poslali ZSS naslednjo brzojavko:
deL^-o smo spoznali tako borbeno kot m kulturno tradicijo bratske S^rjpUke Slovenije, izražamo člani
?taViiiL? rt o1* iz Zenice kot pred-""Itii 1	' Bosne in Hercegovine na
*°VorSem p°liu’ Prisrčno zahvalo za Pot si sPj^iem in ogled krajevnih le-P°glniv7en-tTe'	gostovanje pomeni
y®Čiiiiltev J? okrepitev ene izmed naj-®(U'bp * Pridobitev narodnosvobodilne frurJjJ0 te bratstva in enotnosti naših s krvjo priborjena pove-,"arod?Y' . .te še en dokaz l°iska P fp.BBke, ki jo vodi naša he-Partija na čelu s tovarišem Ti-
Paramount Picture	je leta 1945 izdelal film »Izgubljeni	dnevi« (»Izgub-
ljeni izlet«) po scenariju Charlesa Bra-cketta. Režiral ga je Dunajčan Willy leta	1892	že	nastopil na	Dunaju,	nato	Wilder, glasbo pa je	ustvaril Miklos
pa	je	stalno	prebival	v	Parizu.	Bil	je	Bosza. Ta film, ki ga	bomo g d
prijatelj Liszta, Heineja ta Balzaca. V dnl tudl v Sloveniji,, je majhen dokaz,
tujini (1830—1849) je ustvaril svoja najboljša dela. v katerih se povezujeta poljska duša s francosko kulturnostjo. Pisal je le skladbe za klavir — toda njegove kompozicije so bogatile vse panoge glasbenega ustvarjanja s svojo nežno čustvenostjo in brezmejno fantazijo. Zato proslavlja ves svet Chopina ob stoletnici njegove prerane smrti. Proslavam pa se pridružujemo tudi jugoslovanski narodi, še prav posebej ga slavimo zato, ker imajo njegova dela, kakor dokazuje pisec njegovega živl jenjepisa Jaroslav hvaszkie-wicz ne samo poljsiko-narodni temveč tudi splošno človeški demokratični značaj. Mi Slovenci smo proslavili Chopina z izdajo njegovega življenjepisa in s koncerti njegovih del.

dojim«
NOVA OBZORJA, II. LETNIK,
1». ŠTEVILKA
Poleg »Novega sveta« revije, ki skttSa literarno ln umetniško oblikovati In kakor žo sam naslov pove — ustvarjati novi svet, novo socialistično družbo, Izhaja v Mariboru leposlovna revija »Nova obzorja«. Mariborska literarna revija Ima svoj krog kulturnih delavcev. Tudi zadnja 10. številka priča o tem, da hoče ta revija s pesniško ln pripovedno besedo prispevati k prikazovanju ln oblikovanju nove stvarnosti. Pesniški prispevek v tej številki je dal France Filipčič s pesmima »Skupni kruh« in »Balada o zadružniku Svenšku«.
Pripovedništvo zastopajo v tej številki Gaber s črtico »Na novo pot«, Pavla Juro-vič — Matuš z odlomkom lz romana Slepa ulica »Na Pohorje«; roman Je bil nagrajen z letošnjo Prešernovo nagrado mesta Maribora; Mimi Malenšek-Konič z novelo »Marina Grzetič«. Psihološko zanimivo obdelana je Gabrova črtica, ki opisuje, kako se je kmet Hojan duševno boril, preden sc Je vpisal v zadrugo. Črtica je primer lepega realizma.
Ostala vsebina nove številke je Jaroslava Dolarja, prispevek k zgodovini slovenskega Igranja v Mariboru, dr. Vladimirja Kralja slovstvena razpravica o Prežihu ln njegovih »Solzicah« ln vrsta poročil. — an —
da tudi ameriška filmska proizvodnja tipa za realističnimi deli, ker jo pač v to sili razvoj delavskega gibanja, naveličanost delovnih množic nad zlaganostjo itd. Zato išče realistične siže.je, katere prikazuje nepopolne, ker ne_ išče vzrokov nekih dejanj, temveč kaže le dejanja sama, kar je ustvaritvi v škodo, ker ni dognana in do dna resničnostna. Tako je tudi s tem filmom. Film obravnava usodo kroničnega alkoholika Dona Birmana, ki se iz neznanega vzroka preda pijači, in iz dneva v dan bolj propada, končno pa zagazi tako globoko, da se znajde v bolnišnici za alkoholike, kjer spozna, kaj ga čaka, če bo šlo tako naprej: blaznost, delirij, prisilni jopič. Edino rešitev vidi le še v samomoru. Toda reši ga njegova nevesta, ki mu dokaže, da je rešitev v delu.
Film je odlično režiran in igran in dosega svoj namen, prikazati vso strahoto in posledice pijančevanja. Manjka pa mu tisto, kar je vzrok alkoholizmu. Manjka mu prereza družbe, ki
poraja take izgubljence — manjka pa tudi resničnosti, saj se zgodba konča ugodno le zaradi naključja, kar ne daje nobene vere v resničnost, da bi se glavni junak poboljšal. Kljub temu pa je film idejno pozitiven in umetniško dober.
V pogojih socializma se je poživilo kultunoprosvetno delo v Idriji
Odkar je tudi v Idriji prevzelo ljudstvo oblast v svoje roke, se je marsikaj spremenilo. Čeprav še nimajo posebnih prosvetnih domov in ustanov, je kulturno prosvetna dejavnost vendarle zelo razgibana. Tako se v SKUD »Janko Premrl-Vojko« uspešno udejstvuje sindikalna rudarska godba pod vodstvom tov. Lapajneta Rafaela. Imajo tudi svoj orkester, harmonikarje razgibana pa sta tudi dramatika in pevski zbor. Med številnimi knjižnicami, ki so dobro obiskane, se najbolj odlikuje knjižnica rudarske podružnice, ki ima 1065 knjig. Nekoliko slabše ie sicer zanimanje za študij, ker je študij slabo organiziran, zato bo treba v bodoče temu vprašanju posvetiti več pozornosti.
I FIZKULTURA \
Kaj morajo obravnavati občni zbori telovadnih društev
tom. Nobene sovražne klevete in laži Sovjetske zveze in njenih satelitov nas ne bodo odvrnile s poti graditve pravega socializma v naši državi, temveč bodo le še strnile vrste delavcev na osamljeni, toda častni poti. Samo naša Partija je, kot zvesti uresničevalec hotenja milijonskih delovnih množic Jugoslavije, zmožna upreti se temu nemogočemu preganjanju. Naša Partija bo ponesla zastavo neizkrivljenega, resničnega marksizma-leninizma dalje v borbo proti revizionistom in sovražnikom socializma. Zagotavljamo vas, da se bomo tudi v bodoče borili za boljšo in srečnejšo bodočnost po navodilih naše Partije, trdno prepričani, da je to edina pravilna pot. Živelj voditelj naših narodov tovariš Titol Živela herojska Partija na čelu s slavnim CK-ajem. Živela Zveza sindikatov Jugoslavije! Živelo bratstvo in enotnost naših narodov.«
SKUD »Iskra« Zenica
----*-----
Naša sindikalna kulturnoumetniška društva gostujejo v bratskih republikah
Centna,lmi odbor Zveze sindikatov Jugoslavije je planiral gostovanja naših sindikalnih kulturno - umetniških društev po bratskih republikah. Tako je obiskala Srbijo in Vojvodino skupina, ki je bila sestavljena; iz mladinskega pevskega zbora društva »Jože Moškrič« iz Ljubljane, iz mešanega pevskega zbora društva »Jože Lacko« iz Ptuja, iz godbe na pihala »Prežihov Vorainc« iz Guštainja in iz folklorne skupine društva »Franc Mencinger« iz Javornika.
V ljudsko republiko Bosno in Hercegovino je odšel moški pevski zbor društva »Slava Klavora« iz Maribora in harmonikarski zbor društva »Franc Prešeren« iz Kranja. V ljudsko republiko Hrvatsko (Karlovac, Duga Resa, Šibenik,^ Stari Kaštel) pa je šel gostovat moški zbor društva »France Prešeren« iz Kranja, godba na pihala društva »Lojze Hohkraut« iz Trbovelj in folklorna skupina društva »Prežihov Voranc« iz Guštanja.
Po enoletnem delu naših telovadnih društev so se začeli občni zbori TD, ki predstavljajo za vodstva naših TD veliko ln važno nalogo. Delu ob pripravah in izvajanju občnih zborov morajo sindikalne organizacije posvetiti vso pozornost. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi ti občni zbori potekali samo formalno brez vsake povezave s sindikalno organizacijo," ki mora biti osnovni steber pri nadaljnjem utrjevanju telovadne organizacije, če hočemo da postane široka ljudska organizacija, ki bo vključevala v svoje vrste tisoče naših delovnih ljudi.
V prvi vrsti bo treba na občnih zborih obravnavati vprašanje organizacije rednih fiziku!turnih ur, na osnovi programa splošne telesne vzgoje. Če upoštevamo vse materialne težave, š katerimi se borimo in to predvsefti: pomanjkanje vežbališč, dvoran itd-, moramo odstraniti še vsaj vrsto subjektivnih pomanjkljivosti. Mnoga naša TD so se spremenila v športne sekcije, ponekod nogometne ali druge, v večini primerov pa v klube športne telovadbe n. pr. Ljubljana I, Maribor II, itd-Nekatera društva so dejansko samo odbori, ki se brigajo le od časa do časa za organizacijo- crosso. zleta itd. Vse vzroke takšnega stanja morajo občni zbori obravnavati, članstvu in društvenemu vodstvu pa poj a spiti vso širino dela, ki jo morajo izvajati posamezne kategorije, katere so. v bistvu najbolj življenjska in najosnovnejša oblika dela, ki vodi v društvu splošno telesno vzgojo in daje organizaciji pravi pomen.
Poleg tega pa je nujno, da v naših TD poleg same širine programa splošne telesne vzgoje, ki zajame vse panoge fizkulture, posvetimo največ pozornosti glavnemu temelju v celotnem sistemu našega dela, to je telovadbi, zlasti prostim vajam, kar zahteva zvezni zlet fizkulturnikov, ki bo leta 1951.
Tudi letošnja tekmovanja TZ so pokazala da 'P veliko število naših ekip v naglici pripravlja za tekmovanje (v o d bo tiki. nogometu mnogoboju itd.). Potreb,no ie. din «e ekipe ki sodelujejo na tekmovanjih telovadne zveze, sestavi iz posameznih kategorij telovadcev. ki na urah splošne telesne vzgoje obvladajo znanje in elemente posameznih šnortnih panog. Tak način dela predstavlja bistveno karakteristiko naše telovadne orranizadje, za katero predstavlja tekmovanje le vzoodbudo za pravilno vsestransko delo v organizaciji, V tem smislu morajo telovadna društva ustvarjati ekipe za šnortna tekmovanja v Telovadni zvezi. Z ustanavljanjem mnogih sekcij po naših TD, smo se v letošnjem letu. prenaglili, orav zaradi tega. ker se te niso razvile iz posameznih oddelkov v TD.
Takšna linija dela zahteva, da vse oddelke kvalitetnih telovadcev na orodni uvrstimo v se,k m »o šnortne telovadbe, da bo Članstvu društva jasen program dela v TD. posebna skrb društva za orodno telovadbo pa bo prispevala k hitrejšemu razvoju orodne Gavroš), kar pomeni paglavec. V več telovadbe, ki je z ozirom na predvojno črticah je prikazana podoba dečka-sirote, Manje zelo slabo raz i a.
■ ■ ‘	......... ~	Kako minimalno smo v telovadnih
društvih uporabljali vsestranost, nam priča tudi dejstvo. de nobeno društvo ni izvedlo letos taborenja. izletov, medtem ko takšne oblike dela v dru-
Borls Ziherl: »France Prešeren, pesnik In mislec«. V mali knjižnici Slovenskega knjižnega zavoda Je Izšla ta razprava, v kateri tolmači pisec delo Franceta Prešerna s stališča markslstlčno-leninistične slovstvene vede, karakterizira pesnikovo dobo in njegov odnos do problematike tistega časa.
»Komunist«, glasilo Centralnega komiteja KPJ. 5. številka prinaša tole bogato gradivo: Milovan Djilas, »Lenin o odnosih med socialističnimi državami«, Aleš Baeblcr, »Načelo narodne suverenosti v mednarodnih odnosih In delavski razred«, Vlajko Bogovič. »Dve leti ln pol petletnega plana«, Veljko Vlahovič. »Partija ln množične organizacije« lil Veljko Zekovlč, »Današnje naloge Partije v kadrovskih vprašanjih«, v katerem pravi avtor, da je ena Izmed najvažnejših, če že ne- najvažnejša naloga vseh partijskih organizacll in vodstev v državnih ustanovah ta. da bodo pomagale pravilno organizirati delo s kadri in dvigniti nižje kadre — tako partijske, kakor tudi kadre za vse panoge gospodarstva, prosvete, znanosti itd.
Stevan Sremac: »Pop čira in pon Spira«. Prevedel D. Ravljen. ilustriral B. Vojnovič-Pelikan. Pisatelj Sremac (1855-19(16) v tem. realističnem romanu prikazuje življenje dveh vaških popov, dveh popovk ln dveh hčera, ki se spro zaradi zeta. Je nekakšna parodija na popovsko življenje, polna humorja In živega življenja. Izdal jo je Slovenski knjižni zavod.
Aleksander Sergejcvlč-Puškln:	»Povesti«.
Prevedel Vladimir Levstik. Pri Državni založbi Slovenije je te dni izšel II. zvezek »Povesti«, ki vsebuje naslednja Puškinova dela: Zamorec Petra Velikega, Povesti ranj-kega Ivana Petroviča Belklna. Zgodovina vasi Gorjuhlna. Roslavljev, DubrOvskl, Pikova dama in Kirdžali.
Knjiga ima zanimiv ln Izčrpen uvod. ki ga je napisal Mile Klopčič.
Maksim Gorki: »Življenje Klima Sanglna« Cankarjeva založba ,1e izdala prvi del romana Maksima Gorkega »Življenje Klima Sanglna« (štirideset let), kateremu slede se ostali štirje deli. O romanu bomo poročali, ko izide v vsem svojem obsegu. Knjigi je priloženo nakazilo, s katerim sl bo kunec lahko nabavil naslednji del romana v tisti knjigarni, kjer je kupil prvi del.
Jaroslav Iwaszklewlez: »Chopin«. V zbirki »Mojstri ln vzorniki« je Slovenski knjižni zavod izdal življenjepis slavnega poljskega skladatelja Fryderyka Chopina (1810—1849) zn stoletnico njegove smrti.
VIKTOR HUGO: CAVROCHE
Francoski pisatelj Victor Hugo (izg. Viktor tlgo), ki je živel od 1802 do 1885, je napisal pomembno delo, roman »Nesrečniki«. V tem romanu slika bedno življenje delavskega razreda v prvi polovici 19. stoletja in razkriva strašno izkoriščanje kapitalistične družbe. Odlomke iz tega romana smo pred kratkim dobili v slovenskem prevodu. Delo, ki ga ie izdala »Mladinska založba«, prevedel Franc Šafar in umetniško ilustriral Riko Debeljak, nosi naslov »Gavroche« (izg.
ki se s podobnim sovrstniki klati po Parizu, strada in sovraži »buržuje«. Gavroche je proletarski otrok, ki kljub bednemu življenju živi pošteno, ne krade kot ostali otroci, ampak se bori za pravico. Čudovito opisana podoba tega dečka, ki postane oborožen borec za ljudske pravice v ljudski vstaji in junaško pade, bo brez dvoma privlačna in vzgojna za našega mladega bralca.
štvu predstavljajo osnovo našega dela in so poleg fizične vrednosti močan čimitelj za notranje življenje društva, predvsem utrjevanje kolektivnega življenja.
Poročajte »Delavski enotnosti« o vsem, karkoli se dogaja okoli vas. — Pišite o svojih uspehih, tekmovanju, o napakah, ki se dogajajo in neizprosno razkrinkujte vse, ki ovirajo graditev socializma pri nas!
Tudi v organizacijskem pogledu so se
pokazale mnoge nejasnosti, ki so zavirale razmah telovadne organizacije
V	naših telovadnih društvih še vedno niso ustanovljeni oddelki oziroma kategorije po spolu in starosti. V številnih društvih obstajajo posamezni oddelki ali pa tvorijo društvo aktivi, ki so vezani nanj, a upravo društva pa predstavlja le koordinacijsko telo, ne pa vodstvo močno izgrajene organizacije-
Letošnje izkušnje mam nadalje dokazujejo, da so mestna društva, posebno v velikih mestih reševala svoje naloge izven društva preko Ljudske mladine po šolah, s pomočjo sindikatov po tovarnah itd. Nekatera višja vodstva mladinske organizacije in sindikalnih organizacij, so uvidela slabosti posameznih društev in po svoji liniji prenašala naloge preko svojih organizacij in celo partijske organizacije, vendar na liniji izolacije društva in ne v korist okrepitve društvene uprave.
Nadaljnje vprašanje v naših mestnih TD je, da šteje društvo dva do tri tisoč članov le na papirju. Prav zaradi tega je treba organizirati nova društva, ki bodo štela največ 500 do 1000 članov, morda še manj, ker bo delo na ta način lažje tn aktivnejše.
CO ZSJ je že na svojem I. plenumu sprejel sklep o organizaciji TD po tovarnah in večjih ustanovah. Vendar taikih društev pri nas v LRS sploh nimamo. Zato je naloga organizacij na terenu, cfa organizirajo nova TD po tovarnah in ustanovah. To je tudi sklep posveta pri CO ZSJ ta naša naloga je, da g(i izvedemo.
Občni zbori morajo razčistiti tudi vprašanje fizkuMurnih aktivov, ki jih je treba dalje razvijati ta jim pomagati. Fizkulturni aktivi predstavljajo obliko organizirane fizkuJturne dejavnosti sindikalnega, članstva. V večini primerov so to aktivi po manjših tovarnah, v podjetjih in ustanovah. Zanje mora skrbeti Telovadna organizacija, to je zn njihovo vodstvo, rekvizite, ter strokovni kader. Aktivi pa morajo tudi tekmovati na prireditvah Telovadne organizacije. Oddelke, sekcije, ekipe in moštva pa moramo organizirati po želji članstva-
Jasno nam mora biti, da F A niso organizacija TZ in zato zanje ne veljajo vse tiste odločbe, ki so določene za TD. Tudi članarina se od F A ne pobira, temveč si jo določi F A sam in z njo tudi sam razpolaga. Dosedanje izkušnje v delu s FA so pokazale, da TD ne zmorejo vsega dela z aktivi, zato je treba sodelovati s FA, predvsem v mestnih telovadnih odborih, ki bodo določili, za katere aktive se bo moralo brigati posamezno društvo. Perspektiva nadaljnjega razvoja FA pa je jasna. Z ustvarjanjem materialne baze in kadrov se bodo aiktivi polagoma pretvorili bodisi v organizacijo TZ ali ŠD.
V	dosedanjem delu TD se je pokazala še ena pomapjikljivost. Skrb za kadre je bila občutno premajhna.
Delo s prednjaiki vodniki posameznih kategorij ni bilo na pravi višini, saj večina društev ni imela prednja-škega zbora. Nove vodnike je treba vzgajati iz množice telovadcev in z raznimi prednjaškimi izpiti.
V	izvoljeno društveno upravo morajo priti tovariši, ki bodo amaterji, prostovoljni delavci. Na ta način bomo dobili predsednike, ki ne bodo formalno predsedniki, sekretarji ne bodo delali v društvu le zaradi »dolžnosti«.
V	društvene uprave je treba izvoliti čim večje število članov sindikatov, delavcev, ni nujno da bi bil sekretar kot do sedaj član mladinske organizacije.
To so najvažnejše naloge, ki jih moramo skupaj s TD reševati na hodečih občnih zborih TD. Žorž Vlado
Tekmovanje montažnih brigad Delavnic državnih železnic v Mariboru
za višjo storilnost dela
Že dolgo se je govorilo v delavnici o Sirotanovieevem delovnem načinu. Padala so različna mnenja, ki so govorila za in proti. Prevladovalo je mnenje, da se ta način dela v poprav-ljalnicah kot je naša delavnica ne more izvesti. »Praktična izvedba bo pokazala, če je temu res tako,« so izjavili nekateri naših najzavednejših. In res! Na pobudo delavniškega komiteja KP in sindikata so delovne brigade lokomotivskega montažnega oddelka sklenile montirati dve lokomotivi po načinu prvaka Alije Sirotanoviča. Določili so lokomotivi "53-132 in 33-213, obe s periodičnim popravilom. Predhodno je bil za to tekmovanje izdelan program, ki ga je izdelal šef operative tov. Belina s šefom montaže, poslovodji in brigadirji v tekmovanje vključenih brigad. — V tekmovanje so bile vključene montažne brigade, kajti kotel, kolesa, drogov je in ostali lokomotiv-ski sestavni deli so morali biti pripravljeni; naloga tekmovanja je bila, vse lokomotivske dele priličiti in montirati. Za tekmovanje je bilo prijavljenih 12 brigad, ki so s tekmovanjem začele 13. oktobra ob 14. Istega dne ob 12 je za kontrolo tekmovanja določena komisija, sestoječa iz normircev in snemalcev dela pregledala do te ure izvršena dela, ki se seveda niso vračunala v tekmovanje. Bližala se je ura tekmovanja. Že je stal brigadir — zidar Jurij Kajzersberger ob lokomotivi in nadziral prevoz lesenih posod, napolnjenih z ilovnato maso, h kotlu lokomotive 33-213. Točno ob 14 je brigadir na eni strani, njegov pomočnik Cebe na drugi strani, začel obmetavati stoječi kotel z izolacijsko maso. S pipico v ustih je stari Jurij veselo in brez oddiha pokazal, kaj zna Ko je pokončni kotel te lokomotive bil izoliran, sta moža pristopila h kotlu lokomotive 33-152, kjer sta morala izolirati poleg stoječega še podolžni kotel. Morala sta hiteti, kajti na delo je že prihajala Sirčeva brigada za opa-ženje kotlov in parnih valjev. Tudi ta brigada je morala pohiteti, sredi noči je bilo po programu določeno uvezan je 1 >les. Pomožni delavec tovariš Malek Maks je že stal na električni prenosnici in že imel lokomotivo pripeto z jekleno žično vrvjo, da jo prepelje na dvigalke. Pri tem delovnem načinu ni čakanja, vsak gib mora biti premišljeno izveden, ker sicer ne kriješ časa; naslednja brigada pride ob točno določenem času. Komaj je bila lokomotiva uvezan a ter postavljena na kolesa, je začela Ba jdetova brigada montirati spojko in gonilno drogovje. Morala je delo pospešiti, ker je na uvezavo čakala že druga lokomotiva. Ko smo zjutraj ob 6 prišli na delo, smo videli obe lokomotivi že na kolesih in nihče ni več dvomil o uspehu. Tako so se vrstile brigada za brigado in gradile obe lokomotivi Tako so se zagrizle v delo in tako intenzivno delale, da ni bilo treba dela podaljšati v noč. Brigade so namreč s premišljenim delom in svojimi izurjenimi rokami opravljale svoje delo sistematično po točno postavljenem tehnološkem procesu. Brigada Lepcnik in Grobelšek sta izvedli
pravcato tekmo — opravljali sta namreč istočasno isto delo vsaka na svoji lokomotivi. Zmagala je brigada Lepe-nik. Tudi brigada mladinca Jakoša je tekmovala z brigado Vaupotiča pri montaži strojne armature, kjer je zmagala brigada Vaupotič z 213% prese-gom norme nad brigado Jakoš, ki je presegla normo za 188%. V soboto dopoldne je komisija ugotovila, da bosta lokomotivi dovršeni pred rokom, ki je bil postavljen po programu. Lokomotiva 33-312 je izstopila iz popravljalnice ob 13, lokomotiva 33-!52 pa ob 13.30. Velika de!" ■ ou zmaga, ki so jo priborile montažne brigade, je dosedaj edinstvena. Lokomotivi sta bili gotovi, toda brigadirji so hoteli, da se dokaže tudi kakovost izvršenega dela. Lokomotivi
so zakurili in Gomilarjeva brigada je v nedeljo ob 3 zjutraj odpravila pomanjkljivosti, ki se opazijo komaj pod paro in obe lokomotivi sta odpeljali na poskusno vožnjo v nedeljo ob 7.
Že pred deveto uro so se člani tekmovalnih brigad začeli zbirati v montaži in nestrpno čakali povratka lokomotiv s poskusne vožnje. Vrnili sta se ob 0.30 in so prisotni z zadoščenjem sprejeli poročilo delavniškega strojevodje tov. Frančka Koprivnikarja in kontrolnega organa tov. Žimnica, da je poskusna vožnja obeh lokomotiv uspela brez bistvenih težav. Ce poudarimo, da so nekateri tovariši opravljali svoje delu neprenehoma do 30 ur, vidimo, da so hoteli z vso svojo voljo in z vsem svojim prizadevanjem , pokazati, da je mogoče doseči silne uspehe. Poleg tekmovalcev so se seveda izkazali tudi delavci ostalih oddelkov, ki so z vsem razumevanjem pripravili tekmovalcem pravočasno vse sestavne dele, in sicer kotlarji, kovači, strugarji, ar-maturci. električarji, varilci, - mizarji, pomožno osebje na žerjavih itd. Z njihovo pomočjo je tekmovanje potekalo brezhibno.
Ko sta se lokomotivi vrnili iz uspeš-
ne poskusne vožnje, so se montažne tekmovalne brigade zbrale v delavni-ški restavraciji, kjer jim je bil objavljen rezultat tekmovanja. Komisija, ki je svoj posel vršila natančno in objektivno, je izračunala presežek predpisanih norm, ki je pri tem tekmovanju znašal 38.2 do 213%. Zbranim tekmovalcem je glavni inženir proizvodnje tov. Šavpah orisal pomen tekmovanja, ki je bilo izvedeno v počastitev konference MK KPS Maribor. Rezultati tekmovanja so dokazali, da je na ta način dana možnost zvišanja storilnosti dela. Morajo pač biti vsi pogoji, ki se pri našem delu znatno razlikujejo od dela n. pr. v rudnikih, opekarnah in drugod, kjer ne pride do izraza poraba tako različnega materiala in vrste
dela, kot prav v naši stroki. Pri nekaterih delovnih fazah se bodo izkušnje, dobljene pri izvedenem tekmovanju, lahko izkoristile pri poteku delovnih operacij brez nadpovprečnega izkoriščanja delovne sile. Potrebna je le nepremagljiva volja za dosego uspeha, vsestransko pravilna organizacija dela tako v pripravi, pravočasni preskrbi materiala in orodja ter pravilni izrabi delovne sile. To tekmovanje za povišanje storilnosti je dokazalo tudi to, da so doslej postavljene norme v teh delovnih kolektivnih fazah dokaj realne in v popolnem skladu z delazmo|-nostjo podjetja.
Med tekmovanjem je bila ugotovljena velika delovna zavest našega delavstva. ki s polnim razumevanjem izvršuje naloge Titove petletke. Montažne brigade so dale spodbudo tudi brigadam drugih delavniških oddelkov. Kot prve bodo tekmovale za višjo storilnost dela kotlarske brigade, javljajo se pa že brigade oddelka potniških in tovornih vozov, mehaničnih oddelkov in druge. Naj bo tudi to viden dokaz, da pripadnikov našega kolektiva ne morejo zbegati prav .nobene klevete in laži sovražnikov.	Mil-moz.
Po poskusni' vožnji
Mladinska brigada tovarl a Caf lina iz lokomotIvške delavnice L]tibIfaoa-š ška dela po Sirotanovieevem načinu
V kuril niški delavnici Ljubljana-šiška se je mladinska brigada brigadirja Cajhna na mladinskem sestanku obvezala, da bo začela tekmovati po Sirotanovieevem načinu za višjo produktivnost kakor tudi za boljšo kakovost dela. Obvezali so se, da bodo izvršili delo na lokomotivi serije 62041, ki je bilo normirano 1235 ur ali 20 delovnih dni. Izvršili pa so to delo v 459 urah ali v 10 delovnih dneh. Brigada šteje skupno z brigadirjem Cajhnom 4 kvalificirane, enega polkvaliiiciranega in enega navadnega delavca. Pripomniti pa je treba, da sta med štirimi kvalificiranimi delavci dva ključavničarja, ki sta prišla šele pred tremi meseci iz mariborske železniške industrijske šole.
Tekmovanje se je začelo dne 14. X. 1949 — 25. X. pa so izročili lokomotivo prometu. Norma, ki so jo dosegali, je bila najvišja 390%, najnižja 162%, celotna dosežena norma pa je bila 268.7%. To veliko zmago pa so dosegli na naslednji način:
Na posvetu, ki so ga imeli pred tekmovanjem, so natančno preučili, kakšen naj bo potek dela med tekmovanjem. Delo so razporedili tako, da je bil vsak gib 100% izkoriščen. Orodje so si temeljito uredili, tako da med samim tekmovanjem niso za to izgubljali časa. Vsa dela, ki jih je bilo mogoče, so opravili na kraju samem in je s tem odpadlo nepotrebno prevažanje po delavnici. Med tekmovanjem so bili mladinci navdušeni in tudi disciplina je bila vzorna. Iz tega se vidi, kako partijska in sindikalna organizacija tega kolektiva skrbi za utrjevanje mladinske organizacije.
Pri samem tekmovanju pa moramo dati tudi priznanje brigadirju tov. Cajhnu, ki je vzgled dobrega strokovnega učitelja mladine, ki se trudi, da jih čimprej usposobi v dobre strokovnjake za popravila lokomotiv in dobre strojevodje.
Mladinci Cajhnove brigade obljubljajo, da bodo vse pridobljene izkušnje, ki so
jih dobili na tem tekmovanju uporabljali tudi v bodoče. S tem dokazujejo mladinske brigade železniških kolektivov svoje neomajno zaupanje v vodstvo našega CK KPJ in tov. Tita, hkrati pa s to zmago zadajajo udarce tistim, ki sabotirajo graditev socializma in blatijo naše vodstvo ter tov. Tita.
P. M.
SAP Ajdovščina je dosegel plan za leto 1949
Slovenija avtopromet SAP Ajdovščina je s 15. oktobrom 1949 zadal nov udarec vsem klevetnikom in obrekovalcem naše države s tem, da je izpolnil plan avtobusnega prometa za leto 1949. Od tega dne dalje dela za leto 195(1. Ves kolektiv SAP Ajdovščina. ki se zaveda težke in odgovorne naloge, se obvezuje, ne glede na težave, da bo tudi v bodočem letu delal z istim poletom za dosego plana pred danim rokom.
KART0NA2NA TOVARNA JI H DRUGIČ TEKMOVALA PO NOVEM NAČINU
Med prvimi grafičnimi podjetji, ki so tekmovala po novem načinu dela v Ljubljani je bila kartonažna tovarna. Kolektiv šteje okrog 400 članov in to pretežno ženske delovne sile. Vsi bi hoteli tekmovati, vsi najti način kako čim več narediti. Vendar zaradi majhnih delovnih prostorov in različnosti dela tovarna kot celota ni mogla tekmovati, pač pa po posameznih oddelkih. Prvo nedeljo so tekmovale tri bri-
v oddelku za izdelovanje tekstilnih cevk. Odveč bi bilo poudarjati, kako važen predmet v tekstilni industriji je to. Čim več bo cevk, tem manj bo zastoja v tekstilni industriji. Najti je treba za to boljši način, kako napraviti čim več. Priprave so potekale v redu in drugo tekmovanje je bilo 16. oktobra. Tekmovale niso brigade med seboj, pač pa 40 ljudi kot celota, od začetka do končne faze, to je obrezo-
gade pri izdelovanju škatljic za ciga- vanja in ostrenja papirja do pakiranja rete »Kozara«. Že zunanji videz tovar- izdelanih tekstilnih cevk.
ne je vplival praznično in pričal, da se v tej tovarni ne dela kot običajno, ampak da se tu pripravlja odgovor in-formbirojevskim klevetnikom. Tudi priprave za samo tekmovanje so bile izvedene dobro. Ob pravilnem razumevanju za nov način dela s strani uprave, kakor tudi pravilna politična priprava sindikata je pripomogla k doseženim rezultatom. Po dveh urah in 50 minutah je prva brigada tovarišice Fani Foršček dosegla dnevno normo. V celotnem tekmovanju pa je dnevno normo presegla j;a 201%, Druga brigada tov. Šerh Štefke je presegla dnevno normo za lj4% in brigada tov. Fuzel Fani za 153%. Vse tekmovanje so tekmovalci lahko zasledovali na vzorno urejenih grafikonih ob vsaki brigadi.
Toda s tem se niso zadovoljili. Takoj so začeli pripravljati tekmovanje

Dopisujte v »Delavsko enotnost« in postanite stalni sodelavci svojega glasila!
Pri rezanju velikih tovarniških zvitkov o določene manjše zvitke je bil dosežen s 175%;
pri ostrenju malih zvitkov so dosegli normo s 154%;
pri izdelovanju cevk na strojnih avtomatih s 194.7%;
pri pakiranju cevk v male kolobarje s 125.8%;
pri pakiranju cevk v velike kolobarje sl33.77%.
Ob navedenih uspehih je treba pojasniti, da se to delo opravlja običajno v treh izmenah le z 25 ljudmi in to zaradi pomanjkanja delovne sile in izostankov. Prav tako so ugotovili, da bi za popravljanje strojnih avtomatov bili stalno potrebni štirje strojniki, kot so bili pri tekmovanju, in ne sar»o dva, kot je to običajno.
Tekmovanje po novem načinu dela stremi predvsem za tem, da zboljša tehnično pripravo in da dosežemo boljše rezultate ter odpravimo pomanjkljivosti, katere smo ugotovili pri tem tekmovanju.	R. N.
Centralni obrati jOratiis a1* dosegal« po novem načina dela lepe uspehe
Centralni obrati Gradisa, ki imajo v svojem sestavu kovinske in lesne obrate, so imeli zaostanke pri naročilih, katera izvršujejo na gradbiščih Gradisa. Posebne težave so imeli predvsem v strugarski delavnici. Ta delavnica mora izvrševati vsa pripravljalna dela za ostale delavnice, za mehanično delavnico, v kateri se izvršuje remont avtomobilov, strojno-ključavničarsko, v kateri se izvršuje remont gradbenih strojev, kot n. pr. kompresorjev, drezin, mešalcev, žerjavov itd. Traktorsko, v kateri se izvršuje remont planirnih plugov in vlačilcev. V strugarski delavnici je bila vedno luknja. Premalo strugarjev, preveč dela. Do konca leta 1949 pa je treba izdelati še 20 stavbnih dvigal in 5 injekcijskih aparatov. Za njihovo izgotovitev pa so potrebna zopet v glavnem strugarska dela.
Podobnega sestava kot Gradisove delavnice so tudi Centralne rudniške delavnice v Trbovljah, ki so imele prav iste težave. Zato so organizirali strugarski teden, v katerem so organizirali tekmovanje za dvig storilnosti dela. — Uspehi tega tekmovanja v Trbovljah so naleteli na odmev tudi v naših delavnicah. Nekdo je predlagal, naj se organizira še pri nas takšno tekmovanje. Vsa gradbišča so v hudem tempu za izvršitev plana. Gradbenih strojev in avtomobilov primanjkuje. Kratek posvet^ med predsednikom sindikalne podružnice, sekretarjem osnovne partijske organizacije, normircem, mojstrom strugarske delavnice in direktorjem obratov je dal za rezultat sklep, da se posvetujejo z vsemi strugarji, rezkarji in ključavničarji v strugarski delavnici za organizacijo strugarskega tedna, ki mora rešiti položaj strugarske delavnice in s tem tudi vseh remontnih delavnic. Na sestanku so bili vsi za to, da se začne s tekmovanjem tudi v naših delavnicah in da poskusimo dvigniti storilnost dela. Od sestanka je vsak odšel že s svojim načrtom, kako bo organiziral delo, da bo čim več izvršil in dosegel postavljeno normo v tednu strugarjev. Že na sestanku samem se je razdelilo delo. Vsak je vedel, kaj bo moral izvršiti v tednu strugarjev. Vse je bilo dogovorjeno, normirec Rotar Martin pripravi za vsa dela obratne norme, nabavljači preskrbijo ves potreben material, odlitki za Bob-dvi-gala so bili pripravljeni, tehnik Pater n ost pa mora pripraviti diagrame.
V ponedeljek, ko je sirena prvič zatulila, so bili vsi na mesfu. Ker pa je bilo delo razdeljeno, se je strugar Oli-vieri Neron odločil, da bo ta dan delal na dveh stružnicah in delal je tako, da so ga vsi občudovali. Tov. Lampič pa je prevzel delo celo na treh strojih, in sicer na dveh šepingih in na rezkalnem stroju, toda on je delal na teh strojih že pred tekmovanjem, tako da ni imel
težav. Vsak je imel pri svojem stroju diagram, iz katerega je bilo razvidno, kaj mora napraviti v tednu strugarjev. Prve tri dni je bila črta malo poševna. Ni se hotela dvigniti. Toda proti koncu tedna je vidno naraščala in tudi prešla planirano črto na vseh diagramih.
Vsi so gledali polet strugarjev. Strugarji se niso hoteli z nikomur pogovarjati. Rezultati tekmovanja za dvig storilnosti so bili že na dlani. Ni pa šlo vsem v račun, zakaj tekmujejo samo strugarji? Zakaj ne vsi? Zopet kratek sestanek vsega kolektiva. Rezultat sestanka: V četrtek tekmujejo vse delavnice za dvig storilnosti. Tudi tovariši z žage v Šiški so sklenili, da bodo v četrtek tekmovali. Normirec se posvetuje z mojstri. Postavljajo zopet obratne norme za vsako delo posebej. Na-bavljači mrzlično iščejo material, ki je dostikrat vzrok, da delo ne napreduje.
Pred četrtkom je nastala neka živčnost povsod. V delavnicah se sprašujejo ali bodo ugnali strugarje? Toda strugarji se smejejo od zadovoljstva. V četrtek se je začelo tekmovanje v vseh delav4 licah in tudi na žagi v šiški. Tekmovali so avtomehaniki v 7 skupinah pri popravilu avtomobilov, ključavničarji v 7 skupinah pri izdelavi Bob-dvigal, strojni ključavničarji v 5 skupinah pri popravilu kompresorjev, traktorska delavnica v treh skupinah pri popravilu planirnih plugov. Tekmovala je tudi mizarska delavnica v eni skupini, pleskarska delavnica v eni skupini, na žagi v Šiški pa je tekmovalo 50 delavcev pri dovozu in razrezu hlodovine.
Avto delavnica je na tan dan izvršila večje popravilo dveh avtomobilov. Mojster mehanične delavnice je bil zadovoljen, še posebno pa upravnik Av-toparka. V tej delavnici se je najbolj odrezala skupina Kodrič, Pacek, Zupan, ki je dosegla dnevno normo 127%, o ključavničarski delavnici je bila najboljša skupina Brank, Kočevar, ki je dosegla normo 158%. Takoj za njima je skupina Gomboc-Zadravc z dosego dneve norme 155%. Obe skupini sta delali pri izdelavi Bob-dvigal. Kompre-sorska skupina Furlan-Štilarius je dosegla norrpo 126.5%, pleskarska delavnica 127%, kleaprsko-instalacijska 126 odstotkov. Zelo dobro se je postavila tudi traktorska delavnica s skupino Božič, Auprih, Grojzdek in presegla dnevno normo s 160%. Rezultat strojno-mehanične delavnice in ostalih obrti je bil dosega dnevne norme 151%. Na žagi v šiški pa so na dan tekmovanja zrezali na dveh polnojarmenikih 9." kub. m hlodovine in s tem dosegif dnevno normo 153%.
Strugarji so imeli še dva dni časa. Še bolj so napeli svoje sile, stroje s° še bolj pognali. Vse je zanimalo, kd° bo prvi. Normirec računa, daje že prve rezultate: strugar Kaiser 135% dosežene dnevne norme, Olivieri 145%, vajenec Trtnik 148%, vajenec Lužnik 120% strugar Erjavec 132%, strugar Ebsiet 134%, vajenec Kepa 138%, ključavničN Lampič 133%. Dobro so se držali. Nihče ni prišel pod normo in končni rezulte‘ 135.5% dosežene dnevne norme kar j1 za 4.5% boljše od ostalih kovinskih delavnic. Strugarji so zmagali med kovinarji.
Po končanem tekmovanju strugar ske delavnice je bil kratek sestanek; kjer so se strugarji med drugim tud1 odločili, da ne dajo prvenstva iz rok' Pri tem pa so še ugotovili, kaj so v tednu strugarstva naučili. Ugotovi11 so namreč, da je uspeh vsakega dd8 odvisen predvsem od dobre priprav?' to je priprave materiala, pravilne razdelitve dela, pravilno postavljenih nora1
in zavesti, da moramo ob takšnem jV'
manjkanju delovne sile in ob tolik-*' snem delu dvigniti storilnost dela. Strugarji so sklenili, da bodo tekmoval1 vedno in da bo to njihov način dela' Tudi ključavničarska in traktorska delavnica sta po tihem sklenili, da co°' rata prvenstvo pri dosegi norm odvze11 strugarjem. Pripravljamo se na enomesečno tekmovanje v novembru, da bom0 dali iz naših delavnic na razpolag0 gradbiščem čim več popravljenih gradbenih strojev in avtomobilov, pri tej1' pa še izdelali 20 Bob-dvigal in 5 injekcijskih aparatov, 8 Vikatovih igel J11 15 priprav za preizkušanje Emper.F' vih gred.
Tako v delavnicah Centralnih obratov odgovarjamo vsem pristašem I?’ formbiroja, ko v tekmovanju za dv» storilnosti dela dokazujemo, da so klevetniki • Titove Jugoslavije naleteli 1,3 gluha ušesa.
Zo mestno partijsko konferenco v Celj#
V	dneh tekmovanja na čast mestne partijske konference v Celju je bila med delavci in nameščenci Tovarne emajlirane posode v Celju izredna živahnost in razpoloženje. Posamezni oddelki so si zadali obveznosti za tridnevno tekmovanje in so že prvi dan dosegli lepe uspehe. V izdelovalnici jeklenih kotlov so presegli normo za 37,56%. Delavci so se z veliko vnemo lotili dela in napravili dva velika kotla za centralno kurjavo.
V	pocinkovalnici, so presegli normo za 34%, kar je doslej največji tekmovalni rezultat v tem oddelku, dočim sta v emajlirnicl tovariš Gaber Franc in tovarišica Fuga Pavla presegla dnevno normo za 134%.
Delavci in nameščenci tovarnišk«! kolektiva so v času tekmovanja opra'1? 3000 ur prostovoljnega dela v vredno* 43.500 din ter zbrali obveznic Ijudsk«, posojila za 157-000 din, katere so dal1' vali CK KPS. <s	w
Tudi mladina Industrijske kovinar5! šole si je zadala obveznosti in opra% v času tekmovanja 864 ur prostovoljna* dela.	,,
Tovarniški kolektiv je poleg tega Z stopil Partiji od enodnevnega zasiti®' < 32.791 din.	.
»Vse za Partijo in Tita« je bilo tekmovanja, delovni uspehi pa najb0,L dokaz predanosti Partiji in odgovor 0 rekovalcem našega delovnega ljudstva-
R. 1
Podjetje »Obutev« Kranj
je kot prvo čevljarsko podjetje v državi doseglo svoj letni plan
Republiško podjetje^ »Obutev« v Kranju, katerega področje zajema vse čevljarne širom Slovenije, je te dni doseglo lep in časten uspeh v letošnjem letu: tl. oktobra je doseglo svoj letni plan po vrednosti, dne 18. oktobra po količini, po sortimentu pa 99%. Ob tej priliki so se čevljarji zavezali, da bodo zastavili vse sile in do Dneva republike dosegli tudi po sortimentu plan stoodstotno. Tako so naši čevljar}i dostojno odgovorili na vse laži in klevete Informbiroja in dokazali, da vodi samo pravilna politika naše Partije in tovariša Tita v socializem!
Urejuje uredniški odbor Glavni urednik T. Seliškar Uredništvo (telefon 45-38) Miklošičeva 22/11	• Uprava (telef 49-70)
Masarykova 14/11 v Ljubljani — Izhaja vsak petek - Mesečna naročnina din 12 štev ček. položnice 6-90603-9	- Tiska
tiskarna »Ljudske pravice« v Ljuhliani
Obvestilo
Obveščamo vse sindikalne organi cije ljubljanske oblasti, da se je obl*s<fJ-odbor sindikatov preselil iz DOMA \,,, DIKATOV v PALAČO »GRAFIKE«, ™ sarykova ulica št. 14/L	p
Nove telefonske številke so: 22-8^ 21-74.
Obl. odbor sindikatov za Ijubljansk3 oblast.
Opozorilo
V	izogib neprijetnostim in kijevskim postopkom na potovan ju ž-sindikata z objavami za znižan0 . nino obveščamo vse okrajne iu k®3-1 ja ne svete in vse člane sindikatov-vsak, kdor se hoče v rednem do?oZtii' poslužiti »Objave«« za znižan0 v-jari' no, mora imeti poleg sindikalne
ske izkaznice tudi osebno legnim s sliko.	-jflii
V	primeru, da član sindikata P^ti
osebne izkaznice s sliko, m°ra orga' legitimacijo katerekoli množicn	eJjr
nizacije, pravilno izpolnjeno m
!jcno s sliko in žigom.