K PROBLEMATIKI »ZLATIH OLTARJEV« Milan Železnik, L jubljana Pred več kot tridesetim i leti je dr. Stele postavil s svojim O risom 1 prvo trdno ogrodje zgodovine um etnosti p ri Slovencih. Tudi zlate oltarje, značilne rezbarske izdelke sedemnajstega stoletja, je tedaj povezal v skico razvoja, tako da je tistih nekaj odstavkov še danes veljaven temelj zgo­ dovine splošnega razvoja zlatih oltarjev pri nas. Iz kratkega besedila ,2 kjer im a vsak stavek svoj poseben pom en p rav v zvezi z ostalimi, je težko izbrati zaključen citat, tem eljne ugotovitve pa lahko v glavnem posnamemo takole: 1 . V sedemnajstem stoletju stopi med um etnostnim i strokam i k ip ar­ stvo na mesto, kakor ga je v gotiki zavzemalo stensko slikarstvo. 2 . O d približno leta 1620 dalje pa do začetka osemnajstega stoletja je ohranjen številen m aterial, ki predstavlja razvoj te obrti v vsem nje­ nem bogastvu in najm anjših niansah, kakor nam tega ne nudi gradivo nobene druge dobe in um etnostne stroke. 3. Ta dela so ustvarjale domače delavnice, domovina te um etnosti in njenih oblik pa je sever oziroma nemška renesansa. 4. V form alnem oziru gre razvoj od preprostosti v smislu renesanse k vedno večji pompoznosti in bogatosti oblik v smislu baroka. 5. N astanek in estetski značaj te produkcije sta v ozki zvezi z n a­ rodom, z umetnostno preteklostjo naših krajev v zadnjih stoletjih in kulturnim i zvezami, ki so določale našo kulturno fiziognomijo; tudi stilistični značaj je direkten produkt teli zvez in izročil. Sistem atični pregled spomenikov na G orenjskem 3 je pokazal, da ima vsaka teh ugotovitev svojo polno ceno, obenem pa je odprl tudi nove razglede. Osnovo razm išljanjem je dala podrobno razčlenjena in evi­ dentirana skupina preko sto spomenikov v radovljiškem , kranjskem in škofjeloškem okolišu. Poleg ugotovitev, ki opredeljujejo delo posameznih delavnic in mojstrov, splošni stilni razvoj teh izdelkov in preučevalno metodo, se vedno bolj prikazujejo nekateri tem eljni pogledi, ki obetajo ploden rezultat. I. Prvi med vsemi je vsekakor umetnostnogeografski vidik. Zdi se, da so prav raziskovanja v tej smeri za nas še posebej važna. Ze po obsegu razmeroma skromen teritorij osrednje Gorenjske kaže z ohranjenim i spo­ meniki pisan umetnostnogeografski zemljevid. V preiskanem ozemlju, Sl. 210. Suha pri Škofji Loki, glavni oltar (1672) F o to : M . Z. ki ga na severu zaključuje državna m eja od trom eje do Kam niških p la­ nin, na vzhodu črta od Šm arne gore do K am nika, na jugu razvodni hribi južno od poljanske Sore, na zahodu pa črta od Zirov do Bohinja, se nam reč križajo in mešajo stilni vplivi severa in juga. Osnovno izhodišče za tako ugotovitev je razm ejitev stilnih znakov, ki naj označujejo posamezno skupino. Severni vpliv naj bi v sedem naj­ stem stoletju predstavljala dela nemške renesanse, južni vpliv pa dela italijanske renesanse in baroka ali vsaj dela, ki so bila neposredno od nje vplivana. Na splošno prevladuje severni vpliv. N ajizraziteje sega do črte Bohinj, Radovljica, Preddvor, Jezersko, z izrastkom v okolico K ranja. O ltarji na ostalem ozemlju kažejo deloma m ešanje obeh vplivov, deloma pa svojsko inačico severnega tipa, pogojeno z lego in človekom. S l . 2 1 1 . K r i l a g l a v n i h o l t a r j e v s T r a t e p r i V e l e s o v e m , i z B r i t o f a p r i K r a n j u i n i z G o z d a n a d G o l n i k o m F o to : M . 2 . Časovno pa se vplivi vrste takole. V prvi polovici stoletja nastopa južna skupina v dolini obeh Sor, severna pa z izrazitim prim erom prodre do K ranja. V drugi polovici stoletja p a prodre do K ranja južni vpliv, medtem ko se v okviru severne skupine porodi domača inačica. A^pliv severne renesanse je torej močnejši v prvi polovici stoletja, čeprav se tudi južni tok krepko uveljavi. V drugi polovici stoletja izgubi severni tok ostrino im portirane umetnosti s ponašenjem , odločilno pa se uveljavi novi baročni vpliv. Skupina južno vplivanih prim erov iz prve polovice stoletja še po­ sebej poudarja pomembno vlogo dolin obeh Sor in od obeh zlasti P oljan­ ske doline kot izrazito južne vpadnice. Zdi se, da je p rav Poljanska dolina ena izmed zelo važnih prevodnic južnega vpliva v preteklih sto­ letjih. P repričljiva je kontinuiteta južno vplivanih spomenikov od fresk furlanskih m ojstrov do zlatih oltarjev. Ce gledamo na problem preli­ vanja tokov s tega širšega vidika in v časovno večjem razm aku, se spomeniki tudi zemljepisno prepričljivo zgoste na obeh straneh doline. Pomembnost doline kot prevodnice južnih vplivov je jasno poudarjena. Tako je um etnostnogeografski zemljevid osrednje Gorenjske v luči zlatih oltarjev videti kot geografsko zaključeno prizorišče m ešanja in križanja obeh tokov, z navalom vplivov na severni in na zahodni strani obravnavanega ozemlja. Nekako p razna je južna stran, odprta proti Ljubljani. Že dosedanje raziskave pa kažejo, da je treba gledati na L jub­ ljano kot na posredovalko obeh vplivov, saj je družila močnejše um et­ niške osebnosti, med katerim i najdem o izrazito južna imena, čeprav je sicer močneje o prta na sever. Ti zaključki so^ razum ljivo, napravljeni glede na ohranjeni m aterial. Vendar se zdi, da se podoba ne bi bistveno sprem enila, če bi se še več spomenikov prebilo v naš čas. Že to, k ar je ohranjeno, je enakomerno razsejano po deželi. Posebno vprašanje pa odpira dejstvo, da so oltarje iz prve polovice stoletja zaradi sprem enjenega okusa zam enjavali že po nekaj desetletjih v drugi polovici stoletja. Množino in stilno usm erjenost teh prim erov je treba še arhivsko raziskati. Pregled je dalje nepopolen toliko, ker registrira na ozemlju, ki je le izsek širšega območja, samo vplive, ki so dotekali, ne registrira pa tudi vplivov, ki so se pretakali v nasprotni smeri. Ko bo sistem atično p re­ gledan m aterial tudi v sosednjih pokrajinah, bo mogoče umetnostno- geografsko sliko Gorenjske za sedemnajsto stoletje, kolikor jo zrcalijo zlati oltarji, še dopolniti. II. Ce priključim o um etnostnogeografskem u vidiku, ki je zajel pro­ stor in čas, še ožji stilni prerez, se približam o problem u nagnjenja ljudi v nekem prostoru do posam eznih prvin v razm erju do umetnosti. V vsa­ kem od tokov se nam reč na določenem področju uveljavi neka prvina močneje od drugih. Tako se zdi, da je osrednja G orenjska razvila predvsem fantazijsko kompozicijo in slikovito ornam entiko severnega toka, obenem p a hitreje prisluhnila pravtako slikovitim nagnjenjem , ki jih je v drugi polovici stoletja prinašal barok z ornam entiko baročnega akanta in razvojem v globino. N astala je posebna inačica severnega tipa, ki jo najnazorneje izražajo dela K ranjskega m ojstra in Jam škovega kroga v Škofji Loki. Zlasti poučna je Jam škova dejavnost. Vsidran na križišču potov sever- jug je prevzel od severnega toka smisel za fantazijsko kompozicijo in jo kot slikovito ustvarjajoči Gorenjec razvil do popolnosti »suške mon­ strance«. O ltar na Suhi pri Škofji Loki predstavlja nam reč zelo iz­ razit prim er (sl. 210). Nedvomno je nanj vplival tudi južni prizvok tedaj prodirajočega novega baročnega duha, katerem u je slikovitost temeljno sredstvo stilnega izraza. Z uporabo prostor zajem ajočega tlorisa je. Jam ­ šek pokazal, da je dojel tudi globlji smisel novih prizadevanj, razvoj S l . 2 1 2 . S u h a p r i P r e d o s l j a h , g l a v n i o l t a r , c a . 1 6 8 0 F o to : M . Z. v prostor, čeprav je sicer uporabljal razvojno starejšo ornamentiko. Zdi se, da mu je ta bolj ustrezala, ko je z vajeno roko ustvarjal slikovite preplete, saj mu je omogočila jasno preglednost, ta pa je eden izmed bistvenih elementov slikovitosti, kakor se kaže ob domači inačici zlatega oltarja na Gorenjskem. N aglasiti je nam reč treba, da je slikovitost go­ renjske skupine nekako uravnovešena, zaključena sama v sebi, enotna, jasna in dosledna. Zdi se, da ji je botrovala bolj razum ska kom ponenta, skoraj zavestno oblikovano nagnjenje. Ob gorenjski inačici zlatega oltarja se ponuja v presojo tudi tako imenovano »zamudništvo« v slovenski umetnosti. Č eprav razkorak z um etnostjo na severu v sedem najstem stoletju ni tako velik, je časovni razm ak vendarle tolikšen, da starejše oblikovne pobude severnega toka, križane z mlajšo, baročno oblikovno voljo, rodijo svojski tip. Ta proces je do neke mere tipičen za vso Slovenijo, kaže pa, da lahko ocenjujemo »zamudništvo« prej pozitivno kot negativno, saj nam je dalo niz svojskih inačic, v katerih bomo najlaže sledili značaj domačega v umetnosti. Se več. »Zamudništvo« kaže na samoniklost domače um etnosti, ki je zmožna v relativno kratkem času n ap rav iti razvoj, ki je v vplivnih področjih traja l precej dalj, če ji stilni tokovi nudijo osnove, ki jih je voljna razviti. Vplivi in prim esi, ki so tu ji prvinam , ki izvirajo iz genia loci in genia populi, predvsem pa mom enta kulturnogeografske lege, pa se med ljudstvom ne morejo ukoreniniti in usahnejo, ko odide njih pro ­ pagator. Te vrste »zamudništvo« istovetiti z zaostalostjo je p rav tako n a­ pačno, kot p retirav ati v nasprotni smeri. N agnjenje h konservativnosti je nedvomno ena izmed bistvenih črt domače um etnosti, kaže pa bolj na moč označenih prvin, ki vsako osvojeno stilno form acijo zadrže v uporabi toliko časa, dokler v okviru nove ne najdejo ustreznega izraza. V prašanje domačega v naši umetnosti je v tem elju vprašanje teh prvin in njihovega odziva na klice stilnih vplivov, ki po ustaljenih poteh dotekajo k nam skozi stoletja. Tako je tip zlatega oltarja dosegel na Gorenjskem višek in najbolj lasten domač izraz v zadnji tretjin i stoletja, torej p rav v času, ko so se starejši form alni elementi, ki so bili tedaj pred vrati zrele stopnje raz­ voja, srečali z mlajšo, baročno oblikovno voljo in pod vplivom teh prvin rodili gorenjsko inačico zlatega oltarja. Kako se je odzvala v sedem najstem stoletju na zunanje vplive Š ta­ jerska, kako Prim orska in D olenjska, kako N otranjska in Goriška, Ko­ čevska in Kras, so vprašanja, katerim se odgovor zaradi nepreglednosti še izm ika, videti pa je, da bo ugotavljanje lastnega v domači um etnosti ob zlatih oltarjih še posebej plodno glede na lego, ki jo im ajo v črti ljudska um etnost — »višja umetnost«. III. Zlasti oltarji im ajo v tej črti pogosto mesto nekako na meji. Ker tisti del izdelkov, ki zajem a ljudsko obrtno dejavnost, posnem a vzore bolj razvite um etnosti, bo zato mogoče že z um etnostnozgodovinsko metodo razložiti ta in oni pojav. U porabno zvezo z ostalim etnografskim m ate­ rialom nudi predvsem ornam entika, ki se je na zlatih oltarjih bogato razvila. Podlaga so ji sicer tuji vzori, p a vendar jih ljudski rezbar tako predela, da enako zvesto izpričujejo tako stilna pota in vplive kakor že omenjene prvine. Videti je dalje tudi, da se bo m eja v korist ljudske um etnosti po­ m aknila više. V trenutku nam reč, ko je neka umetnost ljudem tako do­ mača, da prodre v vsako vas, da postane del njih sam ih in del njihovega pogleda na umetnost, že spet lahko govorimo o ljudski umetnosti, pa čeprav je prišla iz območja obrtniške ali višje obrtniške dejavnosti. To, da so jo ljudje brez p ridržka sprejeli medse, nam reč pomeni, da je ustregla prvinam , ki so med pobudniki likovnega izraza tako ožje ljudske um etnosti, kakor vsake druge umetnosti, ki je pod vplivom genia loci, genia populi in momenta kulturnogeografske lege dosegla množični ustvarjalni zagon, posebno resonanco in značilno obarvan p ri­ zvok v nekem prostoru. Sl. 213 in 214. Motivi treh angelskih glavic nad srednjo nišo z oltarjev v okolici Kranja F o to : M . Z. Zaporedje: ljudsko prim itivno, ljudsko, ljudsko obrtniško, obrtniško, višje obrtniško itd. kaže predvsem stopnje ustvarjalčevega znanja glede na neke estetske norme, ne kaže pa bistvenih elementov, po katerih bi lahko ločili ljudsko od ljudsko nesprejem ljivega ali teže sprejem lji­ vega. P rav nedosledna poraba kriterija kvalitete nas lahko zavede. K valiteta se kaže v zmožnosti dosledno in izurjeno realizirati p red ­ stavo o um etnini: izurjeno glede na obvladovanje tehnične strani pro­ cesa, dosledno pa glede na predstavo o um etnini. Ta je odvisna od sveta ustvarjalčevih predstav. Prim itivnejši svet predstav je podlaga prim i- tivnejšem u izrazu tudi v umetnosti, ki je lahko pravtako kvalitetna. Vzrok prim itivne j šemu izrazu pa je lahko tudi ustvarjalčeva neizur­ jenost, torej neobvladanje tehnične strani procesa. Z bogatenjem sveta predstav ljudstva, ki v stoletjih napreduje, se bogati tudi ljudska likovna ustvarjalnost, ki zajem a vedno bolj kom plicirane sestave. To nas lahko zavede, ko ugotavljam o mejo med ljudsko in tako imenovano »višjo umetnostjo«, da se nam kom plicirani sestav ne zdi več ljudski. P ri razm išljanjih v tej smeri moramo torej upoštevati prvine, ki izvirajo iz genia loci, genia populi in momenta kulturnogeografske lege, pa tudi svet predstav ljudstva, v katerem je zasidrano ustvarjanje v do­ ločenem obdobju; spoznali pa ga bomo ob pomoči prav vseh ostalih vej zgodovinske znanosti. IV. O b ugotovitvi, da nudi uporabno zvezo z ostalim etnografskim m aterialom predvsem ornam entika, se lahko zvrstijo tudi misli o orna­ m entiki kot pravi sestri slikarstva, kiparstva in arhitekture. Zdi se, da je bila ornam entika doslej bolj ali m anj pastorka umetnostnozgodo­ vinskih raziskovanj p ri nas. Bila je le pomožno sredstvo, večkrat zelo zaželen pripom oček za datacijo, ko so ostali k riteriji odpovedali. Samo­ stojne obdelave v širšem m erilu in z umetnostnozgodovinskimi meto­ dam i pa še nimamo, če ne štejemo sem prizadevnih in pionirskih, vendar v drugačnem izkustvenem področju zasidranih K arlovškovih del.4 Polo­ žaj ornam entike v likovnem svetu je p ri nas utem eljil v svojih delih5 pa tudi v predavanjih na um etnostnozgodovinski stolici v Ljubljani pro­ fesor France Stele, ob posam eznih raziskovanjih pa so v tej smeri važne zlasti ugotovitve F ranca Kosa6 in Stanka V urnika.7 Že preprosto sklepanje pokaže pomembnost ornam entike. Vprašajm o se samo: K akšna pa je p rav zap rav zvrst, ki tako natančno kaže stilne mene, da nam služi za datacijo celo v prim erih, ko nam ostali vidiki tega ne kažejo dovolj zanesljivo? Videti je, da ima strogo in dosledno razvojno pot, da je m anj odvisna od osebnostnega mom enta p ri ustvarjanju, da je čistejši glasnik stilnih sprememb kakor m arsikateri od ostalih kriterijev. P rav ob raziskovanju zlatih oltarjev se je pokazalo, da je ornam en­ tik a resnično najobčutljivejši instrum ent, ki zanesljivo kaže stilne spre­ membe in poti, vplive in likovno razpoloženje ljudstva. T ake lastnosti ornam entike so zasidrane v globlji zakonitosti njenega nastanka, zgodovine in položaja v celotnem um etnostnem , ne samo likov­ nem kompleksu. Pri tem poje ornam entika v sozvočju z elementi, ki so lastni ritm u, plesu, liriki, ekspresiji, čustvenem polu in ženskemu delu emocije. Videti je, kot bi se hotela prav ob teli zvezah nekako um akniti eksaktnem u prijem u, ki hoče vse izm eriti in pretehtati, vse razložiti in opredeliti. P rav v tem, da se tem u prijem u um akniti ne more, pa je ena izmed zakonitosti njenega bistva, ki je vselej vezano na likovni izraz, na vidno in tipno zaznavno podobo. Njeni elem enti so interval, zaporedje, točka, črta, barva, p ri čemer je celotni sestav podrejen zakonom, ki so sorodni geometričnemu, torej strogo eksaktnem u svetu, v svojem izrazu pa se približuje učinkom glasbe. Ni odveč omeniti, da tudi glasba operira z elementi, ki so po inter­ valu in vrednosti točno določeni, in da je njih sestav pravtako vezan na podobne zakonitosti, ki so zasidrane v eksaktnem svetu. P rav ta zveza določnega in nedoločnega, točno izm erljivega in teže ali vsaj začasno sploh neizm erljivega, kaže na skupno izhodišče, na človeka in svet, ki ga obdaja. V tej luči dobi razm išljanje poudarjeno hum anistični značaj in nakaže smer, ki ob raziskovanju posam eznih likovnih zvrsti in pod­ ročij zgodovine um etnosti vedno oplodi metodo dela. V. Vsega upoštevanja vreden činitelj je lahko naročnikova vloga. V cerkljanskem in velesovskem okolišu je tak prim er M atija Vidmar. Njegovo ime je med drugim sporočeno na predeli oltarja na T rati pri Velesovem (sl. 2 1 1 ): Sl. 215 in 216. Motiv treh angelskih glavic z oltarjev v okolici Kranja Foto: M. 2. Hoc A ltäre Erectum est Ad Honorem S : M arga: Sub Rdo Rm M athia Vidm ar Pro Tunc Parocho Loci Anno 1679 Zanim iv je že napis sam, ki sodi poleg letnic in podpisov obiskoval­ cev med razm erom a redke ohranjene pisane podatke na oltarjih samih. Še večjo vrednost pa dobi sporočilo, ko stilno opredelimo oltar. Za spo- Sl. 217. Gozd, glavni oltar, 1693 Foto: M. Z. ročeni čas postanka predstavlja nam reč najnaprednejši prim er na Go­ renjskem , saj im a že ornam entiko in tloris tiste razvojne stopnje, ki je na G orenjskem polno zaživela šele po letu 1690. D elovanje župnika V idm arja zasluži posebno pozornost. duhovnika je bil baje v Vidmu posvečen-, služboval je kot subsi­ d ia ry v C erkljah od leta 1669 do 1670. Potem je bil k aplan v Velesovem od 1670 do 21. avgusta 1671, kjer je bil im enovan v tam ošnjega župnika. O d ondod se je preselil leta 1688 v C erklje. Leta 1702 je zboljšal »Direc- torium parochiae Zirklensis« iz leta 1653, pokopali so ga v C erkljah 22. decem bra 1715.“ Za časa svojega delovanja je veliko prenavljal, naročil precej nove opreme pa tudi zidal. Tako je v Lahovičah ohranjena v zahodnem zunanjem zidu cerkve plošča z napisom : 9 1698 ERECTA SVM S VB DNO M ATHIA VIDMAR * PA R O C H O ZIRCLENSI ANNO C erkev je bila tedaj le prezidana. V C erkljah je dal Vidm ar postaviti prižnico, ki nosi napis: IM PENSAS ET LAPID ES DOMUS PRAEPA RAV I DOM INI I:PARAL.XXII. M ATHIAS W IDM AR Paroch.A.1695 Prižnica ni več ohranjena v prvotni obliki. Spodnji del je zdaj lesen, steber, ki je leco nosil, pa je podpiral stopnice v kaplaniji. Bila je iz črnega m arm orja z rdečimi, rum enim i in belimi vložki, tudi v obliki vetrnic, ki so reden sprem ljevalec Cussovih del. 10 Na vsak način je iz­ delana že popolnom a po novem baročnem okusu. Lavabo v zakristiji je iz enakega m arm orja s podobnimi vložki in oprem ljen z napisom: M.V.F.C. 1692 kar nedvomno pomeni M athias Vidm ar fieri curavit. Verjetno je iz njegovega časa portal, ki vodi v zakristijo, morda klečalnik in velika zakristijska om ara z motiviko baročnega akanta v zaključnem delu, k ar je treba še preveriti. Na T rati p ri Velesovem je razen oltarja ohranjen plašč z letnico 1680 ter lavabo iz črnega m arm orja kot v C erkljah, z vložki iz rdečega, ru ­ menega in belega m arm orja. Verjetno je delo iste roke, a skromnejše zasnove. Še posebej je zanim iv kelih, ki ima na vsakem listu šesterolistne noge po eno izmed sledečih besed: MATHIAS ! VIDMAR / PAROCHVS / LO C I.FIE R I / FECIT.A N O / 1674 Na Češnjevku je ohranjena zakristijska om ara iz konca sedem naj­ stega stoletja, ki spada med najlepše svoje vrste celo v širšem merilu. P rav tam vodijo v zakristijo vrata iz istega časa, verjetno delo istega rezbarja oziroma umetnega m izarja, interval brazd na letvah je popol­ noma enak. V D vorjah je bil veliki oltar posvečen znova leta 1691.11 P ri stran ­ skem oltarju sv. Egidija so še ohranjena krila, m orda iz tega časa. Zakristijska om ara je podobna omari v C erkljah. G lavni oltar v G radu , 12 ki je že popolnoma baročno občuten, ima na hrbtni strani zapisano (sl. 218): Ji iv. S l . 2 1 8 . N a p i s n a l i r b t u o l t a r j a v D v o r j a h p r i C e r k l j a h Foto: M. Ž. V Zalogu je bil oltar sv. V alentina nov 1698,1 3 stranska oltarja sta iz tega časa, z rezbarijam i, ki so sorodne onim na oltarju v Gradu. Stol v zakristiji na Pešati je p rav tako verjetno iz časa V idm arje­ vega delovanja. V Spodnjih B rnikih je v zakristiji klečalnik z letvam i, ki imajo motiv brazdovja, in spada m orda v Vidm arjevo dobo. Podrobnejši pregled bi gotovo pokazal še ta in oni kos, ki tudi pada v to dobo, stilna prim erjava pa bi verjetno pom aknila v Vidm arjev čas tudi nekatere druge znane izdelke iz sedem najstega stoletja, ki so v po­ družnicah tega okoliša že registrirani v zapiskih. Iz vsega tega je videti, da je bil M atija Vidm ar mož, ki mu nova baročna prizadevanja v umetnosti niso bila tuja. Ce je bil res posvečen v Vidmu, se je tam utegnil seznaniti z italijanskim barokom. Bil je go­ tovo zelo izobražen, preuredil je farni direktorij; da je imel veliko smisla za likovno um etnost, pa priča njegovo delovanje na tem področju v fari. Vidm ar je nove kose večkrat oprem il z napisom in dal samozavestno vklesati v ploščo v Lahovičah svoje ime, ki ni smelo m anjkati niti na oltarjih, izvršenih po njegovem naročilu, niti na prižnici in lavaboju in celo na kelihu ne. Nedvomno je to pojav, izvirajoč v širšem smislu iz istega razpoloženja, ki je rodilo delo D olničarjevo in Academiae opero- sorum. Zanimivo bi bilo ugotoviti, če je prižnico in oba lavaboja mogoče pripisati Cussi oziroma njegovi delavnici, ter usm eriti raziskovanja tudi na možni vpliv velesovskega sam ostana in strm olskih plem ičev Russen- steinskih. Celotno delovanje M atije V idm arja, ki bi ga lahko v provin­ cialnem m erilu imenovali cerkljansko-velesovskega Operosa, pa zasluži posebno študijo. L j u u u ü u y S l . 2 1 9 . S r e d n j a v a s p r i Š e n č u r j u ( 1 6 3 5 ) Foto: M. Ž. Ta prim er kaže bolj zunanje otipljivo naročnikovo vlogo. Zdi se pa, da bo v luči problem atike domačega naročnika pom em bnejša tista kom­ ponenta. ki bo pokazala vlogo anonim nih pa zato številnih naročnikov iz ljudske plasti. VI. Vpliv močnejše um etniške osebnosti je prav tako činitelj, ki ga je treba upoštevati. Izraža se lahko neposredno v odnosu mojster-ucenec S I . 2 2 0 . V o l č a p r i P o l j a n a h , g l a v n i o l t a r , 1 6 4 2 Foto: M. 2. in pa posredno v posnem anju načina, kom pozicije in detajlov že uspelih primerov. V tej smeri so na Gorenjskem značilni izdelki Jamškove delavnice v Škofji Loki, dela K ranjskega m ojstra in že omenjeni oltar na T rati pri Velesovem. V delih Jam škove delavnice gre za izrazit prim er dejavnosti, ki se je prenašala iz roda v rod in skozi več desetletij obvladala produkcijo na škofjeloškem . Jasno je vidna osrednja vloga verjetno Janeza Jam ška S l . 2 2 1 . S r e d n j a v a s p r i Š e n č u r j u , g l a v n i o l t a r , 1 6 4 2 Foto: M. Z. in pojem anje kvalitete v delih njegovih naslednikov, ki ohranjajo zgolj formalne značilnosti njegovega dela. Še posebej je zanimivo, da jim ne uspe rešiti bistvenega vprašanja, razm erja oltarja do prostora, ki je bil v okviru delavnice že vzorno rešen. N asledniki ostajajo p ri formalnostih, med katerim i je uvajanje baročnega akanta bolj sprem ljevalec mode kot resnično napredno osvajanje načel novega baročnega pojm ovanja. D ela K ranjskega m ojstra so vplivala na sodobnike predvsem s kom­ pozicijo, posnemali so pa tudi detajle. Zdi se, da je eden izmed njib motiv treh angelskih glavic ob glavni niši, ki je v kranjskem okolišu tedaj prav pogost. D elavniške zveze m ojster-učenec se še izm ikajo določnejši opre­ delitvi, se bodo pa verjetno še pokazale (sl. 212, 213, 214, 215, 216). Motiv puttov, ki so se ujeli v ornam entiko kril, je značilen bolj za južna prizadevanja. Srečamo ga v kranjskem okolišu trikrat. Leta 1679 na T rati p ri Velesovem, 1684 na Britofu pri K ranju in 1693 v Gozdu nad Golnikom. Medtem ko razodeva oltar na T rati v celoti mnogo južnih vplivov, pa sta ostala dva pogojena v severni tradiciji in je verjetno, da sta se rezbarja zgledovala p ri prvem (sl. 211). Ljudski okus je gotovo dobro ocenil tak način, kar velja še posebej za oltar iz Gozda, ki je ljudsko obrtniško delo (sl. 217). Tako je videti, da bo študij zlatih oltarjev dal rezultat predvsem v nakazanih smereh. Ce kratko povzamemo, so to: um etnostnogeografski vidik, nagnjenje ljudi v nekem prostoru do posam eznih prvin v razm erju do umetnosti in s tem zvezano vprašanje lastnega v domači umetnosti, prispevek k razbistritvi nejasnosti v mejnem področju med ljudsko in tako imenovano »višjo umetnostjo«, vloga in pomembnost ornam entike, vloga naročnika, vpliv močnejše um etniške osebnosti ter opredelitev lo­ kalnih delavnic in, razum ljivo, pregled rezbarstva in podobarstva v se­ dem najstem stoletju ter stilni razvoj tovrstnih izdelkov pri nas. O P O M B E 1 S tele F r a n c e , O r i s z g o d o v i n e u m e t n o s t i p r i S l o v e n c i h , L j u b l j a n a 1 9 2 4 . 2 o . c . s t r . 5 2 , 5 4 . 5 6 . 3 Ž e le z n ik M i l a n , O s n o v n i v i d i k i z a š t u d i j » z l a t i h o l t a r j e v « v S l o v e n i j i , Z U Z I V , N o v a v r s t a , L j u b l j a n a 1 9 5 7 , s t r . 1 5 1 — 1 8 2 , p r e d v s e m p a n e n a t i s n j e n o d i p l o m s k o d e l o i s t e g a , Z l a t i o l t a r j i n a G o r e n j s k e m , L j u b l j a n a 1 9 5 5 . 4 K a r l o v š e k J o ž e , S l o v e n s k i o r n a m e n t , L j u b l j a n a 1 9 5 5 ; — i s t i , S l o v e n s k i o r n a m e n t , L j u b l j a n a 1 9 5 7 ; — i s t i , O r n a m e n t i k a , L j u b l j a n a 1 9 5 5 , s k r i p t a ; — i s t i , R a z v o j s l o v e n s k e g a o r n a m e n t a , L j u b l j a n a 1 9 5 6 , s k r i p t a . 5 S tele F r a n c e , S l o v e n s k i s l i k a r j i , L j u b l j a n a 1 9 4 9 . 0 K o s F r a n c . O r n a m e n t i k a l e s e n i h p o s l i k a n i l i s t r o p o v v c e r k v a h n a S l o ­ v e n s k e m , Z U Z X V I I , L j u b l j a n a 1 9 4 1 , s t r . 2 — 1 0 5 . 7 V u r n i k S t a n k o , D o n e s k i k š t u d i j u s l o v e n s k e a v b e , E t n o l o g I , L j u b ­ l j a n a 1 9 2 6 / 2 7 , s t r . 4 1 — 6 7 ; — i s t i , S l o v e n s k e p a n j s k e k o n č n i c e , E t n o l o g 111, L j u b ­ l j a n a 1 9 2 9 , s t r . 1 5 7 — 1 7 8 ; i s t i , S l o v e n s k a p e č a , E t n o l o g II, L j u b l j a n a 1 9 2 8 , s t r . 1 d o 2 5 . 8 L a v r e n č i č I v a n , Z g o d o v i n a c e r k l j a n s k e f a r e , L j u b l j a n a 1 8 9 0 , s t r . 8 2 . 0 o . c . s t r . 6 2 , L a v r e n č i č c i t i r a n a p i s t a k o l e : » E r e c t a s u m s u b D n o M a t h i a W i d m a r , p a r o c h o C e r c l e n s i , a n n o 1 6 9 8 . « 10 o . c . s t r . 5 1 . 11 o . c . s t r . 5 7 i n 6 7 . 12 L a v t i ž a r J osi]), C e r k v e i n z v o n o v i v d e k a n i j i K r a n j , L j u b l j a n a 1 9 0 1 , s t r . 5 7 . — L a v r e n č i č , o . c . s t r . 6 6 . 13 L a v t iž a r , o . c . s t r . 6 1 ; — V r h o v n i k I v a n , Z g o d o v i n a G o r i š k e f a r e , L j u b l j a n a 1 8 8 5 , s t r . 1 6 5 — 1 6 4 . L ’a u t e u r s o u l i g n e l ' i m p o r t a n c e d e s c o n s t a t a t i o n s d e F r a n c e S tele d a n s s o n « P r e c i s d ’H i s t o i r e d e l ’A r t d e s S l o v e n e s » ( L j u b l j a n a 1 9 2 4 ) c o n c e r n a n t l e s a u t e l s d o r e s , p r o c l u i t s c a r a c t e r i s t i q u e s d e l a s c u l p t u r e e n b o i s d u 1 7 e s i e c l e . L ’e t u d e s y s t e m a t i q u e d u m a t e r i e l d e l a H a u t e - C a r n i o l e a d e m o n t r e q u e c h a c u n e d e s c o n s t a t a t i o n s m e n t i o n n e e s g a r d e s a p l e i n e v a l e u r . I I e n r e s u l t e n t e n c o r e d e p l u s q u e l q u e s a s p e c t s d ’i m p o r t a n c e f o n d e m e n t a l e : 1 ° L ’a s p e c t d e l a g e o g r a p l i i e d ’a r t e n e s t l e p l u s c o n s i d e r a b l e . C ’e s t e n H a u t e - C a r n i o l e q u e s ’e n t r e - m e l e n t e t s ’e n t r e - c r o i s e n t l e s i n f l u e n c e s d u N o r d e t d u M i d i a v e c l e s i n f l u e n c e s d u N o r d e t d e l ’O u e s t . L e s l i m i t e s d e c e s i n f l u e n c e s s o n t b i e n d e f i n i e s , e t l e r ö l e d e l a V a l l e e d e P o l j a n e ( P o l j a n s k a d o l i n a ) i n t e r - m e d i a i r e d e s i n f l u e n c e s d u M i d i , e s t p r e p o n d e r a n t . A u t r o i s i e m e t i e r s d u 1 7 e s i e ­ d e , i m e v a r i a n t e i n d i g e n e d e l ’a u t e l d o r e s e d e v e l o p p e d a n s c e t t e r e g i o n . 2 ° L ’e t u d e a p p r o f o n d i e d u s t y l e , a p p u y e e p a r l ' a s p e c t d e l a g e o g r a p l i i e d e l ’a r t , r e v e l e l e s d i s p o s i t i o n s d e s h a b i t a n t s d ’u n e r e g i o n p o u r c e r t a i n s e l e m e n t s d a n s l a c r e a t i o n a r t i s t i q u e . D a n s t o u s l e s c o u r a n t s s e m a n i f e s t a n t d a n s u n e r e g i o n , l ’u n d e s e l e m e n t s l ’e m p o r t e t o u j o u r s s u r l e s a u t r e s . E n H a u t e - C a r n i o l e , c ’e s t l e p i t t o r e s q u e , e t c e l a l e p i t t o r e s q u e e q u i l i b r e , u n i , c l a i r e t c o n s e q u e n t . L e c a r a c t e r e t a r d i f i n d i q u e l a c o n s t a n c e d e l ’a r t i n d i g e n e , r e f u s a n t l e s i n f l u e n c e s e t r a n g e r e s a u x e l e m e n t s d u g e n i u s l o c i , d u g e n i u s p o p u l i e t d u s i t e g e o g r a - p l i i q u e , m a i s e t a n t a p t e d e p a r c o u r i r , d a n s u n d e l a i r e l a t i v e m e n t b r e f . u n d e v e - l o p p e m e n t q u i , a i l l e u r s , a v a i t d u r e a s s e z p l u s l o n g t e m p s , s o u s c o n d i t i o n q u e l e s e l e m e n t s e n q u e s t i o n l u i f o u r n i s s e n t l e s b a s e s q u ’i l e s t d i s p o s e ä d e v e l o p p e r . 3 ° L e s a u t e l s d o r e s o c c u p e n t , d a n s l a l i g n e : a r t p o p u l a i r e — g r a n d a r t , u n e p l a c e ä p e n p r e s a u m i l i e u , m a i s o n d i r a i t q u ’i l s t e n d e n t ä s ’a p p r o c h e r d a v a n - t a g e d e l ’a r t p o p u l a i r e . C ’e s t q u e , l o r s q u ’u n a r t d e v i e n t s i f a m i l i e r a u p e u p l e q u ’il p e n e t r e d a n s c h a q u e v i l l a g e o i l il e s t a c c u e i l l i p a r l e s h a b i t a n t s c o m m e s ’i l a p p a r t e n a i t ä e u x - m e m e s e t q u ’i l r e p o n d a i t a l e u r s o p i n i o n s s u r 1’a r t , o n p e u t e n c o r e p a r i e r d ’a r t p o p u l a i r e , b i e n q u ’il s o i t i s s u d e l ’a c t i v i t e a r t i s a n a l e o u d e l ’a r t i s a n a t e l e v e . L e f a i t q u ’o n l ’a a c c e p t e s a n s r e s e r v e s p r o u v e q u ’i l r e p o n ­ d a i t a u x e l e m e n t s q u i c o n d i t i o n n e n t 1’e x p r e s s i o n a r t i s t i q u e a u s s i b i e n d e I ' a r t p o p u l a i r e q u e d e t o u t a u t r e a r t , a y a n t a t t e i n t , s o u s l ' i n f l u e n c e d u g e n i u s l o c i , d u g e n i u s p o p u l i e t d u s i t e g e o g r a p h i q u e , l ’e l a n c r e a t e u r d e l a m a s s e , l a r e s o n - n a n c e s p e c i a l e e t l a n u a n c e c a r a c t e r i s t i q u e d ’u n e c e r t a i n e r e g i o n . 4 ° L ’o r n e m e n t a t i o n e s t u n a s p e c t a p a r t . E l l e r e p r e s e n t e l ’i n s t r u m e n t l e p l u s d e l i c a t q u i m a n i f e s t e , d ’u n e m a n i e r e a u t h e n t i q u e , l e s c h a n g e m e n t s e t l e s v o i e s , l e s i n f l u e n c e s e t l ’e t a t d ’ä m e a r t i s t i q u e c l’u n p e u p l e . 5 ° I m p o r t a n t e s t l e r o l e d e c e l u i q u i c o m m a n d e l ’o u v r a g e . E n H a u t e - C a r - n i o l e , c ’e s t , p a r e x e m p l e , l e c u r e M a t t h i a s Y i d m a r ( m o r t e n 1 7 1 5 ) . 6 ° I I f a u t s e r e n d r e c o m p t e d e l ’i n f l u e n c e d ’u n e p e r s o n n a l i t e a r t i s t i q u e p l u s c o n s i d e r a b l e . E l l e s e m a n i f e s t e d i r e c t e m e n t d a n s l e s r a p p o r t s e n t r e m a i t r e e t d i s c i p l e , e t i n d i r e c t e m e n t d a n s l ’i m i t a t i o n d e l a n i a n i e r e d e c o m p o s i t i o n e t d e s d e t a i l s . A u x e n v i r o n s d e K r a n j , l ’e m p l o i d u g r o u p e d e t r o i s t e t e s d e p e t i t s a n g e s a u - d e s s u s d e l a n i c h e c e n t r a l e e s t i m c a s i n t e r e s s a n t .