Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXIV november 2018 št. 8 O litina Ivanina Gori« S okolica 3 129S Ivanina Gori« T 01 781 21 00 A m brus A Sobrače A iVANiNA^pMUCA &tiri[ 4GOOOO 2CUOOO Biološko razgradljivi odpadki ¿O OB JOiJ'l ZOIO ZOIL Z012 ZOIS ZOI-» ZOIS zor" - gnilo sadje, - stelja malih rastlinojedih živali, - lesni pepel; b) Kuhinjski odpadki, zlasti: - zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, - jajčne lupine, - kavna usedlina, - filter vrečke, - pokvarjeni prehrambni izdelki, - kuhani ostanki hrane, - papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke. Vse odpadke, ki so primerni za kompostiranje, je treba ločeno zbirati. Pravilno ločene odpadke kompostirate v hišnem kompostniku. Če ne morete sami kompostirati odpadkov, jih lahko predate JKP Grosuplje. Prepovedano jih je mešati z drugimi komunalnimi odpadki. Pomembno je tudi, da biološko razgradljive odpadke oddajate razsute ali v biorazgradljivih vrečkah za smeti, saj plastične vrečke ne sodijo na kompostnik in v zelen zabojnik. Prav tako tja ne sodijo: - plastika, - steklo, - kovine, - keramika, - kosti, - maščobe, - ostanki tekstila, - vsebina vrečk za sesalce, - zdravila, - oblanci in žagovina obdelanega lesa, - mačji in pasji iztrebki, - plenice. Kako hišno kompostirati Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavimo ga tako, da ne povzroča motenj(npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so primerna za vse običajne sisteme, ne glede na to, ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti hišni kompostniki. Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni ne-strukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je treba takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov, kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C-60 °C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material. Dozorel kompost je uporaben za gnojenje vseh vrst rastlin. Kompost odvisno od potreb zadelamo v vrhnji sloj zemlje (približno 1 - 4 l/m2). Dimnikarske storitve © Javno komunalna podjetje osupljc Mineva drugo leto, odkar se je na področju dimnikarstva uvedla velika sprememba za uporabnike dimnikarskih storitev. Glavna novost je ta, da si uporabniki sami izberejo dimnikarja in so tudi sami odgovorni za to, da se dimnikarske storitve redno opravljajo. Vsem, ki ste nam že izkazali zaupanje in nam poslali pristopno izjavo, se iskreno zahvaljujemo. Prav zaradi dobrega odziva strank in velikega interesa po naših storitvah smo zaposlili še enega dimnikarja, ki bo morda potrkal prav na vaša vrata. Če želite zamenjati dimnikarsko službo, lahko to storite z izpolnitvijo pristopne izjave, ki ste jo prejeli na dom s Katalogom splošnih informacij o storitvah družbe Javno komunalno podjetje Grosuplje - 2018. Izjavo lahko podpišete tudi osebno na sedežu JKP Grosuplje ali jo izpolnite elektronsko na spletni strani www.jkpg.si, kjer je dostopna v obliki prijavnega obrazca. Rok za izbiro dimnikarja v tekočem letu je 30. junij. Tako bomo lahko od 1. julija dalje tudi pri vas opravljali dimnikarske storitve. Za vsa dodatna pojasnila in naročanje smo dosegljivi na tel. št. 01-7888-956 vsak delovnik med 8.00 in 13.00 ali po elektronski pošti dimnikar@jkpg.si. Obstoječe stranke JKP Grosuplje obveščamo, da s podpisom pristopne izjave pri JKP Grosuplje nimajo več nikakršnih obveznosti do stare dimnikarske družbe ter da JKP Grosuplje posluje popolnoma samostojno in ne sodeluje z drugimi dimnikarskimi družbami. Postanite naš uporabnik in izberite našega dimnikarja. Veselimo se sodelovanja z vami. JKP Grosuplje d. o. o. Projekt in.URE.in.OVE Na drugem Javnem pozivu za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS STIK v letu 2017 - EKSRP je bila potrjena tudi operacija Informiranje in ozaveščanje o potencialu učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije za sonaravni razvoj (in.URE.in.OVE), ki jo je prijavil Inštitut INOVEKS. Operacija bo tekom delavnic oziroma seminarjev ozaveščala javnost o potencialu OVE in URE. S tem bo operacija prikazala kako se lahko z racionalnejšim ravnanjem posameznika in družbe pripomore k zmanjšanju končne rabe energije stavb. Poleg prijavitelja operacije, Inštituta za obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije, INOVEKS d. o. o. so sodelujoči partnerji pri operaciji še podjetje Ecetera d. o. o., Občina Ivančna Gorica, Občina Trebnje, Občina Dolenjske Toplice in Občina Žužemberk. Operacija se bo izvedla v eni fazi od oktobra 2018 do septembra 2019. Predvidene aktivnosti Animacija Prek občinskih medijev (spletne strani, časopisi, revije, elektronske novice, Facebook, Twitter) in strani MojaObcina.si se bo začelo s komuniciranjem z vsebinami na temo URE in OVE ter seznanitvijo javnosti z načrtovanimi delavnicami. Javnost bo pozvana, da prek spletnega obrazca pošlje vprašanja glede svojih obstoječih in prihodnjih izzivov, ki bodo v omejenem obsegu obravnavana in predstavljena tudi v strokovnih člankih. Spletna stran: V podporo komunikaciji in dodatnemu informiranju javnosti bo razvita spletna stran (podstran) na domeni glavnega partnerja (inoveks.si). Ta stran bo predstavljala pristajalno stran za vse promocijske aktivnosti (Facebook oglaševanje, Google Adwords oglaševanje) in dopolnjevala ter obogatila prispevke v klasičnih tiskanih medijih. Delavnice V okviru operacije bodo v vseh štirih občinah izvedene delavnice z različnimi vsebinami. Eno vsebino delavnice bi izvedli največ dvakrat v različnih krajih - Ivančna Gorica, Trebnje, Žužemberk, Dolenjske Toplice. Strokovni prispevki V okviru operacije bodo napisani strokovni članki, v katerih bo obravnavana tematika, ki jo bo posredovala javnost, primeri dobre prakse pri uvajanju URE in OVE ter splošna in aktualna tematika. Na ta način se bo spodbudilo širšo javnost k razmišljanju o URE in OVE. Strokovne novice V okviru operacije bo napisano večje število kratkih strokovnih novic ali predstavitev primerov dobre prakse, v katerih bo obravnavana aktualna tematika, ki jo bomo prek spletnih medijev usmerili na širšo javnost k razmišljanju o URE, OVE in sonaravnemu razvoju. Na ta način se bo spodbudilo širšo javnost k razmišljanju o zamenjavi obstoječih energijsko neučinkovitih generatorjev toplote in ogrevalnih sistemov s sodobnimi, energijsko varčnimi ogrevalnimi sistemi ... S kratkimi novicami ter razlagami o osnovnih pojmih glede URE in OVE se bo tematiko predstavilo tudi najmlajšim, s čimer bomo ozaveščali tudi najmlajše ter s tem pripomogli k razmišljanju o sonaravnem razvoju ter prehodu v družbo s kroženjem ogljika ob hkratnem poudarku na lokalni samooskrbi. Predvideni rezultati operacije Izvedba 10 delavnic, 15 strokovnih člankov (v katerih bo obravnavana tematika, ki jo bo posredovala javnost, primeri dobre prakse pri uvajanju URE in OVE ter splošna in aktualna tematika), 30 kratkih strokovnih novic ali predstavitev primerov dobrih praks. A Sobrače ^Šentvi m december 2018 številka 9 Krajevne skupnosti 13 14. november: SVETOVNI DAN SLADKORNE BOLEZNI Sladkorna bolezen je stanje povišanega krvnega sladkorja. Tega v normalnih mejah vzdržuje hormon inzulin, ki ga izdeluje trebušna slinavka. Kadar trebušna slinavka izloča premalo inzulina ali pa se telesna tkiva na inzulin ne odzivajo v dovolj veliki meri, se krvni sladkor dvigne nad normalno mejo. Posledica je motnja presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Med dejavnike tveganja za njen razvoj spadajo predvsem slabe prehranske navade, pomanjkanje gibanja in posledična debelost. Sami lahko z zdravim načinom življenja veliko pripomoremo k temu, da preprečimo ali odložimo njen nastanek. Sladkorna bolezen zaradi svoje pogostnosti, zahtevne in kompleksne obravnave ter težkih posledic predstavlja velik zdravstveni problem ter izziv. Za bolnika predstavlja dodatno breme. Bolnik je tako poleg zdravljenja z zdravili deležen tudi vseživljenjske opore v zdravstvenem timu za obravnavo sladkorne bolezni. Tipi sladkorne bolezni • Sladkorna bolezen tipa 1 - se najpogosteje pojavi pri otrocih in mladostnikih. Imenujemo jo tudi juve-nilni diabetes. Največkrat je povzročena avtoimun-sko, zaradi uničenja celic beta v trebušni slinavki. Bolniki postanejo odvisni od inzulina, zato sladkorno bolezen tipa 1 imenujemo od inzulina odvisna sladkorna bolezen. Zdravljenje z inzulinom je nujno že vse od pojava bolezni, inzulin je z injekcijami treba nadomeščati do konca življenja. • Sladkorna bolezen tipa 2 - je najpogostejši tip sladkorne bolezni, za katerim zboli 90 % vseh sladkornih bolnikov, predvsem starejša generacija. Do tega pride, ker se iz trebušne slinavke ne izloča dovolj inzulina ali pa inzulin v skeletnem mišičju in maščevju deluje pomanjkljivo. Običajno nastane zaradi neprimernega načina življenja. • Poznamo še tretji tip sladkorne bolezni, ki se pojavi pri nekaterih nosečnicah. Gre za nosečnostno sladkorno bolezen. To je prehodna oblika, ki po porodu izgine. Pri ženskah, ki so imele nosečnostno sladkorno bolezen, pa je večje tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 kasneje v življenju. Kako odkrijemo sladkorno bolezen? Sladkorna bolezen je zahrbtna, saj dolgo ne povzroča nikakršnih težav. Zato zlasti osebam, pri katerih obstaja večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni, svetujemo preventivni pregled pri splošnem zdravniku, vključno z meritvijo krvnega sladkorja. Če se pojavijo značilni znaki sladkorne bolezni, kot so huda žeja, obilno pitje, suha usta, obilno odvajanje seča, odvajanje seča ponoči, nenamerno hujšanje, meglen vid, je pregled pri zdravniku nujen. Sladkorno bolezen tipa 2 ugotovimo s preprosto laboratorijsko preiskavo krvi ali urina. Kadar so vrednosti krvnega sladkorja na tešče 7 mmol/l ali več oziroma naključno kadar koli čez dan 11,1 mmol/l ali več, je sladkorna bolezen potrjena. Čeprav je preiskava za odkrivanje sladkorne bolezni preprosta, skoraj polovica sladkornih bolnikov ostaja neodkritih in brez zdravljenja. Sladkorna bolezen je včasih prisotna že več let ali celo desetletje, preden jo odkrijejo. Pri več kot tretjini bolnikov pride že vsaj do enega zapleta, ko se postavi diagnoza, zato je smiselno zgodnje odkrivanje bolezni in čimprejšnje zdravljenje. Dobro je vedeti, da za sladkorno boleznijo lahko zboli vsak, povsod in pri kateri koli starosti. Petra Stopar, diplomirana medicinska sestra Cepljenje proti sezonski gripi Kakšna bo letošnja sezona gripe, je nemogoče napovedati. Običajno pa je vsako leto vrh sezone gripe januarja ali februarja, ko beležimo največje število obolelih. Preprečevanje gripe Gripa je zelo nalezljiva bolezen in virus se z lahkoto širi med prebivalci. Po ocenah zanjo vsako sezono zboli do 10 odstotkov prebivalcev. Za preprečevanje širj'enj'a je priporočljivo upoštevati tri preprosta pravila: • poskrbimo in okrepimo zdravje s pravilno prehrano in dovolj gibanja ter se izogibamo natrpanim prostorom; • cepimo se proti gripi in tako zmanjšamo verjetnost, da bi po okužbi zboleli; • če zbolimo, ostanemo doma in poskrbimo, da okužbe ne prenesemo na svoje bližnje: temeljito in pogosto si umivamo roke in pri kihanju ali kašljanju si usta pokrijemo s papirnatim robčkom za enkratno uporabo ali kihamo/kašljamo v rokav. Komu posebej' priporočamo ceplj'enj'e proti gripi? Čeprav cepljenje proti gripi priporočamo vsem prebivalcem, je posebej priporočljivo za tiste, ki bi lahko imeli težek potek bolezni. Cepljenje proti gripi tako še posebej priporočamo: starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom in njihovim družinskim članom, osebam, ki imajo izrazito povečano telesno težo, majhnim otrokom (od šest mesecev do drugega leta starosti) in njihovim družinskim članom, nosečnicam in njihovim družinskim članom, zdravstvenim delavcem, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe, • drugim delavcem v nujnih službah, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti. Virusi gripe se stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Cepiti se je treba vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke mlajše od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, sta potrebna dva odmerka. Proti virusu gripe smo zaščiteni približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka. Cepljenje proti gripi ščiti tako pred boleznijo kot tudi pred morebitnimi zapleti, ki gripo spremljajo. Kje se izvaja cepljenje in kakšna je cena cepljenja? Cepljenje izvajamo v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica. Za termine cepljenja pokličite na tel. št. 01 781 90 00 ali pa obiščite spletno stran zdravstvenega doma. Cena cepljenja proti gripi znaša 14 EUR, za kronične bolnike in starejše od 65 let pa cepljenje stane 7 EUR. Marta Praznik, dipl. m. s., ZD Ivančna Gorica Brki za ozavescanje-MOVEMBER Vsako leto novembra lahko na ulicah opazimo več brkov kot sicer. Razlog ni v tem, da bi moške kar naenkrat zeblo, ampak je to znak podpore gibanju Movember. Ideja o puščanju brkov za dobrodelne namene se je razvila ob pivu in debati med prijatelji v lokalnem baru v Južni Avstraliji. Za brke v novembru se je odločilo 80 moških in kmalu so postali državni fenomen. Leta 2003 je dobrodelna fundacija Movember začela zbirati denar za raziskave raka prostate, od tod pa je ideja o brkih završala po vsem svetu in postala mednarodno gibanje. Razpoznavni, zaščitni znak gibanja so brki, ki naj bi si jih moški pustili rasti v novembru. Podporniki mednarodnega gibanja Movember torej v novembru nosijo brke. Od tod tudi izvira ime, saj moustache, kot je angleška beseda za brke, in november dasta skupaj movember. Gibanje Movember je bilo na začetku usmerjeno v ozaveščanje o raku prostate in mod, čez leta pa je preusmerilo svojo pozornost od moškega raka do zdravja moških na splošno, vključno z vprašanji duševnega zdravja moških, ki se tradicionalno bori za zastopanje v javni razpravi. Fundacija Movember je ena od glavnih finančnih podpornic raziskav o raku prostate in mod. Stremi k temu, da na teoretični ravni vedno pridobiva najboljše znanstvenike s tega področja in tako pripomore k učinkovitejšemu zdravljenju v praksi. Cilj movembrskega gibanja je, da moški ne bi umirali za rakom mod in prostate. Sicer je rak prostate najpogostejša vrsta raka tako pri moških v Sloveniji kot tudi v Evropi. Obolevnost za njim pri nas in v svetu raste. Dejavniki tveganja za nastanek bolezni so starost, rasa in dednost. Petina bolnikov ima družinsko obremenitev. Zaradi raka prostate v Sloveniji umre več kot 350 ljudi na leto, okoli 1300 pa jih zboli. V Sloveniji v podporo gibanju vsako leto organizirajo nekaj dogodkov. Društvo OnkoMan pripravlja v novembru različna predavanja in dobrodelno stand-up komedijo z naslovom Brade, ki bo 16. novembra v SiTi teatru, ki bo od vsake prodane vstopnice 7 evrov namenil Slovenskemu onkološkemu društvu za moške. Pod okriljem Pulz športa letos prihaja že 7. dobrodelni Movember tek z brki, ki bo potekal 24. novembra v Ljubljani in bo vsa zbrana sredstva namenil Kliničnemu oddelku za urologijo UKC Ljubljana, za nakup novega urodinamskega aparata, ki je nujen za preiskave pri bolnicah in bolnikih s sumom na motnje v živčno - mišičnem delovanju sečnega mehurja. Andreja Lampreht POSLOVNI PROSTOR velikosti 540 m2 in SKLADIŠČNI PROSTOR velikosti 255 m2. INFORMACIJE: 040 867 104 ULT D. O. O. ŠENTVID PRI STIČNI 12, 1296 ŠENTVID PRI STIČNI Krajevne skupnosti november 2018 14 Letos zlato priznanje za Šentvid, Ambrus in Zagradec Letos je ob svetovnem dnevu turizma, Občinska turistična zveza Ivančna Gorca razglasila najlepše urjena krajevna središča v občini v letu 2018, ob tej priložnosti pa je svoj jubilej obeležilo tudi Turistično društvo Zagradec, ki je bilo ustanovljeno pred 40 leti. številka 8 OTttmii Prizadevne članice in člani TD Zagradec so se tudi tokrat izkazali in so 27. septembra v prostorih zagraške-ga gasilskega doma pripravili svečanost, ki so se je poleg predstavnikov naših turističnih društev in krajevnih skupnosti udeležili predsednik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica Pavel Groznik, župan Dušan Strnad, podžupan Tomaž Smole in direktor Zavoda Prijetno domače Miha Genorio. TD Zagradec je bilo ustanovljeno leta 1978, začetki društva pa segajo še nekaj let pred tem. Kot je v nagovoru povedal predsednik društva Slavko Blatnik, je glavna dejavnost društva organizacija različnih aktivnosti za krajane in druge obiskovalce, kot je organizacija različnih prireditev, pohodov in oživljanje starih običajev in praznovanj. Najbolj znana je njihova žetev s srpi na Kitnem Vrhu, za prepoznavnost društva pa skrbijo tudi članice Aktiva podeželskih žena Lisičke, ki deluje v okviru društva in ga že deset let vodi Helena Žnidaršič. Občinska turistična zveza Ivančna Gorica vsako leto izvede ocenjevanje urejenosti 12-ih krajevnih središč v občini Ivančna Gorica, s posebnim poudarkom na stanju in urejenosti turistično-informacijskih točk in njihove bližnje okolice, ki se nahajajo v vsaki krajevni skupnosti. Letos so prejeli priznanja naslednji kraji: med večjimi kraji 1. Šentvid pri Stični, 2. Višnja Gora, 3. Stična; med manjšimi kraji 1. Ambrus in Zagradec, 3. Temenica. Zbranim predstavnikom turističnih društev in krajevnih skupnosti je čestital tudi župan Dušan Strnad, ki je vesel, da se prizadevanja za urejanje in investicije v posameznih krajih naše občine odražajo tudi v podeljenih priznanjih. Vse to je rezultat dobrega sodelovanja krajanov, društev, krajevnih skupnosti, občine in drugih organizacij. Turističnemu društvu Zagradec pa je o jubileju podelil spominski kovanec Prijetno domače. Prireditev so s programom obogatili člani moškega pevskega zbora in tamburaši iz Zagradca. Matej Šteh Zaključek del v Krajevni skupnosti Temenica V petek, 19. oktobra 2018, je na ploščadi pred Domom krajanov v Temenici potekala prireditev ob zaključku letošnjih del v Krajevni skupnosti Temenica. Predsednik KS Temenica Ignacij Kastelic je med največjimi projekti izpostavil izgradnjo vodovoda po Čagoški gori. Tako je bilo zgrajenega 1600 metrov povezovalnega voda med Temenico in Čagoščami, obnovljenega približno pol kilometra obstoječega vodovodnega omrežja, postavljeni štirje novi hidranti. Prav tako je bil v času gradnje položen kabel za telekomunikacije. Med asfalterskimi deli je izpostavil le nekatere večje odseke na Požarnici, Velikih Dolah, Čagoški gori in na Debelem hribu. Prav na slednjem se je s pomočjo krajanov oziroma tam stanujočih vinogradnikov s prostovoljnimi delom utrdilo 700 metrov dolg odsek ceste, ki jo je občina na koncu asfaltirala. Še posebej pa se je »razjasnilo« v samem centru Temenice s podrtjem stare propadajoče hiše, ki je več let kazila kraj. Uredilo se je še nekaj manjših odsekov cest in odvodnjavanje na cesti skozi zaselek Reber. Župan Dušan Strnad je v svojem nagovoru med drugim povedal: »Krajevne skupnosti so izjemno pomembne pri organizaciji občine in le ob dobrem sodelovanju KS z občinsko upravo dosegamo odlične dosežke.« Župan se je v nadaljevanju zahvalil krajanom pri gradnji vodovoda na Čagoški gori, saj po izgradnji ne bo več skrbi glede vodo-oskrbe v tem delu občine. Ozrl se je tudi v prihodnost, kjer bo potrebno razmišljati o prenovi podružnične šole, da bo še naprej ostala središče kraja. Vse dobro je ob smeli in pogumni odločitvi zaželel še gasilcem, ki so se s položitvijo temeljnega kamna v letošnjem letu pripravili na gradnjo novega gasilskega doma. »Vsem skupaj želim še veliko skupnih uspehov v korist kraja v katerem živite, v korist občine in vsak vaš uspeh bo tudi moj uspeh,« je zaključil Strnad. Poročilo krajevne skupnosti Šentvid za mandat 2014-2018 Ob koncu mandata smo se člani sveta krajevne skupnosti Šentvid ozrli nazaj in povzeli kaj vse se je postorilo v tem času. Za začetek nekaj osnovnih aktualnih podatkov. Šentvid ima prvič več kot 1000 prebivalcev, krajevna skupnost pa več kot 2500 prebivalcev, kar uvršča Šentvid in KS na tretje mesto v naši občini. Število prebivalcev v Šentvidu kot tudi v krajevni skupnosti vztrajno raste. Ljudi, ki vsakodnevno obiskujejo Šentvid zaradi šole, pošte, župnije, pokopališča, ter drugih opravkov pa je vseh skupaj že skoraj 4300. V naši krajevni skupnosti imamo poleg lokalnih cest, ki jih vzdržuje občina, skoraj 31 km javnih poti, kar nas uvršča v sam vrh v občini. Tako se je v preteklem mandatu skupaj s krajani vzdrževalo makadamske javne poti, nekatere izmed njih tudi bolj celostno uredilo, obrezovale so se veje ob cestah, naredilo kar pet odmer in osem asfaltnih prevlek s predpripravami na cestah in parkiriščih. Za zimsko službo pa je bilo potrebno vzpostaviti nov sistem zimskih del, odrejati čas pričetka pluženja in posipanja, ter opravljali nadzor opravljenih storitev. Včasih smo bili primorani iz centra Šentvida tudi odpeljati sneg, ki se je kopičil in oviral promet. Opravljali smo nadzor na večjih občinskih projektih, ki so se odvijali v naši krajevni skupnosti. To je bila prometna ureditev okrog šole in vrtca, kjer se je poleg ceste, pločnikov, parkirišča, javne razsvetljave in podpornih zidov, izvedel tudi zelo prepoznaven projekt mozaikov pod vodstvom OŠ Ferda Vesela. Sodelovalo je veliko domačih in okoliških društev. Pred kratkim pa smo kot pobudniki projekta izvajali tudi nadzor ob energetski prenovi Doma kulture Šentvid. V centru Šentvida je bila v prostor umeščena avtobusna postaja in narisane so bile tudi raznorazne talne oznake na cestah in parkiriščih. Postavljena je bila tudi nova javna razsvetljava od vstopa v Šentvid pa vse do šole. Osvetljeno je bilo parkirišče nad pokopališčem in postavljene nove ulične svetilke v centru in delno v Starem trgu, zamenjano pa je bilo tudi večino obstoječih svetilk z LED svetili. Postavljeno oz. zamenjano je bilo tudi več znakov in krajevnih tabel. Poleg veliko različnih prireditev, ki jih društva organizirajo skozi vse leto, smo skupaj z nekaterimi organizirali prireditev ob Materinskem dnevu, v decembru prijazno sprejeli Božička, ki je otroke razveselil z darili, in ob koncu starega leta skupaj pričakali novega. Kot že vrsto let pa smo tudi v tem mandatu pomagali pri organizaciji Tabora slovenskih pevskih zborov. V sodelovanju z društvi pa se je postavilo prvo knjigobežnico na otroškem igrišču, ki lepo dopolnjuje prostor. Pred kratkim, pa je bilo s »stanovalci« kulturnega doma in občino prirejeno slovesno odprtje le tega. Pokopališče je dobilo novega vzdrževalca. Dela, ki so se opravljala na novem pokopališču, pa so naslednja: urejeno je bilo zgornje parkirišče skupaj s poravnavo opornega zidu, asfaltom in razsvetljavo, postavljeni novi robniki in oporni zidovi na terasah, novi električni vodi in razsvetljava samega pokopališča, obnovljene so bile terase in oporni zidovi za terase. Na starem pokopališču so bila prav tako opravljena nujna vzdrževalna dela, večji projekt pa je bilo čiščenje in zidarska sanacija obzidja okrog cerkve. Opravljena so bila tudi redna vzdrževalna dela na novi vežici, pripravlja pa se tudi kataster grobov in oglasna deska. Prostor na Klančku je končno zaživel, saj se je podpisala pogodba z izvajalcem športne dejavnosti. Med večje občinske projekte v naši krajevni skupnosti, poleg prometne ureditve okrog vrtca in šole z mozaiki, uvrščamo tudi energetsko obnovo Doma kulture, na katerem smo pred tem že poskrbeli za potrebno hidroizolacijo, nova okna, dvoje novih stranskih vrat ter prehod ogrevanja na biomaso. Prenovljeno je bilo tudi veliko športno igrišče pri šoli ter otroško igrišče. Uspešna je bila tudi obnova kapelice pri nekdanji Rašici. V prihodnosti na podlagi že opravljenih pogovorov upamo na razrešitev prometne problematike z obvoznico in ureditvijo vpadnih križišč, ureditev nekaterih lokalnih cest s pločniki in javno razsvetljavo in novim vrtcem, ki je zelo potreben. Zahvala za sodelovanje gre društvom (PGD Šentvid, KD Vidovo, KD šentviški Slavčki, Turistično društvo Šentvid, Društvo upokojencev Šentvid ...), Župniji Šentvid ter OŠ Ferda Vesela Šentvid. Za vse opravljene investicije in ostala dela pa se moramo še posebej zahvaliti Občini Ivančna Gorica na čelu z županom Dušanom Strnadom, ki je prisluhnil potrebam krajanov krajevne skupnosti Šentvid. Člani Sveta krajevne skupnosti Šentvid Zahvalo krajanom ob izgradnji vodovoda je izrekel tudi direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje Stane Stopar, ki je izpostavil, da je kvalitetna in stabilna oskrba območja Čagošč in Bukovice s pitno in požarno vodo bistvenega pomena. Pred simboličnim prerezom traku je za blagoslov opravljenih del v krajevni skupnosti poskrbel šentviški župnik Izidor Grošelj. Program so na slovesnosti popestrili učenci in učenke Podružnične šole Temenica. Sproščeno druženje so nadaljevali na bližnjem športnem igrišču. Gašper Stopar TRANSPORTNO PODJETJE d.d. CESTA 2. GRUPE ODREDOV 15, 1295 IVANČNA GORICA Centrala: 01 7887 870 • Finance: 01 7887 862 • Komerciala: 01 7887 851 Servis: 01 7887 860 • Fax: 01 7887 864 UGODNA PRODAJA IN PREMONTAŽA PNEVMATIK ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA VSEH BLAGOVNIH ZNAMK Delovni čas: Pon.-pet.: od 7. - 20. ure Sobota: od 7. - 15. ure Kontakt: 01 7887 859 01 7887 860 A Sobrače ^Šentvi m november 2018 številka 8 Krajevne skupnosti 15 Ob mesecu požarne varnosti številne gasilske vaje v občini Ivančna Gorica V oktobru so po občini potekale številne gasilske vaje prostovoljnih gasilskih društev Izvedli so jih v sektorju Stična, Višnja Gora in Šentvid pri Stični. Osnovni namen vaj je preverjanje usposobljenosti gasilcev in gasilske opreme ter hkrati usposabljanje za posredovanje v primeru resničnih intervencij. Požar v podjetju Traig v Ivančni Gorici Na gasilski vaji sektorja Stična, kjer so vključena gasilska društva iz Stične, Ivančne Gorice, Muljave in Metnaja, so gasilci posredovali ob predpostavki, da je zagorelo v avtomehanični delavnici in skladišču podjetja TRAIG, d. d. v Ivančni Gorici. Naloga je je bila v najkrajšem možnem času omejiti požar, evakuirati zaposlene ter zavarovati sosednjo upravno stavbo, ki se nahaja v neposredni bližini. Poleg tega je bila možna širitev požara na parkirana tovorna vozila, med katerimi so tudi avtocisterne za prevoz letalskega goriva. Vajo so si ogledali strokovni ocenjevalci ter vodstvo Gasilske zveze Ivančna Gorica. Gasilska vaja sektorja Višnja Gora »Strela 2018« Taktično vajo gasilskega sektorja Višnja Gora izvedli tudi v poslovno večstanovanjskem objektu v Višnji Gori ob predpostavki, da je v objekt udarila strela. Vaja je potekala pod budnim očesom strokovnih ocenjevalcev, vodstva Gasilske zveze Ivančna Gorica in župana občine Ivančna Gorica Dušana Str-nada, ki je tudi član sodelujočega društva. Tudi tu je bil osnovni namen preizkusiti operativno usposobljenost gašenja in reševanja enot sektorja Višnja Gora, v katerega spadajo enote PGD Višnja Gora, Kriška vas in Vrh pri Višnji Gori. Na pomoč je bila alarmirana tudi gasilska enota iz Ivančne Gorice zaradi reševanja z višine s priključeno lestvijo. Pri vaji so sodelovala tudi reševalna vozila zaradi ujetih oseb v stanovanju in kletni garaži ter pogrešanja ene osebe. PGD Višnja Gora je istega dne za krajane pripravilo tudi t. i. »Dan gasilstva in preventive« v Višnji Gori. V Zagradcu zagorelo v Hoji V soboto, 3. novembra 2018, je v Zagradcu potekala sektorska gasilska vaja sektorja Zagradec. Vaje, po scenariju, da je zagorelo v proizvodnih prostorih podjetja Hoja oblazinjeno pohištvo, se je udeležilo preko 50 gasilcev iz sektorskih gasilskih društev Zagradec, Ambrus, Krka in Korinj. Kot že rečeno je ob 16. uri zagorelo v pritličju severnega dela objekta podjetja. Zagorel je stroj za rezanje poliuretanske pene, ki se nahaja v prostoru, kjer poteka rezanje in lepljenje pene. Zaloga pene v prostoru za dnevni delovni proces je znašala cca. 40m3 metrov. V prostoru so bila prisotna še lepila za sprotno uporabo, že gotovi lepljeni izdelki ter dve gotovi sedežni garnituri za izdajo. V objektu se je ob izbruhu požara nahajala ena oseba, ki pa se zaradi močno zadimlje-nega prostora ni mogla rešiti. Po prihodu prve gasilske enote iz Zagradca so osebo s pomočjo lestve rešili skozi okno ter ji nudili prvo pomoč. Po uspešni evakuaciji osebe so na mesto požara prispele še ostale tri gasilske enote, ki so začele z izvajanjem aktivne obrambe objekta iz zunanje strani. Notranji napad so izvedli šele, ko so bile postavljene naprave in zadostna količina penila za gašenje s peno. Ker je podjetje locirano v bližini reke Krke, so gasilski društvi Krka in Korinj z motorno brizgalno dobavljali vodo iz lokacij tamkajšnje elektrarne in mlina. Po vaji je sledila kratka analiza, kjer se je pokazalo, da je usposobljenost enot že sedaj na visokem nivoju. Je pa posredovanje v realnih situacijah bistveno bolj zahtevno in odgovorno. Vajo si je ogledal tudi župan Dušan Strnad in celotno vodstvo Gasilske zveze Ivančna Gorica s predsednikom Juretom Str-moletom na čelu. Gasilsko reševalna vaja na Vrhu pri Sobračah Gasilsko-reševalna vaja sektorja Šentvid je potekala na gospodarskem objektu, in sicer hlevu z živino v vasi Vrh pri Sobračah. Na gospodarskem poslopju je prišlo do pregrevanja poškodovane električne inštalacije, kar je bil vzrok za požar. Dim v lesenem podu je opazil lastnikov sin, ki je hotel pogasiti začetni požar, pri tem se je zastrupil z ogljikovim monoksidom, zato je obležal nezavesten. Pri požaru so posredovala gasilske enote PGD Sobrače, ki pokriva prizadeto območje, Temenica, Radohova vas, Dob pri Šentvidu, Hrastov Dol in Šentvid pri Stični, kot osrednja enota sektorja Šentvid, Gašper Stopar V Šentvidu pri Stični je potekalo občinsko gasilsko tekmovanje V soboto, 6. 10. 2018, je v sektorju Šentvidu pri Stični ves dan potekalo letošnje občinsko tekmovanje gasilsko športnih disciplin. V jutranjih urah se je med seboj pomerilo 17 gasilskih enot in sicer 7 enot pionirjev, 7 enot mladincev in 3 enote starejših gasilcev. V popoldanskem času pa se je za čim boljšo uvrstitev potegovalo 19 članskih gasilskih ekip. Pred začetkom članskega tekmovanja sta zbrane nagovorila predsednik Gasilske zveze Ivančna Gorica Jure Strmole in župan Dušan Strnad. Župan se je še enkrat vsem požrtvovalnim gasilcem zahvalil, da so pripravljeni v vsakem trenutku pomagati sočloveku v stiski. Ekipe pionirjev so se v dopoldanskem času v Dobu pri Šentvidu pomerile v vaji z vedrovko in razvrščanjem ter v štafeti v Hrastovem Dolu. Mladinci so tekmovali v vaji z ovirami v Šentvidu, v razvrščanju v Dobu in v štafeti v Hrastovem Dolu. Članske ekipe so se pomerile v vaji z motorno brizgalno in razvrščanjem v Radohovi vasi ter v Hrastovem Dolu s štafeto, medtem, ko so starejši gasilci in gasilke celotno tekmovanje izpeljali v Sobračah, in sicer v vaji s hidrantom in vaji raz- teznosti. Zaključek za članske ekipe je potekal ob 19. uri s postrojem tekmovalnih enot, kjer so bile najboljšim ekipam pred gasilskim domom v Šentvidu pri Stični podeljena priznanja. Spust tekmovalne zastave je opravila enota članov A PGD Radohova vas z najboljšim časom na tekmovanju. Spodajobjavljamo rezultate vseh tekmovalnih kategorij: REZULTATI: STAREJŠI GASILCI 1. mesto PGD Stična 2. mesto PGD Višnja Gora STAREJŠE GASILKE 1. mesto PGD Višnja Gora ČLANI A 1. mesto PGD Radohova Vas 2. mesto PGD Vrh pri Višnji Gori 3. mesto PGD Zagradec na dolen-skem ČLANI B 1. mesto PGD Korinj 2. mesto PGD Kriška Vas 3. mesto PGD Muljava ČLANICA A 1. mesto PGD Kriška vas 2. mesto PGD Krka 3. mesto PGD Ivančna gorica ČLANICA B 1. mesto PGD Višnja Gora 2. mesto PGD Hrastov dol 3. mesto PGD Zagradec na dolen-skem MLADINCI 1. mesto PGD Šentvid pri Stični 2. mesto PGD Zagradec na dolen-skem 3. mesto PGD Muljava MLADINKE 1. mesto PGD Zagradec na dolen- skem PIONIRJI 1. mesto PGD Šentvid pri Stični 2. mesto PGD Krka 3. mesto PGD Zagradec na dolen-skem PIONIRKE 1. mesto PGD Ivančna Gorica Gašper Stopar 16 Krajevne skupnosti november 2018 številka 8 IlitttMi Nina Puslar poskrbela, da je stiska športna dvorana spet pokala po šivih Nina Pušlar, ambasadorka občine Ivančna Gorica, je v soboto, 27. oktobra, s svojo novo zasedbo pripravila že osmi veliki koncert v Ivančni Gorici, kjer je predstavila svoj glasbeni presek v trinajstletnem ustvarjanju. Kot vsako leto je v športno dvorano OŠ Stična privabila posebne goste, tudi tokrat pa ni šlo brez presenečenj, saj je njeni »Ivanki« predstavila nov singel Za naju. Koncerta sta se udeležila tudi župan Dušan Strnad in podžupan Tomaž Smole. Nina je na dvo in pol urnem koncertu predstavila pester repertoar uspešnic. Kot je povedala, se zelo rada vrača v Ivančno Gorico, kjer ji koncert pred domačim občinstvom predstavlja posebno doživetje in enega izmed večjih izzivov. Kot prva se je Nini na odru pridružila njena dobra prijateljica Tinkara Kovač, ki jo je z igranjem na flavto navdušila že v otroštvu. Z njo je odpela vsem dobro znani pesmi Zakaj in Veter z juga. Na glasbenem odru sta se Nini v nadaljevanju pridružila še avtor številnih glasbenih uspešnic Martin Štibernik in slovenski kantavtor, Primorec Rudi Bučar. Poleg zmagovalne skladbe Melodije morja in sonca iz leta 2014 Sem znala jes, so skupaj odpeli še Nini posebno osebno pesem Tvoja kri, ki jo poklanja svoji pokojni mami. Tudi tokrat jo je zapela zelo čustveno. Nadaljevala je še z nekaterimi super uspešnicami Pozdrav z ljubeznijo, Ta svet ne zna živet in Svet je tvoj, ko je na oder povabila njej zelo dragi domači Stiški kvartet. Že tradicionalno so zapeli pred leti zmagovalno skladbo Slovenske popevke Kdo še verjame. Nina je osmi koncert v Ivančni Gorici zaokrožila tudi s svojim osebnim jubilejem. Ob koncu jo je s šopkom in čokolado presenetil brat Miha, ki ji je skupaj z občinstvom zapel in voščil za okroglih trideset let. Brez dvomov lahko ob zaključku rečemo, da je na domačem razprodanem koncertu spet navdušila predstavnike vseh generacij. Gašper Stopar 1000 gibov tudi v Metnaju V občini Ivančna Gorica smo ustanovili že četrto skupino telovadbe, imenovano tudi 1000 gibov. Na otvoritvi večnamenskega igrišča pred gasilskim domom v Metnaju smo imeli člani društva ŠZ kratko predstavitev naše telovadbe, v ponedeljek 15. 10. pa sem že začela z uvajanjem nove skupine. A »nova« skupina je imela v ponedeljek samo eno kandidatko, toda do petka tega tedna se jih je nabralo že deset. Sredi tedna sta se mi pri uvajanju pridružili še dve naši članici iz Ivanč-ne Gorice. Zelo dobro sem se počutila med temi metnajskimi ženami. Dobro voljne, iskrene, brez dlake na jeziku in zelo zavzete. Kljub obilici dela doma - najprej so poskrbele za živino, pripravile zajtrk, - so prišle k telovadbi, saj se zavedajo, da morajo kaj storiti zase. Ob dolgoletnem garaškem delu so več ali manj na delu iste mišice. Druge, ki niso tako dejavne, pa se potem skrajšajo, otrdijo, stisnejo se žile, živci, življenjski sokovi se Na otvoritvi novega igrišča se je predstavila tudi skupina Sole zdravja, ki je kmalu začela z redno telovadbo za domačine. ne morejo nemoteno pretakati in posledica so bolečine in otrdelost mišic ter sklepov. Zato bi moralo biti za redno telovadbo poskrbljeno skozi celo življenjsko obdobje. Toda, nikoli ni prepozno in kot pravi dr. Grishin, vsak trenutek je lahko nov začetek. Novi skupini Metnaj pa kapo dol. Veliko energije, dobre volje in pozitivne naravnanosti je v njej. Vse tri članice iz skupine Ivančna Gorica smo v Metnaju ob telovadbi z njimi doživele lepo in prijetno druženje. Le tako naprej. Tatjana Jenko »Okoli hišice so same rožice ... ... kjer moja deklica prav sladko spi«. Tako pripoveduje ljudska pesem. Fantje z vasi so prav dobro vedeli, kje živi pridno in delavno dekle. Dekle pa, če je dalo nekaj »nase«, je skrbno zalivala rožice na oknih in v »gartelcu«. Na vasi so imeli navado, da so večkrat na leto prekopali pesek na dvorišču, ker sta se zarasla trava in plevel. Z grabljami so poravnali pesek, da so se naredili zanimivi vzorci. Ravno tako je bilo v navadi, da so v soboto poribali vsa tla po hiši, lesena in betonska. V nedeljo zjutraj, na gospodov dan, je vsa hiša dišala po svežem in umitem. Tudi danes negujemo staro navado krašenja svojih domov. Na izbiro imamo veliko vrst cvetja in grmičevja, lončnice in posodovke in obilo okraskov iz naravnih in umetnih materialov, ki so lepi še v pozne jesenske dni. Za pohvalo in spodbudo si komisija za cvetličenje TD Ivančna Gorica vsako leto ogleduje in ocenjuje naše domove in okolico v KS Ivančna Gorica. Predsednica komisije gospa. Vida je povedala, da je res veselje pogledati vse čudovito okrašene hiše, vsako leto znova in znova. Tudi letos je komisija izbrala 5 najlepših domov z okolico in nagradila naslednje naše krajanke: JUSTA ZAJEC, MILKA CEGLAR, JOŽICA TRON-TELJ, MARTA RUS in ANITA KOVAČIČ. Dne 19. 10. 2018 so nagrajenke prejele skromno nagrado, ki jo je delno prispeval tudi Zavod prijetno domače, ter priznanje TD Ivančna Gorica. Vsi člani društva se trudimo in naredimo vse, kar načrtujemo za tekoče leto. Skrbimo, da je pri nas prijetno in domače, za čisto okolje in vesele prireditve. Upamo, da turisti radi prihajajo v naše kraje in tudi zadovoljni odidejo. Rože so simbol vsega dobrega in lepega, zato jih skrbno negujmo, saj se komisija oglasi spet prihodnje leto. Ema Grunbacher Vabljeni na Miklavžev pohod z baklami na Gradišče Turistično društvo Ivančna Gorica vabi na tradicionalni Miklavžev pohod z baklami na Gradišče. Na pohod bomo krenili v soboto, 1. decembra 2018, ob 17. uri, izpred blokov ob Ljubljanski cesti v Ivančni Gorici. S seboj prinesite bakle ali svetilke ter veliko dobre volje. Na pot se odpravlja vsak na lastno odgovornost, čeprav bomo pazili tudi eden na drugega. Informacije na tel.: 031 352 011 (Tatjana). Taborska cesta 36, 1290 Grosuplje Tel.: +386 1 786 28 08, Fax: +386178610 31 E-mail: Woodtrade@siol.net RAZPIS ZA NOVA DELOVNA MESTA Zaradi povečanega obsega del v LESNI PROIZVODNJI iščemo nove sodelavce: UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH LESNOOBDELOVALNIH STROJEV 2X UPRAVLJANJE Z VILIČARJEM 1X POMOŽNA DELA 2X Delo je za nedoločen čas, s poskusno dobo 3 mesece. Prijave z življenjepisom sprejemamo po pošti ali na el. naslov. Rok za prijavo je 15 dni od objave. Wood trade d. o. o. Gostilna pri Japu, Praproče 6, Šentvid pri Stični, tel.: 01 787 40 89 sobota, 17. november 2018 ob 21.00 Cena vstopnic v predprodaji: 5 EUR. Prodajna mesta: Gostilna pri Japu (Praproče pri Temenici), Slaščičarna Center (Ivančna Gorica), Frizerski salon Pravljica Lepote (Grosuplje), Life Cafe ( Grosuplje), Gostilna in pizzeria Šeligo (Trebnje), Kavarna in Okrepčevalnica Pri Mostu (Litija), Flamingo Bar (Šmartno pri Litiji) A Sobrače (O) november 2018 številka 8 Krajevne skupnosti Drobtinica 17 Preventivna akcija USTAVITE SE. VLAK SE NE MORE. Združenje šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica je v sodelovanju z inšpektorjem Slovenskih železnic izvedlo dvodnevno preventivno akcijo »STOP! PREDNOST IMA ŽIVLJENJE«. Zahvala krvodajalcem Veseli in ponosni smo na svoje krvodajalce. V štirih dneh, od 22. do 25. oktobra 2018 so se odzvali 404 krvodajalci, med njimi tudi mnogi mladi, ki so kri darovali prvič. Za spodbudo mladim krvodajalcem smo imeli nekaj dni pred krvodajalsko akcijo predavanje o krvodajalstvu za dijake srednje šole Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Plemenitemu zgledu očetov sledijo sinovi in hčere. Ne razmišljajo, kaj bodo imeli od tega in s svojo krvjo rešujejo življenja. Iskrena hvala vsem za vaš zgled! Otroci prvega razreda OŠ Dobrepolje najbrž ne bodo nikoli pozabili svoje dobre učiteljice Martine, ki so jo gledali med odvzemom krvi in potem smeli celo potipati vrečko z njeno toplo darovano krvjo. Na OŠ Šentvid pri Stični smo poleg krvodajalske akcije sodelovali tudi na naravoslovnem dnevu za učence osmih razredov. Predstavili smo jim poslanstvo Rde- čega križa, spoznali so potek krvodajalske akcije, potem pa so se učili še osnov prve pomoči. Zahvaljujemo se tudi vsem za možnost uporabe prostora, prostovoljcem za pomoč pri pripravi pro- storov, strežbe malice in ostalemu skritemu delu, da vse lepo poteka. Anica Smrekar, sekretarka RKS - OZ Grosuplje Prometni predpisi sicer določajo, da mora voznik, ki se približuje nivojske-mu prehodu, voziti s posebno previdnostjo in s takšno hitrostjo, da lahko pred njim pravočasno ustavi. Vlak ali drugo prevozno sredstvo, ki se premika po železniških tirih, ima prednost pred vsemi drugimi udeleženci v cestnem prometu. Prometne nesreče na zavarovanih in nezavarovanih nivojskih prehodih čez železniško progo se zgodijo predvsem zaradi neupoštevanja prometnih pravil in predrznostjo udeležencev v cestnem prometu, pa naj bo to pešec ali voznik, zato je povečana pozornost in upoštevanje prometne signalizacije, kot so znak Andrejev križ, spuščene zapornice - polzapornice ali svetlobni znak - semafor ključna za varnost na nivojskih prehodih. Na območju občine Ivančna Gorica je 14 nezavarovanih nivojskih prehodov in 5 zavarovanih prehodov, zato je v preventivni akciji sodelovalo 10 članov ZŠAM Ivančna Gorica. Pred nezavarovane železniške prehode smo namestili table s plakatom »USTAVITE SE. VLAK SE NE MORE.« Voznikom in pešcem smo razdelili letake in brošure ter jih opomnili, da morajo vozilo ustaviti pred nivojskim prehodom, se prepričati, ali se po progi približuje železniško vozilo, upoštevati morajo prometno signalizacijo. Namen akcije je bil izboljšanje vedenja voznikov in pešcev in posledično zmanjšanje nesreč na nivojskih prehodih ceste preko železniške proge. Upamo, da je bil cilj preventivne akcije dosežen. Za ZŠAM Ivančna Gorica Alojz Markovič PIZZA £ BURGER HOUSE NOVO V IVANČNI GORICI OD 1.11. 2018 DOSTAVLJAMO TOPLE OBROKE STAREJŠIM OBČANOM Dostava je možna v Ivančni Gorici in okolici (do 8 km), po predhodnem naročilu. Naročila sprejemamo na telefon: 031 206 666. Vsi ostali gostje pa vabljeni v naš lokal na Ljubljanski cesti 8 v Ivančni Gorici, kjer ponujamo pice, burgerje in ostale jedi. Ob svetovnem dnevu hrane in svetovnem dnevu revščine smo v soboto, 13. oktobra, letos že desetič na našem območju izvedli dobrodelno akcijo Drobtinica. V trgovskih centrih so naši prostovoljci zbirali prostovoljne prispevke za pomoč otrokom. Zbrana sredstva nakažemo šolskim skladom na domačih osnovnih šolah. Kako je težko staršem, ko se nabirajo neplačane položnice, kljub temu, da hodijo na delo, a zaradi prenizke plače ali posojil ne morejo poravnati obveznosti za svoje otroke. Iz malih darov smo mnogim pripravili veliko veselje, zato se zahvaljujemo za vse prispevke in vsem sodelujočim prostovoljcem za podarjen čas. Anica Smrekar, sekretarka RKS - OZ Grosuplje RKS - Območno združenje Grosuplje ustanavlja novo ekipo prve pomoti, zato vabimo prostovoljce H sodelovanju. Ekipe prve pomoči predstavljajo pomembno enoto v sistemu civilne zaščite v izrednih razmerah. Pridružite se prostovoljkam in prostovoljcem, ki pridobivajo in širijo znanje prve pomoči. Prva pomoč rešuje življenja! m Več informacij na: http://www.grosuplje.ozrk.si/ in 051 380 351 ali grosuplje.ozrk@ozrks.si URARSTVO 1 LUPŠE0 URARSTVO IN IZDELAVA KLJUČEV DELOVNI ¿At P0^-PCT:C9M-12.00 B5M: £tt0242 950 1 «w -1 J.DO 18 Krajevne skupnosti november 2018 številka 8 OTttlMj Višnjanski pohodniki V DU Višnja Gora smo praznovali 2. obletnico Sekcije pohodništvo. Praznovanje je bilo, tako kot se spodobi. Majda Garvas nas je presenetila z lepim darilcem in dobro torto. Majda, hvala! Pohode organiziramo vsak torek, z začetkom ob 9. uri zjutraj pred Tuševo trgovino in to ne glede na vremenske razmere. V slabem vremenu je pohod kratek in seveda kofektanje malo daljše. Imamo se lepo in vsi smo veseli in zadovoljni. Dokaz zadovoljstvu je udeležba na pohodih od minimalno 15 do pribl. 30 udeležencev. Povprečje pohoda v normalnem vremenu je pribl. 8 km. Vodji Dasa Habjan in Franci Bašar sta naša vodnika in si zaslužita javno pohvalo za vestno opravljanje funkcije. Vedno nas pripeljata varno do prijetnega postanka, kjer si privoščimo dobro kavico, ob praznikih pa tudi jedačo. Smo kot »vrtec« na sprehodu. Tako nas nekateri Višnjani imenujejo. Pa nič zato. Višnjanski »vrtec DU VG« se ima vsak torek lepo in tako bo tudi vnaprej. Pridružili so se nam tudi člani DU Grosuplje in DU Ivančna Gorica in zakaj se ne bi še v večjem številu iz domačega društva. Pohodi niso težki, so pa zanimivi in lepi. Vsakemu pohodniku pomagamo, tako da ne mislite, tega pa ne zmorem. Vsi ste dobrodošli, zato ob torkih ne sedite doma, ampak se pridružite veseli družbi. Prepričani smo, da bodo vaši in naši torki se V Ambrusu počastili spomin na vse žrtve vojne Konec oktobra je Krajevna organizacija ZB NOB Krka pripravila spominsko komemoracijo Pri grobišču na Reštovem hribu nad Ambrusom. Zbrani so se poklonili spominu triindvajsetim neznanim borcem, ki so na tem mestu našli svoj zadnji dom. Zbrane je nagovoril Franc Štibernik, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Grosuplje, ki je nagovor začel s pesmijo Mateja Bora - SRCE. »Srce, daj mi nekaj, kar bi mogel ponesti s seboj iz tvojih sanj na cesto, na to bučno cesto in beli dan. In pokazati: Glejte, to je tisto, tisto snežno čisto in nežno, česar ne more nihče umazati. Srce, daj mi nekaj, kar bi mogel položiti na dlan in reči: Tega ne more nihče ubiti -ne noč ne dan«. Nato je nadaljeval z besedami:«Danes smo se zbrali pred tem grobiščem, ker nam naša srca govore, da le spomin ostal je še. Spomin na težke trenutke naših staršev, sosedov in sogovornikov, ki so nam pripovedovali o dogodkih, ki so jih doživeli, ko je okupator zasedel naša ozemlja. Srce slovenskih domoljubov se je takrat moralo odločiti ali skloniti glavo in se pokoriti tujcu ali pa vzeti v roke orožje in si izboriti svojo svobodo in pravico, da smo na svoji zemlji sami gospodarji, ki znajo ohraniti izročila svojih prednikov, slovenski jezik in kulturo.« Danes vemo, da je partizanski boj skupaj z zavezniki uspešno pripeljal do poraza okupatorjev in zmage partizanskih enot. Žal vemo tudi, da je cerkev pripomogla k mnogim napačnim odločitvam za sodelovanje z okupatorjem. In žal vemo tudi za napačne odločitve zmagovalcev, ki so pripeljale do mnogih nepotrebnih žrtev. Spominske svečanosti ZB NOB Grosuplje so usmerjene v povezovanje in sodelovanje, s katerim bomo presegli delitve preteklosti. Na prireditev je organizator povabili tudi župnika in preko njega tudi vse fa-rane. Žal na povabilo ni bilo odziva. Predsednik je svoj nagovor namenil tudi spominu na 33 partizanov, ki Buče velikanke Na Jokovem hribu na Glogovici smo se tudi letos lotili vzgoje buč velikank sorte Atlantic Giant. Vreme je bilo letos kar ugodno, saj ni bilo suše. Seveda pa brez dodatnega zalivanja in dognojevanja ne gre, saj so velikanke zelo požrešne, predvsem julija in avgusta, ko najhitreje rastejo. Naša »ta velika Belka« je na dan pridobivala tudi po 8 kg teže. Malo nam je zagodla narava, saj se je že na začetku avgusta »Belki« razklal pecelj in je zato dobivala le polovico hrane, pa tudi listi so kaj kmalu zboleli in propadli. Rast se je potem konec avgusta in septembra počasi ustavila. Letos smo pridelali na eni sadiki »Ognjenko« in »Oranžko«, ki sta tehtali po dobrih 60 kg, na drugi pa »Belko«, ki se je zredila na 172 kg. Za noč čarovnic sva jih Zala in Jan Pohod na Šmohor Na čudovit jesenski dan smo se »cici pohodniki« odpravili na Šmohor. Seveda ne smemo pozabiti, da so nekateri cici pohodniki postali šolarji in vztrajno nadaljujejo v planinarjenju s prisrčno vzgojiteljico Tanjo in najboljšim vodnikom Janezom Ivanom Čebularjem. lepši z vašim prihodom v pohodni-štvo. Spoznali boste veliko višnjanskih peš poti, ki so zagotovo čudovite. Namen pohoda je, da se družimo, pogovarjamo, veselimo, praznujemo in kar je najbolj pomembno, razgibamo in napolnimo svoje telo s pozitivno energijo. Ne pozabite, da je gibanje v naravi pol zdravja! Jožica Podržaj so padli na Korinju v času med 17. in 21. oktobrom 1944 ter na devetnajst padlih partizanov in aktivistov OF iz območja KS Ambrus, poklonil pa se je tudi spominu na 171 domačinov, katerih imena so zapisana na spominskih ploščah na farni cerkvi. Predsednik ZB NOB Grosuplje je ob svojem nagovoru poudaril, da ne smemo dopustiti, da nas kdor koli spet zapelje v medsebojne spore in sovraštvo proti drugače mislečim. Zaupati moramo svojemu srcu, spomini v naših srcih naj bodo opomin, da je samo od našega delovanja odvisno, da se tragična usoda naše domovine nikdar več ne ponovi. Prireditev so popestrili učenci POŠ Ambrus, recitatorka Tatjana Zadel in harmonikar Vasja Kos. Velika zahvala in pohvala gre posebej učiteljicam POŠ Ambrus, ki so se z učenci in ubrano pesmijo poklonile spominu na vse mrtve in vsem tistim domačinom, ki so prisostvovali na komemoraciji. Za KO KRKA Milica Mihelčič Zbirališče našega starta je bila šola v Temenici. Kot po navadi nam je vodnik Janez razložil vso pot, ki nas je čakala do vrha Šmohorja. Peljali smo se preko Bogenšperka, Šmartnega pri Litiji do Laškega, čezSlivno, do parkirišča na Šmohorju. Prvi hrib, ki smo ga osvojili, je bil hrib Malič, kjer smo imeli čudovit razgled in možnost za ustvarjanje lepih fotografij z razgledom nad Laškim in Savinjo. Po dobri uri hoje so lačni želodčki prišli na svoj račun z malico iz nahrbtnika. Tako smo lažje nadaljevali pot do cerkve svetega Mohorja, kjer smo občudovali stoletne lipe. Ponovno smo dobili priložnost, da smo v roke vzeli fotoaparate in vse otroke polovili v objem stoletne lipe. Preostal nam je še podvig do planinskega doma na Šmohorju, kjer je daleč naokrog dišalo po domačih dobrotah in smo se lahko okrepčali. Otroci so lahko brezskrbno tekali po travnatem nogometnem igrišču in se zabavali na igralih. Imeli smo se odlično. Upam, da smo vam prislikali dovolj vtisov, da vas pritegne pot na Šmohor. Daniela Zupančič Narava nas res vedno znova preseneča. Naš bralec Toni Zupančič je vneti gobar in tudi letos se je predajal jesenskim gobarskim užitkom. Ni pa se nadejal, da bo naletel na nenavadne »brate« jurčke. Veliki brat je namreč na svoji kapi nosil tri mlajše bratce. Ta nenavadni primer se je zgodil v naših gozdovih pod Osredkom nad Stično. (Matej Šteh) obdelala v lepotnem salonu, tako da so zasijale v vsej svoji lepoti. Jan Slapnik A Sobrače ^Šentvi m november 2018 številka 8 Krajevne skupnosti 19 Pestra jesen veteranov OZVVS Grosuplje Veterani so se pomerili Letošnja, do zdaj vremensko relativno lepa jesen, je za člane Območ--nega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje resnično zelo pestra. Zaznamovali so jo različni dogodki, ki smo se jih udeležili ve-te-rani iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Med njimi je bila v javnosti vsekakor najbolj odmevna proslava ob 50. obletnici ustanovi-tve Teritorialne obrambe Slovenije. Sprožila je namreč številne pole-mike in komentarje o tem, ali je bila to res naša slovenska Teritorialna obramba in ali je bila res ustanovljena že pred 50. leti. Člani našega veteranskega združenja pa tudi številni druge državljanke in državljani republike Slovenije smo prepričani, da je Teritorialna obramba Slovenije ne glede na to, da je bila sestavni del enotnega obrambnega sistema, katerega nosilec je bila resnici na ljubo JLA, v sebi nosila zametke ter trdne temelje za kasnejši nastanek Slovenske vojske. Leta 1991 je v, za Slovenijo prelomnih trenutkih, skupajs takratno Milico, Manevrsko strukturo Narodne zaščite in drugimi to tudi dokazala v praksi. Skupajso namreč storili odločilni korak pri za-varova-nju slovenske suverenosti in Na Ilovi Gori samostojnosti. Toda veterani OOZVS Grosuplje so razen polemiziranja in dokazovanja resnice počeli še marsikaj drugega. Sodelovali so na številnih pohodih, ki so jih organizirala druga združenja ter se aktivno udeležili kar nekaj proslav. Med njimi tudi kot soor-ganizator tradicionalne proslave v spomin na boje na Ilovi Gori. Ker se Veterani vojne za Slovenijo zavedamo, da se slovenska zgodovina ni začela šele leta 1991, naše združenje organizira vsako leto tudi ekskurzije v kraje, pomembne za našo zgodovino. Tokrat smo obiska- li Cerkno, kjer smo si ogledali tamkajšnji muzej. Posebno pozornost ude-ležencev te ekskurzije je prav gotovo pritegnila zanimiva in nad vse bogata zbirka posvečena zgodovini cerkljanskega ter še posebej cer-kljanskim Laufarjem in Laufariji. Nato pa je sledil še ogled partizanske bolnišnice Franja v neposredni bližini Cerkna. Z zanimanjem smo pri-sluhnili pripovedi o delovanju te bolnišnice v gotovo enih najtežjih ča-sov slovenske zgodovine. Še posebej smo bili navdušeni nad njeno obnovo, saj smo le s težavo razločili edino v katastrofalnih poplavah ohranjeno originalno zgradbo od obnovljenih oziroma na novo po-stav-ljenih. Obogateni z novimi znanji in vedenji o slovenski zgodovini smo se po kosilu v bližnji gostilni, preko z jesenskim soncem obsijanih hribov, skozi Železnike in Škofjo Loko, dobro razpoloženi zapeljali proti domu. Domov smo se vrnili še bolj utrjeni v prepričanju, da je naša domovina Slovenija resnično lepa in ima bogato zgodovino, na katero ne smemo nikoli pozabiti. Franci Zorko 21. - 22. december 2018 Ogrevan šotor Qlandia Novo mesto facebook.com/kepafest v streljanju Streljanje je eden tistih športov, ki so primerni za vse generacije in oba spola. Zato ima vidno mesto v športno-rekreativnih programih aktivnosti članov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Gro-suplje. Letos 16. septembra je omenjeno združenje že petič zapored organiziralo med-društveno tekmova-nje v streljanju z malokalibrsko puško za pokal OZVVS Grosuplje. Tekmovanje je bilo hkrati namenjeno tudi počastitvi praznika občine Ivančna Gorica, ki je bila tudi pokroviteljica tekmovanja. Najboljši trije strelci Prizorišče je bilo tudi tokrat strelišče strelskega društva Sonja Vesel v Ivanč-ni Gorici. Tekmovanje je poteka-lo v ekipni in posamični konkurenci. Lepo sončno nedeljsko dopoldne brez motečega vetra je bilo kot na-lašč za dosego dobrih rezultatov ter hkrati tudi za sproščeno druženje strelcev. Ti pa so te skoraj idealne pogoje dodobra izkoristili. Tako na »strelski liniji« kot izven nje. Tako so se ob okusni malici ter prijateljskem druženju pomerili tudi v streljanju na skrito tarčo, pri katerem pa strelsko znanje ni pomembno. Rezultati so namreč odvisni le od sreče. Čakanje na konec tekmovanja in na rezultate je tako hitreje minilo. In že je napočil trenutek, ko je vodja tekmovanja Aleš Štefančič slavnostno razglasil rezultate. Prvo mesto in pokal v ekipni konkurenci je osvojila ekipa OZVVS Grosuplje v sestavi; Jože Gorjanc, Edo Goršič in Aleš Štefančič druga je bila ekipa OZSČ Litija-Šmartno, tretje mesto pa je osvojila ekipa SDV Kam-nik. Posamično pa so se najbolje odrezali: Anton Fortuna SD JK Šentvid, ki je zasedel 1. mesto. Drugi je bil Edo Goršič iz OZVVS Grosuplje, 3. pa Marjan Jančar iz OZSČ Litija-Šmartno. Prvi trije so seveda prejeli ustrezne medalje. Tisti štirje srečneži, ki so zadeli tarčo, ki je sploh niso videli, med njimi je bil tudi pisec teh vrstic, pa so prejeli praktične nagrade sponzorjev tekmovanja. Tekmovalci so zadovoljni zapustili Ivančno Gorico s prepričanjem, da se prihodnje leto spet srečamo. Franci Zorko Društvo Novi Paradoks na obisku pri družini Kek Na povabilo Milke Kek in Janeza Omejca, brata naše stanovalke Rezke, smo se stanovalci in zaposleni Društva Novi Paradoks, stanovanjske skupine za osebe s težavami v duševnem zdravju z Malega Vrha pri Šmarju odpravili v Spodnjo Drago. V lepem oktobrskem dopoldnevu smo se ustavili pred urejeno domačijo, tik ob gozdu, prav na koncu zelene doline v Sp. Dragi. Najprej nas je osupnil čudovit razgled na vse strani, urejena hiša, rože in vrt. Prijazna gostitelja sta nas posedla za dolgo mizo, zunaj na terasi. Gospo Milko, ki je pred časom praznovala okroglo obletnico, smo prijetno presenetili z darilom. Dan je bil lep, dopoldan pa še rahlo hladen, vendar nas je vroča juha hitro ogrela, kmalu pa se je pokazalo še sonce. Gostitelja sta nas postregla z bogatim in okusnim »nedeljskim kosilom«, ki smo ga zaključili s kavico in številnimi slaščicami. Najbolj pa nas je navdušil domači štrudelj. Prijetno druženje, sprehod do bližnje podružnične cerkvice, ki jo je v mladosti obiskovala naša stanovalka Rezka, je zaokrožil prelep dan. Gospa Milka nam je za spomin pripravila srčke in nam tako še dodatno polepšala dan. V imenu društva Novi Paradoks se vam gospa Milka Kek in gospod Janez Omejec zahvaljujemo za pogostitev in gostoljubje. Vaši sorodnici in vsem našim stanovalcem ste pričarali nepozabno dopoldne. Veseli smo, da našemu društvu izražate tako veliko podporo. Natalija Nose Predprodaja vstopnic: Gostilna PRI JAPU, Praproče 6, Šentvid pri Stični, tel.: 01/787 40 89 20 Šolstvo november 2018 številka 8 ^etnaf Muljava SOBOTNE DELAVNICE NA OS STIČNA Ucenci OS Stična so pokukali v dežele Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske V soboto, 20. oktobra 2018, so se učenci OŠ Stična zbrali na matični šoli, da bi doživeli zanimivo popotovanje v dežele Združenega kraljestva. V okviru projekta »Spoznavajmo dežele« smo na naši šoli že četrtič izvedli delavnice, tokrat na temo: »Pokukajmo v dežele Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske«. Na raziskovalnem dnevu je sodelovalo 74 učencev (v dejavnosti so bili vključeni tako učenci matične šole kot tudi njihovi vrstniki s PŠ Višnja Gora in PŠ Zagradec). Učenci so spoznavali britansko zgodovino in geografske značilnosti, pomembne zgodovinske osebnosti, vero in običaje, kulinariko, glasbo ter književnike, ki so se s svojimi deli uvrstili v sam vrh svetovne literature. Naše delo je potekalo v sedmih skupinah - delavnicah, v katere so se učenci vključili po zanimanju. V uvodnem (skupnem) delu smo najprej prisluhnili kratkemu pozdravnemu nagovoru ravnatelja Marjana Potokarja, ki je napovedal ■■i Jure Podbevšek nam je zaigral na dude. nastop prvega gosta gospoda Paula Waltona, ravnatelja British International School Ljubljana (Britanske mednarodne šole Ljubljana). Prvi govornik nam je najprej na kratko predstavil posebnosti Združenega kraljestva. Izvedeli smo, da Britanci naravnost obožujejo fish and chips (ribe in čips) in da si večkrat na dan privoščijo tea and biscuits (čaj in kekse). Povedal nam je, da so zelo ponosni na kraljevo družino in da dvonadstropne avtobuse, Big Ben ter London Bridge zagotovo uvrščamo med največje svetovne turistične atrakcije. Ob koncu predstavitve nas je pozval, naj mu zastavimo še kakšno vprašanje v zvezi s predstavljeno državo ali britanskim šolskim sistemom, nato pa se nam iskreno zahvalil za povabilo na šolo in nas povabil na obisk. Zatem je besedo predal petim učencem in dijakom Britanske mednarodne šole, ki so nam v brezhibni angleščini in z veliko mero ponosa ter odločnosti predstavili svojo šolo ter z veseljem odgovarjali na vprašanja naših učencev. Ob koncu predstavitve so se še malce družili z dežurno novinarsko ekipo, ki jim je Učenci British International School z pod budnim očesom mentorice Andreje Robek Perpar spretno zastavljala vprašanja v zvezi s šolanjem, načrtovanjem prihodnosti ter preživljanjem prostega časa. Nato je v prostorih šolske jedilnice zadonel zvok pravih škotskih dud. Zelo smo bili počaščeni, da nas je obiskal Jure Podbevšek, eden izmed redkih Slovencev, ki znajo igrati na ta (za nas) dokaj nenavaden inštrument. Po kratki predstavitvi sestavnih delov dud nam je zaigral dve pesmi: Amazing grace in eno izmed vojaških koračnic. Povedal nam je tudi, da se je treba pred nastopom vsaj petnajst minut ogrevati, da je inštrument dobro uglašen. Sledil je nagovor gospe Alenke Me-ško, Slovenke, ki trenutno opravlja delo osebne negovalke v Združenem kraljestvu. S seboj je prinesla britanske bankovce in kovance ter nas podučila, kako si lahko na Otoku brez večjih težav napolnimo baterijo mobilnega telefona. S seboj je prinesla tudi škotski kilt, ki smo ga lahko pomerili. Ob koncu uvodnega dela smo prisluhnili še kratkemu nagovoru gospodične Emme Anne Hatto, Angležinje, ki se trenutno mudi v Sloveniji, ker zbira gradivo za svojo doktorsko nalogo s področja zgodovine, nato pa je sledilo delo v delavnicah. ravnateljem Paulom Waltonom pomerili v kvizu o poznavanju knjig in filmov o Harryju Potterju. Po končanem kvizu smo si ogledali napo-vednike vseh filmov. V drugem delu delavnic so se učenci razdelili v tri skupine in ustanovili svoj lasten dom. O njem so izdelali plakat, na katerem so predstavili svoje ime, grb, vrednote, ki jih njihov dom predstavlja, uniformo ter si izmislili dva nova čarovniška napoja in uroka. Mentorica delavnice je bila učiteljica Silvia Valenčič. V geografski delavnici smo po ogledu filma Pogumno srce ob spremljavi tradicionalne škotske glasbe s pomočjo tabelskega zapisa spoznali osnovne naravno in druž-benogeografske značilnosti dežel Združenega kraljestva. Izdelali smo družinsko drevo britanske kraljeve družine, slikovni prikaz nastajanja današnje britanske zastave, maketo Evropredora z opisom osnovnih značilnosti, maketo klifa z opisom nastanka ter zemljevid Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske s slikami in opisi naravnih znamenitosti. Med delom po skupinah smo pripravili tudi pravo angleško čajanko. Mentorici delavnice sta bili Urška Petek in Tina Finc. Na novinarski delavnici smo z mentoricama Andrejo Robek Perpar in Natašo Rebec Lukšič skrbno beležili Mladi geografinji s plakatom o naravnogeografskih značilnostih Združene- ga kraljestva V delavnici z imenom »Čarovniška akademija«, ki je temeljila na knjigah in filmih o Harryju Potterju, smo se najprej igrali Tik tak bum igro na temo Harryja Potterja, nato je učence Klobuk Izbiruh razdelil v štiri domove (Gryfindom, Pihpuff, Spolzgad in Drzenvraan). Ti so se dejo čisto blizu obale. Naslednja je bila gospa Anja Mohorko, ki dela v Oxford Press - v Založbi Oxford. Naši zadnji sogovorci pa so bili člani skupine Help! A Beatles Tribute. Sestavljajo jo 3 Slovenci (Robert, Gašper in Žiga) ter Američan Ernie. Ko smo končali vse razgovore, smo se razdelili v skupine ter odšli po delavnicah in povprašali še naše udeležence po vtisih. Vsi so povedali, da so navdušeni in da so se naučili marsikaj novega. V likovni delavnici smo lahko ustvarjali portrete pomembnih ljudi te dežele. Na delavnico smo povabili gostjo, ki nam je pokazala svoj opus portretov, umetnico Matejo Marinko. Pokazala nam je različne pristope, tehnike in materiale, ki jih ob tem uporablja. Poleg tega smo imeli možnost barvanja in ustvarjanja tipičnih simbolov Londona, kot so rdeča telefonska govorilnica, dvonadstropen avtobus oz. double-decker ter pravo britansko kraljevo gardo. V črno-beli tehniki je nastal tudi Blackbeard, angleški pirat, ki je znan po črni bradi in strahopetnem videzu. S pomočjo pirografa smo lesene žlice okraševali z ljubezenskimi simboli - lovespoon, ki so imele nekoč v Walesu zanimivo tradicijo. Mentorici delavnic sta bili učiteljici Katja Tomažin in Anka Švigelj Koželj. Učenci zgodovinske delavnice smo pod mentorstvom učiteljic Uršule Zakrajšek in Štefke Klemenčič iz- delovali plakate o znanih angleških vladarjih. V glasbeni delavnici smo igrali dve skladbi angleške glasbene skupine The Beatles (Yellow Submarine in Let It Be), seveda deloma prirejeni sposobnostim in znanju udeležencev delavnic. Skladbi smo na zaključni predstavitvi zaigrali navzočim udeležencem. Mentorja delavnic sta bila učitelja Andrej Oberstar in Kristijan Rešetič. V okviru fotografske delavnice so mlade fotografinje fotografirale dogajanje na delavnicah. Na koncu so učenke fotografije zbrale in naredile izbor najlepših fotografij, primernih za objavo na spletnih straneh šole, v šolskem ali krajevnem časopisu. Sobotne delavnice smo zaključili s kratko predstavitvijo posameznih delavnic in ogledom razstavljenih izdelkov, nato pa so se naši učenci nasmejanih obrazov in polni novih vtisov podali novim dogodivščinam naproti. Pripravili: Nataša Rebec Lukšič in Vesna Zi-mic Gluvič v sodelovanju z ostalimi mentorji sobotnih delavnic. Fotografije: Ana Posavec, Katjuša Škrbe in Sara Zelnik (učenke 6. b), Nika Haler Metelko (učenka 9. b) in učiteljica Vesna Zimic Gluvič Udeleženci slikarske delavnice so pod budnim očesom umetnice Mateje Marinko ustvarjali portrete znanih britanskih osebnosti. dogajanje in interjuvali vse goste. V knjižnici smo opravili 3 videokonfe-rence, in sicer: prva je bila z gospo Blažko Satler, ki živi na Šetlandskih otokih, kamor se je preselila zgolj zaradi službe. Navdušeni smo bili nad podatkom, da lahko s šetlan-dskih klifov opazujemo orke, ki pri- Nemški učenci so nas pričakali v soncu Zazvonila je budilka in nestrpno smo skočili iz postelje. Zbrali smo se na avtobusni postaji, se poslovili od staršev in navdušeni krenili na pot. Po dolgih devetih utrujajočih urah vožnje smo le prispeli v Hirschaid. Tam so nas pričakali starši in učenci ter nas sprejeli in nato odpeljali domov. Ob pogledu nanje smo bili živčni, po prvem dnevu pa smo se bolje spoznali in navezali prijateljstva. V tem tednu, ki je minil hitreje, kot smo pričakovali, smo obiskali Wurzburg ter večji kraj Bamberg, kjer smo pod vodstvom učiteljev spoznali mesti. Imeli smo tudi nekaj časa zase. Obiskali smo kmečki muzej v okolici Hirschaida, kjer smo sami spekli kruh, naredili domače maslo in vse pojedli. Naučili smo se tudi pesem, ki smo jo zapeli županu Hirschaida. V prvih dnevih smo spoznali način življenja Nemcev, na katerega smo se zlahka privadili. Seveda smo vsi že malo pogrešali slovenske prijatelje, hrano in starše, zato smo hkrati veseli in žalostni odšli domov. Vsi pa komaj čakamo april, ko pridejo oni v Slovenijo k nam. Zahvaljujeva se vsem, ki so nam omogočili en teden izmenjave v Nemčiji. Klavdija Dremelj in Ajša Hodžič, učenki OŠ Stična A Sobrače ^Šentvi m november 2018 številka 8 Šolstvo Ucenci OS Stična prvič na obisku pri lovski družini Ob maratonski mrzlici tudi stiški učenci 21 V torek, 25. 9. 2018, smo drugo-šolci z matične šole v sodelovanju z lovsko družino Ivančna Gorica izvedli izredno zanimiv in poučen naravoslovni dan. Z avtobusom smo se zapeljali do lovske opazovalnice v Metnaju. Vsak je splezal na opazovalnico, si razgledal pokrajino in notranjost opazovalnice ter spoznal njen namen. Navdušeni in polni pričakovanja smo z avtobusom nadaljevali pot do lovske koče na Mali Goričici, kjer nas je pričakala še preostala skupina lovcev in lovska psička Nubia. Odpravili smo se na učno pot, na kateri so bile razstavljene preparirane živali. Spoznali smo lisico, jazbeca, kuno, sovo, kragulja, divjo mačko in medvedjega mladiča. Preostanek naravoslovnega dne je potekal pred lovsko kočo. Tam smo si ogledali novo hladilnico, sobe in prepariranega črnega medveda, volka, antilopo, divjega petelina ter lovsko opremo. Svoje veščine nam je pod vodstvom vodnika Mateja Laha pokazala tudi lovska psička Nubia. Je šolana, vodljiva, prijazna in izredno spretna pri iskanju ranjene divjadi, kar nam je tudi dokazala. Hvala lovcem LD Ivančna Gorica, ki so nam pripravili razgiban naravoslovni dan in s tem omogočili nepozabno izkušnjo. Maja Miklavčič Ko neznanec postane dober prijatelj Učenci Osnovne šole Stična (matična šola in Višnja Gora) smo se udeležili izmenjave z Realschule v Hirschaidu. Izmenjava za slovenske učence je potekala od 8. do 12. oktobra, nemški učenci pa nam bodo vrnili obisk spomladi. Stanovali smo vsak pri svoji družini. Z družinami smo preživeli čas večinoma popoldne, po koncu šolskega programa. V ponedeljek popoldne smo prispeli v Hirschaid, kjer so nas pričakali nemški učenci z družinami in učitelji. V torek smo po spoznavnih igrah obiskali Kmečki muzej. Tam smo videli, kako se peče kruh in dela maslo. Tudi sami smo se preizkusili v peki kruha in izdelavi masla. Naslednji dan smo bili prisotni pri njihovem pouku, potem pa smo se z avtobusom odpeljali na ogled mesta Würzburg. Po odličnem kosilu smo si ogledali bližnjo rezidenco. V četrtek smo imeli uro glasbe v Realschule, kjer smo se naučili pesem in jo kasneje zapeli županu mesta Hirschaid. Popoldne smo se družili z učenci in njihovimi družinami. V petek smo se polni novega znanja in čudovitih doživetij odpravili na dolgo pot proti domu. Izmenjave smo se udeležili z namenom, da spoznamo nove kulture, prijatelje in da se naučimo sporazumevati v nemškem jeziku in znanje seveda tudi nadgradimo. Seveda nam je uspelo. Izkušnja je bila za vse nas čudovita in upamo, da jo kdaj spet ponovimo. Neža Marinčič in Sara Jontes, učenki OŠ Stična GROS-eve volitve Že pred lokalnimi volitvami smo v GROŠ-u izvedli redni občni zbor ter redne volitve v organe Študentskega kluba GROŠ. V prostorih Kluba Groš smo v torek, 30. 10. 2018, volili člane dijaške sekcije, nadzornega odbora in disciplinske komisije, svetnika Zveze ŠKIS in sveta ŠOLS, člane upravnega odbora in predsednika upravnega odbora ŠK GROŠ. Na mesto predsednika je bil ponovno izvoljen edini kandidat Lovro Trilar, na mesto svetnika pa Toni Kram-pelj. Na mesta upravnega odbora ŠK GROŠ so bili izvoljeni Anamarija Ahlin, Erik Rojec, Samo Okorn, Luka Tomič, Maša Androjna, Lenart La-vrih in Franci Smrekar. Novi ekipi želimo uspešno delovanje in veliko svežih idej! ŠK GROŠ je letos že peto leto zapored sodeloval pri akciji Manj svečk za manj grobov. Gre za vseslovensko dobrodelno akcijo, ki spodbuja ljudi, da namesto prižiganja sveč pokojnikom s svojim darom poskrbimo za tiste, ki so še vedno med nami in potrebujejo pomoč. Sred- Novo vodstvo SK Groš stva smo zbirali 31.10 in 1. 11. 2018 na pokopališčih Resje v Grosupljem in Šmarju-Sapu. Na stojnicah je bilo zbranih 1572,99 €. Celoten znesek bo podarjen družini v stiski. Vsem prostovoljcem in tistim, ki ste darovali, se iskreno zahvaljujemo. V novembru sledita dogodka tečaj fotografije (17. 11.) in Vid Valič -stand up (29. 11.). Več informacij v zvezi z dogodki in ugodnostmi boste pravočasni našli na naši prenovljeni spletni strani (www.klub-gros.com), spremljajte nas na Facebooku (www.facebook. com/sk.gros). Pričakujemo pa vas tudi na uradnih urah v prostorih ŠK Groš, in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek med 18:00 in 20:00. Z GROŠ-em ni nikoli dolgčas! Urša Košak, ŠK GROŠ hitro na zdravljenje v Ljubljano Vremenska napoved je bila zelo črnogleda. Fronta, ohladitev, padavine in močan veter so nam trdih obrazov grozili meteorologi. Zagotavljali so nam težke pogoje za tek, toda mnogi smo bili le še bolj izzvani. In zato poplačani. Bližje, kot smo bili Ljubljani, bolj so se pepelnato črni oblaki umikali svežemu vetru in čez čas je tudi izza turobnega neba pomeži-knila mlačna sončna svetloba. Luže so se umaknile jesenskemu pišu in če izključimo veter, smo preko zahtevnih tekmovalnih razmer presedlali na veliko bolje. Ko pa dodamo še ples živo barvnega listja, ki se vrtinči v vetru, sončne žarke tipičnih toplih jesenskih dni, dobimo naravnost fantastično vzdušje. Dobra volja se je razširila tudi na organizatorje, ti so se letos odločili kljubovati zunanjim dejavnikom ter si zadali podvig, zgodovinski v vsej 23-letni tradiciji - želeli so pridobiti zlati znak Mednarodne atletske zveze. Ta bi največjo slovensko rekreativno tekaško prireditev uvrstil med elitnih 100 najboljših maratonov širom planeta in majcena država s še manjšim mestecem Srednje Evrope bi se zasvetila na »must--go« tekaškem zemljevidu. Naslednji dan sta z dežjem padla oba maratonska rekorda, pa tudi zmagovalci 21-ih in 10-ih kilometrov dolgih tras so upravičili svojo častno številko ena. »Maratonec!« Med zbranimi se zasliši spoštljivo šepetanje. 42,195 km dolga pot k samemu sebi res ni lahek nedeljski sprehod, ampak priznajmo, si, da cilj ni nedosegljiv. Če seveda premoremo pravo mero potrpežljivosti, naprezanja in vztrajnosti, zato lahko rečemo, da so bili v nedeljo vsi sodelujoči veliki zmagovalci. Kakorkoli, začeli smo na začetku. Dan pred tem je svoj trud in veselje do gibanja širil nadobuden naraščaj na svoji lastni različici te kraljevske discipline kraljice športov. Na sporedu je bilo Prvenstvo Slovenije za osnovne in srednje šole v uličnem teku. Najprej so se na progo zakadili najmlajši. Komentator je sicer venomer ponavljal, naj bodo previdni in naj upočasnijo, a tako ali tako ga nobeden od zavzetih cicibanov ni poslušal. Takoj za tem so sledili teki starejših kategorij. Zdaj je šlo zares, za merjen čas in predmetni stopnji ni nihče več govoril, naj gre počasi. Mrzlica za startno črto, nervoza med dolgim čakanjem na start, brzdanje presežka energije, dreganje v stegenske mišice, še zadnji poskoki. Globok vdih, koncentracija in pok startne pištole, ki oznani novo dobo. Čas se za večni trenutek ustavi, prekine ga dir. Stotine nog se poženejo v mesto, množica pa se kaj kmalu razvleče v vse daljšo in ožjo kačo tekačev, na čelu te se že bijejo bitke za medalje. Z vsakim korakom bližje cilju, a tudi vse bolj proti maratonskemu zidu. Proti koncu so noge že pošteno težke, pečejo, svoje opravi mlečna kislina, na tej točki se odloča o zmagovalcu. In glej, le še ovinek ali dva, vse glasnejše in bolj zgoščene trume ljudi izza varnostnih ograj vzklikajo ter bodrijo utrujene tekače. Hrup te po modri preprogi kar ponese do cilja, kjer z depresivno grimaso šele pride na plan kljubovanje človekovih meja. Strah se razblini, vse dvome in strahove odpihne jesenski veter, ostane le še čista, telesna bolečina, tresoče noge, otežen dih. In zadovoljstvo nad samim s seboj. Kaj kmalu zadihana telesa in od bolečine spačene obraze zamenjajo široki nasmehi ter vsak od tekmovalcev se do ušes nasmejan pomika proti svojim učiteljem, domačim. Omamljeni in do konca zastrupljeni s tekom. Norci, si je kdo rekel. Učenec dobi še maratonsko majico spomladansko zelene barve, ki pripade vsakemu in zdaj se kot zadovoljni tekači prepustimo druženju. Tekmovali smo pošteno, športno, v dobro srčno-žilnega sistema in kot se za mlade spodobi, nam je bil tek igra. Naj tako ostane čim dlje. Slabo voljo prejšnjih dni je spral dež, sonce je obledelo še zadnje čemernosti in po dobro opravljenem tekmovanju uživamo v začetku počitnic, ki se ne bi mogel začeti bolje. Vsekakor maratonske vrednote koristijo vsakomur. Prepričana sem, da bo svet boljši, ko bomo ljudje vztrajni, borbeni, preudarni, predani svojemu početju, ko nam bo mar za svoje zdravje, čisto okolje in ljudi okoli sebe. Ne boste verjeli, tekači smo užitkarji, pravi he-donisti. Obljubim, le poskusite in ne bo več poti nazaj. Zoja Peteh, 9. b 22 Šolstvo november 2018 številka 8 ^etnaf Muljava Ekipna atletska tekmovanja so za nami, Mednarodna izmenjava Grund- und Mittelschule Hirschaid in OŠ Ferda dekleta v najboljši peterici države Sami naredimo tako malo, skupaj lahko naredimo veliko več. Delo ekipe prihaja iz moči posameznice. Moč posameznice je v ekipi. Šlo je za ekipno tekmo in po moštvenem vzdušju smo, vsaj tako se nam je zdelo, vodile z velikim naskokom. Zraven je svoj čar dodala atletika kot taka, da je res bilo nekaj posebnega. Favorizirana najboljša uvrščena ekipa s področnih tekmovanj je nosila visoka pričakovanja. Žal smo trčile ob nekaj nepredvidljivih zunanjih dejavnikov; izgubile smo lepo bero pomembnih članov postave in svoj udarec je zadal spremenjen sistem točkovanja. A kljub temu nismo in ne dajemo prostora izgovorom, ki bi preprečili boljše, na novo iztisnjene rezultate in vsaka si je prizadevala za čim višjo uvrstitev, ta je bila ključna za nov, spremenjen način ovrednotenja rezultatov po negativnih točkah. Že sam izlet do slikovitega Velenja, z idilično podobo jezera in prostranimi gozdovi, je dal prijetno izkušnjo. Poleg tekmovalne mrzlice in tistega manj prijetnega pritiska ter pričakovanj, pa smo še mlade in je gibanje igra, merjenje rezultatov pa v veselje. To naj bi bil, še vsaj v teh letih, tudi namen. Nekaj za pod zob je pritaknila Zveza športnih organizacij Ivančna Gorica, ki nam je, na njihove stroške, krila kosilo v restavraciji. Za lepo gesto si zaslužijo globok poklon in radi bi, da veste, da tako še z večjim ponosom zastopamo šolo ter z njo tudi občino. Hvala! Ob razglasitvi najboljših je organizator začel s tistimi z repa in se od tam pomikal proti vrhu. Ko je obstal krepko pod desetico ter se od tam sistematično bližal zmagovalnemu odru ter pozicijam tik pod njim, je Vesela bil zanos z vsakim mestom še bolj evforičen in ob uvrstitvi v nabor petih najboljših v Sloveniji je bilo veselje nepopisno. Res je, da je končni izid pod pričakovanjem, ustvarjen takoj za področnim tekmovanjem, a zadovoljni smo bili z učitelji vsi. Res lahko rečemo, da nam »usoda« ni bila naklonjena, vendar smo bili priča mnogim popravam rezultatov, vsekakor pa smo naredile, kar se je v danih okoliščinah dalo, s sredstvi, ki so bila na razpolago. Razglasili so tudi najboljšo posameznico med vsemi dekleti na tekmovanju in tu je pokal romal v Stično. To je dodalo še češnjo na vrh torte. Preživet dan je bil lep, stkan s športom, fair-playem, naravo in novimi poznanstvi. V mislih pa smo že tam OŠ Ferda Vesela med nagrajenci ob evropskem dnevu jezikov v hiši EU V torek, 25. 9. 2018, je v HIŠI EU v Ljubljani v organizaciji Zavoda RS za šolstvo in Predstavništva Evropske komisije v Ljubljani potekala osrednja prireditev ob Evropskem dnevu jezikov 2018, ki ga sicer praznujemo 26. septembra že od leta 2001. Na prireditev je bila povabljena tudi naša šola, saj je v lanskem šolskem letu 2017/2018 pomembno prispevala k praznovanju tega dne, in je bila na prireditvi nagrajena s priznanjem za inovativne pristope pri poučevanju jezikov, saj sem naš strokovni prispevek prijavila v spletni forum Zavoda za šolstvo, ki je bil potem nagrajen z izborom med 10 najboljših izmed 23 sodelujočih osnovnih in srednjih šol. Prireditve sem se kot mentorica dejavnosti tudi udeležila in prevzela omenjeno jezikovno priznanje. V uvodnem delu prireditve je udeležence nagovoril Zoran Stančič (vodja Predstavništva Evropske komisije v Ljubljani), ki je povedal, da so jeziki temeljna vrednota Evropske unije in da mora biti učenje jezikov vseživljenjsko, predvsem pa je poudaril pomen materinščine in dejstvo, da je naš narod čez Na skupinski fotografiji z leve proti desni: ga. Liljana Kač, mentorji nagrajenih šol, dijaki in ga. Nataša Potočnik. stoletja obdržal svoj jezik. Sledil je govor Nataše Potočnik, namestnice direktorja Zavoda RS za šolstvo, ki je besedam Zorana Stančiča dodala še svojo zahvalo vsem sodelujočim in nas spodbudila k nadaljnjemu delu. Sledile so predstavitve nagrajenih šol in naših prispevkov ter podelitev priznanj ob evropskem dnevu jezikov. Program je povezovala Lilja-na Kač (nacionalna koordinatorica evropskega dneva jezikov v Sloveniji in pedagoška svetovalka z Zavoda V nedeljo, 23. 9. 2018, je Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični v večernih urah sprejela učence iz Grund- und Mittelschule Hirschaid. Za njimi je bila dolga 10-urna pot, vendar je bilo veselje ob ponovnem srečanju veliko. Obiskalo nas je 14 učencev v spremstvu učitelja Thomasa in učiteljice Sandre. Učitelji so jih počakali na železniški postaji v Ljubljani, nato pa je sledilo ponovno snidenje z nami - pričakali smo jih v Ivančni Gorici, kjer smo skupaj večerjali. V ponedeljek zjutraj smo se ob čaju zbrali v jedilnici. Skupaj smo si ogledali šolske prostore. Učenci iz Nemčije so pohvalili čistočo naše šole, urejenost avle in učilnic ter nasploh celotno šolo. Sledil je ogled Šentvida. Nato smo nekaj časa preživeli še v telovadnici, na plezalni steni, se ustavili še v plesni učilnici ter se preizkusili še v moči na fitnes napravah. V popoldanskih urah smo se odpravili na voden ogled Jurčičeve domačije, kjer nas je prijazno sprejel Miha Genorio, ki nas je pospremil tudi v Krško jamo. Dan smo zaključili z okusno večerjo na Gradišču, kjer smo lahko uživali v čudovitem razgledu na, z jesenskim soncem obsijano, Ivančno Gorico. daleč, v juniju, ko bo na sporedu posamični finale osnovnih šol v atletiki; zdaj srčno in pozitivno naproti z novo izkušnjo. Povežemo lahko tudi s tem tekmovanjem, saj tudi veliki posamični podvigi niso nikoli stvar ene same osebe. Gre za sinergijo, za uigran kolektiv trenerjev, učiteljev, sotekmovalcev in domačih ... Smo ekipa. Navsezadnje pa ne pozabimo: uspehe, ki postanejo le še stari obrazi v albumih in medalje, ki končajo, zaprašene na policah, pozabimo. A dober vpliv na naše zdravje, ki nam ga da šport, vrednote, ki jih prevzamemo, in lepi trenutki s športnimi kolegi, živijo večno. Zoja Peteh, 9. b Torkovo druženje z nemškimi vrstniki je minilo v iskanju skritega zaklada. Učitelj Marcel je odlično pripravil vse potrebno in aktivno smo preživeli dopoldanski čas. Popoldne smo uživali ob prijateljskem druženju v Ljubljani. Z vzpenjačo smo se popeljali na grad, si ga ogledali in se nato podali še skozi mesto. Sledil je »samostojen« ogled Ljubljane in imeli smo možnost, da si še sami malo ogledamo center. Vreme je bilo kot naročeno in za zaključek smo se z ladjico peljali po Ljubljanici - odlično! Prijetno popoldne se je končalo z večerjo v šolski jedilnici. Sredino sončno jutro je minilo v znamenju odhoda proti morju. Najprej se je naša pot ustavila v Postojnski jami. Spraševali smo se, kako je lahko nastala taka mojstrovina narave. Po ogledu smo pot nadaljevali. Vsi pa smo seveda nestrpno čakali, da se nam odpre pogled na čudovito slovensko morje. In smo ga dočakali - nekateri izmed nemških vrstnikov prvič. Po nastanitvi smo se peš odpravili proti obali. Najbolj pogumen je bil učitelj Thomas, ki je, kljub mrzli vodi in rahlemu vetru, zaplaval v našem morju. Skupno druženje smo nadaljevali s sprehodom do Izole in ga zaključili z okusno večerjo. Četrtkov dan smo preživeli sproščeno s sprehodi po Piranu, Fiesi, Portorožu in Kopru. Preživeli pa smo tudi super popoldne v Portorožu na peščeni plaži. Dan je bil čisto poleten in res nismo imeli občutka, da se bliža oktober. Zaključni večer je potekal ob obali v Kopru. Skupno druženje se je zaključilo na železniški postaji v Ljubljani. Od učencev se je prišel poslovit tudi gospod ravnatelj. Z nemškimi vrstniki smo preživeli lep teden in veselimo se ponovnega srečanja. Pri izmenjavi smo aktivno sodelovali učenci izbirnega predmeta nemščine - 9. razred z učiteljicama Jano Crnkovič in Leo Kastelic RS za šolstvo). Predstavitev nagrajene dejavnosti v okviru praznovanja EDJ 2017/2018 Na šolskem radiu smo tako na matični (OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični) kot na obeh podružničnih šolah (PŠ Temenica in CZBO) predvajali avtorsko radijsko oddajo v več jezikih (v slovenščini, angleščini, nemščini, španščini, latinščini in ruščini), ki so jo pripravili učenci od 4.- 9. razreda. V okviru praznovanja dneva jezikov se je med od- mori v avli šole vrtela predstavitev na temo jezikov, lahko smo si tudi ogledali razstavo, ki so jo ob vhodu v prvo triletje pripravili učenci 4. in 5. razreda iz podaljšanega bivanja (Zakaj se učimo tuje jezike? Kako se lahko učimo tuje jezike? Beseda HVALA v več jezikih) ter razstavo slovarčka v več jezikih in zgodbic učenke 4. razreda, v avli šole so bili tudi razstavljeni izdelki učencev 6. razreda ter promocijski plakati za dan jezikov, ki so jih pripravili učenci 9. razreda. Na vrata šolskih prostorov smo med drugim namestili tudi plakate s sloganom POGOVAR- JAJ SE Z MANO! (TALK TO ME!), ki se za DAN JEZIKOV uporablja že od leta 2003. Vsem sodelujočim učencem in učenkam čestitke in zahvala za sodelovanje! Naj nam veselja in navdušenja do večjezičnosti ne zmanjka, predvsem pa se zavedajmo, kako pomembno je ohraniti naš slovenski jezik, saj z njim in preko njega med drugim kažemo tudi odnos do lastnega naroda. Koordinatorica EDJ 2017/2018: Jana Zupanc, prof. angleščine in nemščine A Sobrače ^Šentvi m december 2018 številka 9 Krajevne skupnosti Evropski dan jezikov na Srednji šoli Josipa Jurčiča Na pobudo Sveta Evrope od leta 2001 dalje vsako leto 26. septembra praznujemo evropski dan jezikov. Namen praznovanja je, da seznanimo javnost z nujnostjo učenja jezikov, s čimer podpiramo večjezič-nost in medkulturno razumevanje; da opozorimo na raznoliko jezikovno in kulturno pestrost Evrope ter da spodbudimo vseživljenjsko učenje jezikov v šoli in izven nje. Ste vedeli, da je na svetu med 6.000 in 7.000 jezikov, od katerih je v Evropi okoli 225 avtohtonih jezikov? Ali, da je najmanj polovica svetovnega prebivalstva dvo- ali večjezična, kar pomeni, da ti ljudje govorijo ali razumejo dva ali več jezikov? Da dvo-jezičnost olajša učenje nadaljnjih jezikov in izboljša miselno sposobnost? Tudi na Srednji šoli Josipa Jurčiča smo letos, kot vsako leto, obeležili evropski dan jezikov. Dijaki so najprej spoznali vzroke za pomemb- Mednarodni simpozij Euromet 2018 23 nost učenja tujih jezikov, se pomerili v jezikovnem kvizu, na koncu pa pred šolo ustvarjali na temo vrednot v našem življenju, ki so nam skupne, ne glede na to, kje živimo ali kateri jezik govorimo. Naj zaključimo letošnje praznova- » « Spletajmo vezi s šentviškimi ljudmi Tako smo strokovne delavke enote Čebelica Šentvid pri Stični naslovile projekt, ki v letošnjem šolskem letu poteka v naši enoti. V okviru omenjenega projekta bomo skušale otrokom še bolj približati kraj, v katerem živijo oz. preživljajo dopoldneve. Zato se bomo čez leto družili z različnimi društvi in organizacijami, ki imajo svoj sedež v Šentvidu pri Stični. Druženju s šentviškimi ljudmi smo posvetili tudi svoje prvo srečanje s starši v letošnjem šolskem letu. V četrtek, 4. 10. 2018, nas je razveselil topel jesenski dan, ki je dal našemu druženju še dodaten čar. Tako smo se v velikem številu, otrok in njihovih družin, odpravili peš izpred vrtca Čebelica proti Dolini pod Kalom. Tam so nas pričakali predstavniki društva AMD Šentvid pri Stični. Matej Šteh nam je predstavil delovanje društva, nato pa v krog najmlajših povabil mladega motokrosista Zana Ovna. Ta nam je predstavil svoj motor in opremo, brez katere se motokrosist ne sme odpraviti na progo. Otrokom so ob tem svetile iskrice v očeh. Iz kar nekaj ust je zadonela želja po tem, da bi si želeli po Zanovih stopinjah. Medtem ko smo se vsi sladkali s pečenim kostanjem, ki so ga za nas spekli očetje, in čajem izpod rok naših kuharic, smo si lahko ogledali Zanov motokrosistični trening. Mesec se še ni zaključil in mi smo se že družili z naslednjimi predstavniki šentviških društev. Tako so nas v Na obisku pri šentviških gasilcih svoj dom sprejeli prostovoljni gasilci PGD Šentvid pri Stični. Ponedeljkovo dopoldne, 22. 10. 2018, smo preživeli v družbi gasilk in gasilcev, ki so nam predstavili svojo opremo. To smo z velikim navdušenjem tudi preizkusili. Povedali so nam kar nekaj zanimivosti o gasilskem društvu. Mladi gasilci so nam predstavili vaje, s katerimi se uvrščajo na gasilskih tekmovanjih v sam vrh tekmovalne lestvice. Še poseben žar v otroških očeh in tekmovalnost pa je bilo videti ob tem, ko so se otroci sami preizkusili v vlogi mladih gasilcev. Obogateni z novimi izkušnjami smo se od gasilcev poslovili z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!« In že je prišla sreda, 24. 10. 2018, ko smo se otroci in strokovne delavke skupine Krokodili odpravili na ogled tovarne Iskra d. d. Tam so nas prisrčno sprejeli in nam predstavili proizvodnjo baterij vse od začetka pa do postavitve na palete, kjer baterije čakajo na prevoz v trgovino. Hvala gospodu Urošu, ki si je vzel čas za nas, in nam predstavil dogajanje za vrati »Zmaja«. V enoti Čebelica se že veselimo nadaljnjega spletanja vezi s šentviškimi ljudmi ... Katja Jakše Med 24. in 27. septembrom je Vzgojno-izobraževalni zavod Višnja Gora organiziral mednarodni simpozij društva Euromet na temo Vzgoja za boljše življenje. Gostili smo 68 udeleženk in udeležencev, strokovnjakov s področja izobraževanja mladih s čustvenimi in/ali vedenjskimi težavami, iz devetih evropskih držav, in sicer iz Francije, Finske, Švedske, Estonije, Nemčije, Belgije, Poljske, Madžarske in Slovenije. nje z besedami španskega pesnika in Nobelovega nagrajenca Juana Ramona Jimeneza, ki pravi: »Kdor se nauči novega jezika, si pridobi novo dušo.« Mojca Saje Kušar EUROMET je edinstvena zveza za oskrbo mladih, katere zgodovina sega v leto 1839. Predstavlja mrežo institucij Vzhodne in Zahodne Evrope, ki zagotavljajo različne izobraževalne, socializacijske in poklicne programe za pedagoško delo s prikrajšanimi otroki in mladostniki med 4. in 25. letom. Združuje članice naslednjih držav: Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovenija, Švedska, Velika Britanija in Danska. Področje delovanja društva pokriva otroke in mladostnike z resnimi vedenjskimi težavami (vključno z zlorabo alkohola in drog); veliko jih je bilo zanemarjanih, nekateri so utrpeli fizično in spolno nasilje, zahajajo v delinkventnost, bežijo od doma in posledično živijo na ulici, kjer so v veliki nevarnosti in lahko zaidejo tudi v prostitucijo. Tema simpozija je bila Učenje za boljše življenje (Education for better life). Glavna vprašanja: - Katere so najbolj pomembne kompetence, da bi mladostniki bolje živeli po odpustu iz zavoda? - Katere kompetence morajo imeti vzgojitelji, da bi mladostniki lažje dosegli zastavljene cilje? - Kako izboljšati življenjske veščine in zagotoviti dobro počutje? - Kako skrbijo vlade naših držav za javne vzgojne ustanove? - Kako poteka deinstitucionalizacija, ki jo ESS - projekti podpirajo v nasprotju s tem, da del mladih v naših institucijah potrebuje institucionalno skrb? Udeležencem simpozija je bil predstavljen slovenski model obravnave otrok s čustvenimi in/ali vedenjskimi težavami/motnjami s poudarkom na projektih, katere trenutno izvaja VIZ Višnja Gora. Predstavljene teme so bile: Deinstitucionalizacija izključevanja (ga. Lucija Klun), Koraki k dein-stitucionalizaciji (ga. Lidija Dogič), Šolska in vrstniška mediacija (ga. Irena Borštnar), Uporaba veščin coachinga v vzgoji in izobraževanju - priprava individualiziranega vzgojnega programa (g. Klemen Bartolj), Poodpustno spremljanje v VIZ Višnja Gora (ga. Tea Vukomanovič), Glasbeno umetniška skupina (ga. Maja Ferkulj), Stanovanjska skupina z intenzivno obravnavo (g. Milan Grah), Psihoterapevtska obravnava mladostnikov v VIZ Višnja Gora (ga. Branka Globočnik). Goste je prvi dan pozdravil tudi predsednik Državnega sveta RS Alojz Ko-všca, drugi dan pa predsednik krajevne skupnosti Višnja Gora Luka Šeme. Udeleženci so poleg izmenjave strokovnih mnenj tudi spoznavali lepote Slovenije, popeljali so se na Bled, kjer so si ogledali Blejski grad, ter se sprehodili po Višnji Gori. Lidija Dogič V »Cukarci« smo srečali čisto pravega motokrosista V Šentvidu izdelujejo baterije 24 Podlistek november 2018 številka 8 ob pri Šentvidu^ 3Retnaj Muljava »Obstaja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska« Čebelarji družine Rothschutz z gradu Podsmreka pri Višnji Gori Spominska plošča Emilu Rothschutzu na mestni hiši v Višnji Gori (2011) in sklepna misel (IX. del) Spominska plošča Emilu Rothschutzu na mestni hiši v Višnji Gori (2011) V mestni hiši v Višnji Gori je bilo 20. maja 2011 strokovno srečanje ob javni predstavitvi monografije Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je Kranjska. Javno predstavitev je vodil urednik Janez Gregori, posamezni avtorji pa so predstavili svoje prispevke. Po javni predstavitvi je bila slavnostna otvoritev in blagoslovitev spominske plošče Emilu Rothschutzu. V imenu ČZS se je na slovesnosti v kratkem pozdravnem govoru tedanji podpredsednik g. Franc Šivic zahvalil vsem, ki so prispevali in sodelovali pri pripravi in izdaji strokovne monografije o čebelarjih družine Rothschutz ter njihovo delo počastili s spominsko ploščo in kipom najzaslužnejšemu med njimi, Emilu Rothschutzu. Slavnostni govornik je bil dekan Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani gospod prof. dr. Mihael J. Toman. Njegov govor je objavil kot Uvodnik Slovenski čebelar (CXIII (2011) 7/8, https://www. dlib.si/?URN = URN:NBN:SI:doc--7J5WIPLP). Slavnostni govornik je poudaril: »Zato se danes z veseljem in ponosom spominjamo velikega moža, barona Emila Rothschutza, ki je v svoje življenje postavil čebelo in so-bivanje človeka z njo. Bil je ambasador in idejni oče kranjske čebele. Sporoča nam, da le spoštljiv odnos V ROTHSCHCfTZ/ROŽiČJRMENEGG -ČEBELARSKI STRíXíJ/tüAtvPlSEC W TRGOVEC S KRANJSKO Č£BE:0 -TEMELJNI PRISPEVEK K POJMEI&MJLI, ŠS JRUU i S PRIZ UN>U Kft AN JSKE CÍ BELE ■ SQUSftN0VnEJÍtSÍ3)|tl PRVÍ PREÍSEDN K KRANJSKEGA £)SUŠT\W ZA UMNG ČEBELARSTVO ■íJSWríEUj#£5AKRAÍJJSEGA TRGOVSKEGA ČE 3Ei.fi JAKA NA GRADU POOSMREK A[18Š6) Spominska plošča in kip: Emil Rothschutz/Rožič/Ravenengg na mestni hiši v Višnji Gori (foto: Andrej Šalehar). Vsebino spominske plošče sta pripravila prof. dr. Andrej Šalehar in Janez Gregori, prof. biol.; kip pa je preskrbel Anton Koželj. do živega, do narave in okolja zagotavlja biotsko pestrost«. »Dandanes se s ponosom oziramo v preteklost in se spominjamo barona Rothschutza, ki je najprej zaslužen za ime kranjska čebela in tudi za to, da jo je ponesel v Evropo in v svet, in to dobesedno kot živ organizem in v pisani besedi, ki se je širila, in z njo tudi znanje o naši deželi. Ne samo on, tudi drugi člani rodbine imajo veliko vlogo pri uveljavljanju naše čebele. Bil je svetovljan, ki je čutil evropsko, vendar je bil na neki način tudi razočaran nad evropskimi čebelarji in strokovnjaki, ki so sprva zavračali misel, da bi lahko nekje na Kranjskem imeli neko prav posebno čebelo z odličnimi lastnostmi. Le kaj si predstavljajo v tistih krajih! Kako podobno zdajšnji situaciji. Je pa pomembna razlika: baron Rothschutz se je znal postaviti za Kranjsko, za našo stvar in tako čebelo kot našo deželo z zapisi in številnimi članki v uglednih čebelarskih revijah, ki ostanejo za vedno, postavil na evropski zemljevid«. »Dogodki, kot je današnji, so tudi idealna priložnost, da trezno razmišljamo o svojem početju, o početju vsakega izmed nas. Priznajmo najprej svoje napake in potem vrzimo Odkritje in blagoslovitev spominske plošče Emilu Rothschutzu (foto: Andrej Šalehar) c e m e n i n i ROJEČ J Z D e t K J CEMENTNI IZDELKI ANTON ROJEČ s.p. www.rojec.net; 041 I 031 /655-622 PRODAJA CERTIFICIRANIH TRANSPORTNIH kamen na grešnika, tudi če smo prepričani, da prav on ubija naše čebele. Dokler se bomo spraševali le to, kaj morata storiti država in oblast, rezultata ne bo, čeprav je dolžnost države, da izobražuje, vzgaja, kontrolira in kaznuje. Naša družba pa je še daleč od tega spoznanja, saj smo družba, v kateri so pravila kršena vsevprek. Kurativne akcije imajo majhen učinek, rešitev je absolutno le preventiva - izločiti čim več nevarnih snovi iz rabe. Po mojem globokem prepričanju moramo vsi skupaj oblikovati nov miselni vzorec, dojeti potrebo po spoštovanju Narave in okolja, vseh živih bitij in ne živeti po načelu kršenja predpisov in naravnih zakonov za vsako ceno. Ne obnašajmo se kot gospodarji tega sveta. Baron Rothschutz je bil gotovo mož, ki nam lahko veliko pove tudi dandanes«. Zaključki in sklepi Čebelarji družine Rothschutz, ki so bili tudi umni kmetovalci (Rothschutzova sorta krompirja), imajo pionirsko vlogo pri poime- novanju, uveljavitvi, širjenju in priznanju kranjske čebele. So začetniki trgovine s kranjsko čebelo in tako so neposredno vplivali na ohranjevanje njene čistosti. Njihova zasluga je v strokovni in vsestranski popularizaciji kranjske čebele ter posredovanje genskega materiala, na podlagi katerega je bila naša čebela prepoznana in vpisana v sistema-tiko medonosnih čebel kot samostojna podvrsta Apis mellifera carnica, Polmann 1879. Njena tipska lokaliteta je Kranjska, torej zdajšnja Slovenija. Najzaslužnejši je EMIL ROTHSCHÜTZ, ki bi ga lahko imenovali tudi OČE KRANJSKE ČEBELE. Čebelarjem družine Rothschütz gre zasluga, da smo v drugi polovici devetnajstega stoletja imeli drugo zlato dobo slovenskega čebelarstva. Zasl. prof. dr. Andrej Šalehar Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani * Odlomki iz knjige: Kranjska čebela in čebelarji družine Rothschütz (http:// www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC--4QZV7OES?) VEČER NA UAS jM Z MOŠKIM PEVSKIM ZBOROM POB M NEDELJO, 25.11.2018 OB 18.URX 05 FERDA HESELA M ŠENTVIDU PRI 5TIČKI ELEMENTI ZA DIMNIK A Sobrače ^Šentvi m november 2018 številka 8 Kultura 25 Stolni prošt Ignacij Nadrah (24. 12. 1868-17. 11. 1951) Ignacij Nadrah je bil najvišji cerkveni dostojanstvenik doma iz območja današnje župnije Ivančna Gorica. Rodil se je na sveti večer pred 150 leti pri Mlakarju na Mrzlem Polju. Morda je na njegov bodoči poklic vplival simbolični dan njegovega rojstva, morda tudi dejstvo, da je izšel iz starodavne rodbine, ki je doslej dala že sedem duhovnikov s priimkom Nadrah in tri, ki izhajajo iz ženske linije. jega očeta in ga nagovarja, naj me gega: 37 let stolni kanonik, 17 let O svojem najzgodnejšem otroštvu je zapisal: »Moj oče je bil dober kristjan. Nikoli ga nisem slišal preklinjati. Vsak dan je lepo opravil jutranjo molitev, zvečer pa ni bilo dneva, da bi ne molil s celo družino rožnega venca. Molil je vedno on naprej. Ko sem nekoliko odrastel, me je jemal vsako nedeljo s seboj k šesti maši. Imel je svoj sedež ravno pod prižnico, jaz sem se pa k njemu stisnil, da sva bila dva za enega. Ko sem bil star šest let, sem začel hoditi v šolo v Stično. Takrat je bila v Stični enorazredna ljudska šola. Večji otroci so hodili v šolo dopoldne, mlajši pa popoldne. Učitelj je bil Franc Kovač, župnik pa Primož Rib-nikar. Učila sta oba po starem, brez prave metode. Tako se je zgodilo, da se pri učitelju kak učenec niti brati ni naučil. Prav dobro je znal vihteti palico. Nič me ni moglo odvrniti od tega, da bi ne bil šel v šolo. Enkrat je ponoči zapadel debel sneg. Takrat sem hodil v šolo že dopoldne. Nobenega gazu ni bilo na cesti, pa sem gazil kar po celem snegu v Stično. V šolo sem prišel sam, niti iz Stične ni bilo nikogar. Učitelj pride v šolo, me pohvali in mi daruje škatlico, v kateri so bile vžigalice, notri pa dve peresi. Ko sem začel hoditi v 4. oddelek stiške enorazrednice, pokliče župnik Ribnikar k sebi mo- da v šolo. Oče je župnika ubogal in so se začele hitro priprave za odhod v Ljubljano. Pripravili so mi nekaj najpotrebnejše obleke in ženske, ki so hodile v Ljubljano, so dobile gospodinjo, ki me je bila pripravljena vzeti na stanovanje za plačilo v naravi: toliko in toliko krompirja, moke, pšena (kaše), masti itd. Oče je najel konja - doma je kmetoval z voli - pa je naložil neki dan proti koncu septembra kmalu po polnoči na voz vrečo dogovorjenih jestvin in mene in hajdiz doma.« Tako je preprost kmečki fantič odšel novemu življenju naproti. Kljub slabi podlagi je s trdim učenjem hitro napredoval od prav dobrih ocen k odličnim, maturiral je z odliko. Seveda je bil tudi vzoren študent v bogoslovju. Novo mašo je imel že 16. julija 1893, v 4. letniku torej, ker je bilo v škofiji veliko pomanjkanje duhovnikov. Najprej je bil kaplan v Metliki, nato še v Tržiču in pri sv. Jakobu v Ljubljani. V letih od 1902 do 1914 je bil spiritual pri uršulin-kah v Škofji Loki. Nikoli pa ni postal župnik. Ob Ignacijevi smrti leta 1951 je škof Anton Vovk zapisal: »>Umrl je 17. novembra mons. Ignacij Nadrah v 83. letu starosti in v 59. letu mašništva. Bil je poleg dru- stolni prošt, 15 let generalni vikar ljubljanske škofije, 25 let vodja du-hovskega semenišča, zadnja leta pa nadvse potrpežljiv trpin v težki bolezni. S svojim velikim znanjem, delavnostjo in možatostjo je storil veliko dobrega v čast božjo in za ljubljansko škofijo.« Tukaj je torej kratko in jedrnato napisano, kaj je Ignacij Nadrah pomenil za ljubljansko škofijo. Dodajmo še, da mu je papež podelil tudi naziv apostolski protonotar, kar je najvišja čast za zaslužnega duhovnika. Bil je desna roka dveh nadškofov - Jegliča in Rožmana in ga zato imenujejo drugi mož ljubljanske škofije. Ko je leta 1928 škof Jeglič predlagal papežu za svojega naslednika dr. Gregorija Rožmana, je bilo v skladu s predpisi treba imenovati še nekaj kandidatov. Na prvem mestu je bil imenovan Ignacij Nadrah. Prav tako je spomladi 1945 škof Rožman pred svojim odhodom v tujino njega imenoval za svojega namestnika. Nekaj mesecev torej je bil prva osebnost v slovenski cerkvi, prav zato so se na njegovem hrbtu lomila kopja po koncu druge svetovne vojne. Načeto zdravje in njegova apolitična drža sta onemogočila komunističnim oblastnikom, da bi ga česar koli obtožili. Rojstno Mrzlo Polje V škofiji skoraj ni bilo pomembne dejavnosti, ki je ne bi opravljal. Med prvo svetovno vojno je - tudi zaradi znanja jezikov - skrbel za dušnopastirsko oskrbo vojakov, ki so odhajali na fronto, spremljal je tudi vlake z ranjenci. Glavnina njegovih dejavnosti je bila povezana s stolnim kapitljem. Bil je škofijski cenzor za knjige z nabožno vsebino, pa sodni svetnik cerkvenega sodišča ter zastopnik cerkve v mestnem šolskem svetu - njegov delokrog je bil ves srednješolski in ljudskošolski pouk. Kralj Aleksander ga je dvakrat odlikoval z redom Sv. Save, najvišjim jugoslovanskim državnim priznanjem. Ignacij Nadrah je bil navdušen fotograf, zanimal se je za botaniko in geografijo ter pisal članke o astronomiji. Govoril je nemško, hrvaško, italijansko in francosko, da znanja latinščine in grščine sploh ne omenjamo. Odlično je obvladal nemško stenografijo. Verjetno pa je najpomembnejše njegovo delo na vzgojnem področju. Takojpo 1. svetovni vojni je postal ravnatelj ljubljanskega semenišča. Ni mu bilo lahko, saj je imel veliko nasprotnikov. Nekateri so hoteli, da bi bilo v semenišču vse po starem. Še več jih je zahtevalo nov red ozirom nered. Ignacij je bil strog, pošten, redoljuben, predvsem pa globoko veren mož. Čeprav so ob njegovem imenovanju njegovi nasprotniki baje rekli, da bo s svojo strogostjo vse bogo-slovce spravil iz semenišča, mu je uspelo, da je vzgojil več generacij novih duhovnikov. Eden izmed njegovih gojencev msgr. Janez Hladnik je zapisal: »Semeniški ravnatelj Ignacij Nadrah, pozneje tudi stolni prošt, je bil svet in učen mož. Take je hotel imeti tudi nas duhovnike. Dajal nam je nauk o lepem vedenju in nas učil o vseh podrobnostih, kako se moramo vesti tudi v odličnih in najvišjih družbah. Duhovnih ne ^_ Novomašna podobica sme biti neotesan. Nobene panoge človeške znanosti ne sme prezreti. Treba je znati biti preprost s preprostimi in učen z učenimi. Neveden duhovnik je sramota za Cerkev in škofa. Poznati pa mora tudi zunanji svet, posebno pa svojo domovino.« Odločilno je vplival na oblikovanje duhovščine, ki se je izobraževala v letih od 1919 do 1944. To mu je bilo v veliko veselje in zadovoljstvo, saj pravi v Spominih: »Večkrat me ljudje nagovarjajo z naslovom doktor, pa me je malo sram. Saj bi bil to lahko postal, pa v mladih letih nisem nič mislil na to. Tudi za to hvala Bogu. Če bi bil doktor ali profesor učiteljišča ali ribniški dekan, bi bil danes, če bi bil še živ, kak pozabljen penzionist. Tako mi je pa Bog dal tako lepe službe, izročil mi je vzgojo duhovskega naraščaja skozi toliko let in še marsikaj drugega. Kako je Bog dober!« Valči Ravbar VIRI: Matjaž Ambrožič: Spomini in se-meniška kronika 1041-1944 Ignacija Nadraha, Ljubljana 2010 Janez Hladnik: Od Triglava do Andov, Goriška MD, 1978 ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV OBČINE IVANČNA GORICA na podlagi 37. člena statuta in Pravilnika o priznanjih ZKD Občine Ivančna Gorica objavlja R A Z P I S za zbiranje predlogov za podelitev Jurčičevih priznanj in plaket v letu 2019. Predlagatelji so lahko posamezniki, skupine ali društva, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo. Predlogi morajo prispeti na naslov: Zveza kulturnih društev Občine Ivančna Gorica, Cesta 2. Grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica najkasneje do 4. 1. 2019 na priloženem obrazcu. Kasneje prispelih predlogov žal ne bomo mogli upoštevati. Kandidate lahko predlagate v naslednje kategorije: • Jurčičevo priznanje za mlade Priznanje lahko prejmejo mladostniki do 18. leta starosti. Merila so: čas aktivnega delovanja, posebni dosežki ali uspehi, število nastopov ali obseg aktivnosti ali delovanja. • Jurčičevo priznanje za podporo Priznanje se podeli posamezniku ali skupini, ki ni v vodstveni funkciji društva, a je pomembno prispeval k razvoju in delovanju. Merila so: pomoč, podpora ali viden prispevek k delovanju ali razvoju skupine, društva ali kulturne dejavnosti. • Jurčičeva plaketa posamezniku Plaketa se podeli posamezniku za večletno delo v ljubiteljski kulturi, posebne dosežke, umetniško vodenje ali pedagoško - mentorsko delo. Merila so: čas delovanja, posebni dosežki in uspehi, obseg aktivnosti oz. delovanja. • Jurčičeva plaketa skupini Plaketo lahko prejmejo skupine ali društva za izjemne rezultate na posameznem področju kulturnega ustvarjanja. Merila so: posebni dosežki, število nastopov, gostovanj ali projektov ter obseg delovanja zadnjih dveh let. V posamezni kategoriji lahko predlagate samo enega posameznika ali skupino. Predlagate lahko vse posameznike ali skupine, ki so pomembno prispevali k razvoju kulture v občini Ivančna Gorica. Svečana podelitev priznanj in plaket bo 7. februarja na osrednji občinski prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku. 26 Kultura november 2018 številka 8 Hïcmoi Večer ob druženju in pesmi pod ambruškim kozolcem Vsi vemo, da z medsebojnim sodelovanjem lahko dosežemo veliko več, kot če smo sami, zato ni naključje, da v Ambrusu številne prireditve pripravljamo skupaj. Tako je bilo tudi v soboto, 22. septembra, ko smo člani Literarne skupine Kulturnega duštva Ambrus in člani domačega turističnega društva pripravili prijeten večer. Večer ob druženju in pesmih ljubezni pod kozolcem na Št'cnarjevem ranču. Člani Literarne skupine Kulturnega društva Ambrus že več let pripravljamo literarne večere za odrasle, v zadnjem obdobju pa tudi pravljične večere za otroke. Eden takšnih se je odvil 30. oktobra 2018, ko smo se zbrali v naši mali knjižnici Kulturnega doma v Ambrusu in medse povabili Storžka v težavah. Pravljičnega večera se je ponovno udeležilo veliko otrok - kar 23 junakov, starih od tri do deset let. Poleg otrok iz domače krajevne skupnosti so se nam pridružili tudi otroci od drugje. Prav vsi so z zanimanjem poslušali pravljico slovenskega pisatelja Toma Kočarja, ki govori o ve-veričkih Storžku in Zobku ter opiše Tradicionalni koncert moške vokalne skupine Višnjanski fantje Kar nekaj let že nas v jesenskem času vabijo na koncert Višnjanski fantje, letos so nas medse povabili že devetič. V soboto, 3. novembra, smo lahko prisluhnili melodijam, ki so v nas prebudile dih poletja. Lani so nas s pesmijo popeljali po slovenskih pokrajinah, tokrat pa so nam pripravili večer dalmatinskih pesmi. Na svojih koncertih običajno gostijo tudi druge glasbene goste. Izbira letošnjih glasbenih gostov, je bila gotovo pika na i, saj je večer dalmatinskih pesmi, z zvokom tamburic, tamburaške skupine iz Zagradca, pod vodstvom Robija Kohka, zvenel še lepše. Avla podružnične šole Višnja Gora je bila polna do zadnjega kotička, prav tako galerija nad šolsko avlo, kar pove, da je bil letošnji koncert rekordno obiskan. Koncert je kar prehitro minil, se je pa večer ob po- Višnjanskim fantom so se letos pridružili zagraški tamburaši (Foto: Eva Steiner) gostitvi, zvokih harmonike in skupnem prepevanju nadaljeval še pozno v noč. Za konec lahko rečem, da smo preživeli čudovit večer in prav gotovo nas tudi prihodnje leto na svoji 10. obletnici Višnjanski fantje ne bodo razočarali. Anica Zadel Glasbena skupina Amabile plete svoje Dogodek se je začel ob šestih zvečer, in sicer z ličkanjem koruze. Več kot dvajset se nas je zbralo, od najmlajših do starejših, in se zagnano spoprijelo z ogromno kopico koruznih storžev. Čeprav ji sprva ni bilo videti konca, je v prijateljskem vzdušju in ob spodbudnih sladkih darilcih, ki so se skrivala med koruzo, delo hitro minilo. Ob 20. uri je sledil literarni večer z naslovom Same pesmi o ljubezni s pesmimi Toneta Pavčka, Cirila Zlobca in drugih pesnikov ljubezni. Z večerom smo se želeli pokloniti dvema vrhunskima slovenskima poetoma, mnogim znana predvsem po zbirki Pesmi štirih, ki sta jo ustvarila skupaj s Kovičem in Menartom. Konec septembra je minilo 90 let od rojstva pesnika Toneta Pavčka, avtorja številnih pesmi za otroke in odrasle, v katerih ima poleg rodne Dolenjske veliko mesto predvsem ljubezen. Po naslovu ene izmed njegovih zadnjih zbirk, ki je izšla leta 2008, smo pomenovali literarni večer - Same pesmi o ljubezni. Poezija, ki upesnjuje najlepše čustvo na svetu, je zagotovo tudi osrednja nit ustvarjanja Cirila Zlobca, ki je od nas odšel konec avgusta. Njegove pesmi in ljubezen dvoedina pa ostajajo in bodo pesnika ljubezni, kakor so poimenovali Zlobca, še dolgo ohranjale živo prisotnega med nami. V literarnem večeru smo se dotaknili tudi poezije mladega fanta, blaženega Alojzija Grozdeta, ki je svoje življenje daroval za vero, predzadnji dan svojega zemeljskega bivanja pa je preživel v našem kraju. Pesmi izbranih pesnikov so prebirali člani Literarne skupine domačega kulturnega društva, med njiimi Polona Hrovat, ki je večer tudi povezovala, z ljubeznijo do pesmi pa so ga popestrili člani Mešanega in Moškega pevskega zbora Ambrus. Večer pod ambruškim kozolcem na zadnji poletni dan je bil ponovno dokaz, da v Ambrusu lahko naredimo mnogo lepega, če smo skupaj. Skupno delo, prebiranje poezije, druženje ob lepo zapeti pesmi in prijateljskem klepetu ... Saj prijateljstvo in ljubezen vse premagata, na koncu pa sta tista, ki zares štejeta in ostajata. Ali kot bi rekel Pavček: »Kaj sva vsak zase ali kaj sva skupaj, se ne sprašujeva. /.../ In sva z vsem, kar boli in je bolelo še zmeraj dva, ki sta ostala skupaj.« Špela Zupančič, KD Ambrus Ambruški otroci so prisluhnili Storžku v težavah stezice v Ambrusu dogodek, s katerim se lahko najverjetneje vsi poistovetimo. Storžku namreč njegov najboljši prijatelj Zo-bek, za katerega sicer silno rad peče palačinke in mu streže, nekoč začne presedati, zato se mu v želji, da bi ga odgnal iz svojega domka, zlaže. Laž ima uničujoče posledice, vendar se prijatelja na koncu pobotata, si delo tokrat pravičneje razdelita in ponovno z veseljem preživljata čas drug z drugim. Po prebrani pravljici smo skupaj ugotavljali, da pravzaprav ni nič narobe, če se s svojim prijateljem občasno skregamo (še posebej če gre za našega bratca ali sestrico), važno je, da se z njim vselej pobotamo in se za skupno Vsak, ki ga je pot že kdaj pripeljala v Ambrus, lahko pritrdi misli, da kraj resnično živi, da se v njem vedno nekaj dogaja. Dogodki, ki puščajo sledi in povezujejo ljudi ... To so vsekakor lahko občutili tudi obiskovalci od blizu in daleč, ki so v soboto, 27. oktobra 2018, zavili v ambruški kulturni dom, kjer je potekal tretji samostojni koncert Glasbene skupine Amabile s pomenljivim naslovom Moje stezice. Mlade pevke so pripravile prekrasen glasbeni večer in ponovno navdušile. Glasbeno skupino Amabile, ki že vse od začetka deluje pod okriljem Kulturnega društva Ambrus, sestavljajo štiri nasmejana dekleta - Manca in Monika Hočevar iz Am-brusa ter Nika in Polona Škoda iz Zagradca. Čeprav skupaj prepevajo šele tri leta, s svojimi glasovi, glasbenimi talenti in doživeto zapetimi pesmimi, ki jih podarjajo soljudem, polepšajo marsikatero prireditev v Ambrusu in okolici, prepoznavne pa postajajo tudi drugje po Sloveniji. Ko zapojejo, zapojejo z vsem srcem, polno in predano, v želji, da bi poslušalce prevzele, jih morda popeljale v neki drug kraj in čas, med spomine, sanje, hrepenenja ... Zdi se, da skozi njihovo glasbo svet za nekaj časa postane svetlejši in blažji. Tako je bilo tudi na sobotnem koncertu, kjer so se nam predstavile s spletom izbranih slovenskih, hrvaških in angleških pesmi, za ka- tere je večino priredb ustvarila Monika Hočevar, ki zasedbo tudi vodi. Dekleta so nas v večeru popeljala po stezicah upanja, ljubezni in mladostnega optimizma, še posebej pa so se nas dotaknila s pesmijo Sanjam. Nič presenetljivega, da se z njo popolnoma zlijejo, saj gre za njihovo prvo avtorsko skladbo, ki jo je napisala Polona Škoda. Mladenke se niso izkazale le kot odlične pevke, temveč tudi kot talentirane instrumentalistke, ki so poskrbele za spremljavo nekaterih pesmi - Monika na kitari in violončelu, Manca na flavti ter Nika na violini in klavirju. Da je bil preplet besed in glasbe popoln, je poskrbela Polona Hrovat, ki je napisala scenarij in vezno besedilo za koncert, ki so ga podajala kar dekleta sama. Eden od slovenskih poetov bistvo poezije vidi v zvenu, ki pomeni, in pomenu, ki zveni. Pri zapeti pesmi je ta neločljiva poveznost še izrazitejša, kar vedno znova dokazujejo članice Glasbene skupine Amabile. Melodija, ki te ponese, besedilo in njegova interpretacija, ki te povle-četa vase, napetost, ki ne popusti, izraz, ki se stopnjuje. Glasbenice, ki pravzaprav iščejo, razkrivajo ali na novo odkrivajo stezice. Svoje in naše. Ostajata le hvaležnost in zavedanje, da je glasba prav zato nekaj najlepšega na svetu. Spela Zupančič, KD Ambrus Foto: Jan Hrovat prijateljstvo z vsem srcem trudimo. Kasneje smo se naučili tudi pesmico o veverici, na ustvarjalni delavnici pa izdelali prikupne Storžke iz storžev. Nazadnje smo se posladkali še s palačinkami z lešnikovo kremo - le kako se ne bi, ko pa je bila to najljubša jed veveričkov iz naše pravljice. Preprosta, a poučna pravljica je bila tako kot celoten večer otrokom zelo všeč. Veseli nas, da se pravljičnih večerov, s katerimi želimo svoje najmlajše navdušiti za branje in jim hkrati popestriti počitniške dni, udeležuje vedno več otrok. Če vas zanima, kdo nas bo v Ambrusu obiskal naslednjič, pa se nam le pridružite med zimskimi počitnicami. Pričakujemo vas. © Špela Zupančič, KD Ambrus Foto: Polona Hrovat A Sobrače m november 2018 številka 8 Kultura 27 Kulturno društvo Vidovo gostilo vrh FS Vidovo veterani na slovenske Zveze ljudskih tradicijskih Bizeljskem skupin C I O F F V prostorih obnovljenega Doma kulture v Šentvidu sta v petek, 19. oktobra 2018, potekali seji dveh pomembnih organov Zveze ljudskih tradicionalnih skupin Slovenije (ZLTTS), in sicer Upravnega odbora in Strokovnega sveta. Kulturno društvo Vidovo oziroma folklorna skupina Vidovo je članica tega združenja že dobri dve desetletji. Zveza, ki deluje že 40 let, je prostovoljna, samostojna, nepridobitna zveza festivalov in društev, folklornih skupin, ki se združujejo zaradi ohranjanja, prikazovanja in izvajanja ljudskih plesov, običajev, ljudskih oblačil, pesmi in glasbe. Osnovni namen ZLTSS je ohranjanje, prikazovanje oz. izvajanje vseh oblik ljudske tradicijske kulturne dediščine na Slovenskem. Poleg tega pa zveza skrbi za strokovno raven svojih članic pri prikazovanju ljudske kulturne dediščine, izmenjavo izkušenj na mednarodni ravni ter nudenje pomoči pri organizaciji in izvedbi kulturnih prireditev svojih članic, vključno s festivali, razstavami in drugimi sorodnimi dejavnostmi. ZLTTS je član mednarodne organizacije CIOFF® (Conseil International des Organisations de Festivals de Folklore et d 'Arts Traditionnels oz. Zveza organizacij folklornih festivalov in ljudske umetnosti), ki je član UNESCO-a (United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation oz. Organizacija Združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo). Organizacija obeh sestankov in ureditev primernosti prostora je bila v celoti v domeni Kulturnega društva Vidovo. V čast nam je bilo, da sta predsednik društva Franjo Čuček in podpredsednica Alina Cunk Perklič prisostvovala razpravi. Kulturno društvo Vidovo je z organizacijo obeh sestankov pridobilo potrditev svojega uspešnega delovanja ne samo na regionalnem, ampak tudi na nacionalnem nivoju. Alina Cunk Perklič, KD Vidovo Komedija »Tašča.com« obiskovalce nasmejala do solz V prenovljenem Domu kulture v Šentvidu pri Stični je bila v soboto, 13. 10. 2018 in v nedeljo, 14.10 2018, uprizoritev nove igre. Člani Gledališča Vidovo iz Kulturnega društva Vidovo so se tokrat predstavili s komedijo »Tašča.com«, prvim delom komedije iz niza štirih. Komedija govori o družini, ki jo sestavljajo mama Marica, njen mož Franci ter najstniški hčerki Julija in Nika. Družina živi običajno mestno življenje v stanovanjskem bloku. Življenje jim na glavo obrne mamina mama in moževa tašča Jula, ki pride k njim »na obisk«. Tašča je seveda prilagodljiva, iznajdljiva in »namazana z raznimi žavbami«. Ob dogodkih in nezgodah med zetom in taščo, kjer praviloma kratko potegne prav zet, so se obiskovalci do solz nasmejali. Poleg tega so obiskovalci uživali ob pripovedi, ko babica vnukinjama opisuje čas njene mladosti. Ker pa ima ena od vnukinj težave v ljubezni, ji babica z veseljem priskoči na pomoč in njene ljubezenske težave rešuje na svoj način. Obiskovalci so bili presenečeni nad zaključkom zgodbe, saj je tašči Juli uspelo rešiti ljubezenske težave svoje vnukinje, prav tako pa je zgladila odnos z zetom. Igralci smo neizmerno uživali na pripravah na igro. Skozi vaje, ki so potekale vse od letošnjega februarja naprej, nas je povezovala volja do igranja in pozitivna energija. Veliko truda je bilo vloženega v pripravo igre, zato smo se člani Gledališča Vidovo odločili, da po uspešno izvedeni premieri in prvi ponovitvi igro predstavimo še drugje po Sloveniji. O gostovanju v drugih občinah kulturniki z nasmehom pravijo, da se dober glas širi v deveto vas. Po uspelih gostovanjih z igro »Partnerska poroka« na Štajerskem in v Prekmurju v letu 2017 in 2018, smo se tudi letos že dogovorili za nastope v teh krajih. Tako nas prvi uprizoritvi igre zunaj naše občine čakata že februarja, ko se bomo z Kot že nekaj let zapored, smo se tudi letos člani Folklorne skupine veteranov, Kulturnega društva Vidovo z veseljem odzvali povabilu našega člana Andreja, da skupaj preživimo soboto na Bizeljskem. Takšna in podobna druženja so del skupnega načrtovanja aktivnosti, ki jih predvidevamo tudi v naslednjem letu, saj so odlične priložnosti za sproščene pogovore in usklajevanja. Naši člani so vstopali vse do Zagradca in po pozdravih: »A veste tistega, ko sta šla dva lovit ribe ...« smo v smehu nadaljevali pot do Čateža, kjer je bil prvi postanek za nujno potrebno kavo. Pri Isteničevih v Stari vasi na Bizeljskem smo si ogledali lepo obnovljeno stavbo in nabavili nekaj penečih vin za praznike, ki se kar hitro bližajo. Po Andrejevem telefonskem klicu, da so vampi in obara kuhani, smo se hitro vkrcali na avtobus. Bizeljsko nas je kljub turobni oblačnosti pozdravilo s prelepimi barvami vinogradov, ki so postale še lepše po »slivovi« dobrodošlici v Andrejevi zidanici. Naše druženje je poleg dobre hrane in pijače popestril še Tone s harmoniko. Kot se za folkloriste spodobi, smo peli in plesali; šal in klepeta pa je bilo na pretek. igro predstavili v okolici Celja. Vmes pa bomo seveda do ušes nasmejali občane domače občine, saj s komedijo »Tašča.com« sodelujemo v letošnjem Gledališkem abonmaju Ivančna Gorica«. Predstava bo 14. 12. 2018 na Muljavi. Ne nazadnje igralci smo uživali med uprizoritvijo komedije, predvsem pa smo bili zadovoljni ob zaključnem aplavzu, ko se nam je odprl pogled na dvorano. Z veseljem smo zaznavali zvok ploskanja, ki je prihajal iz polne dvorane. To nam je dalo potrditev, da so se vsi odlično zabavali. Alina Cunk Perklič Foto: Boštjan Perklič V popoldanskih urah je Andrejev hram obiskal še sveti Martin s svojim pomočnikom angelom in »požegnal« novo letino. S plesom smo dali vedeti, da je tudi letos odlična. Popoldne smo se povzpeli na Svete gore ob Sotli, znano romarsko pot. Ob poti je postavljen lep lesen križev pot, delo akademskega kiparja Staneta Jarma. Na hribu stoji cerkev iz 13. stol., posvečena rojstvu Device Marije. Tekom let je bila večkrat dozidana. Sedanja zgodnjebaročna cerkev ima podobo bazilike. Cerkev krasijo lepe freske Tomaža Fantonija. Še posebej pa pritegne pogled glavni oltar, na katerem se vrstijo glavni dogodki iz Marijinega življenja. Nad in pod cerkvijo stojijo še štiri kapele, v virih prvič omenjene l. 1545. S hriba je prelep razgled na hrvaško Zagorje, Donačko goro in Boč. Kar prehitro se je znočilo. Hvala Andrej, za gostoljubje in vse dobrote. Kot vedno je bil tudi letos to en čudovit dan. Skupaj plešemo že šesto leto in v teh letih smo postali res pravi prijatelji. Radi smo skupaj in taki posebni dnevi polnijo naše spomine. Zato smo ob odhodu že kovali načrte za naša prihodnja druženja. Marija Bajc i "letw^Or- blfom: MM Na letošnjem festivalu se bodo poleg gostiteljske folklorne skupine iz Kulturnega društva Vidovo iz Šentvida pri Stični predstavile še skupine iz Poljske, Italije, Hrvaške ter skupina iz Bovca. Osrednja prireditev z nastopom skupin iz vseh štirih držav bo v soboto, 24. 11. 2018, ob 19. uri, v Domu kulture v Šentvidu pri Stični. Vabljeni! 28 Kultura november 2018 številka 8 OTtmoi Med 17. novembrom in 8. decembrom v Stični obilica razovrstnih kulturnih poslastic Že 19. Festival Stična želi s kulturno ponudbo poskrbeti za čim širši spekter obiskovalcev ter promovirati prepoznavno in tudi še neuveljavljeno kulturno produkcijo. In tudi tokrat bo festival mednaroden. Že pred uradno otvoritvijo festivala se bodo v Stični pred začetkom turneje Astronavt ustavili Društvo mrtvih pesnikov. Prvi festivalski petek, 23. 11., bo tradiconalno dišalo po Glasbenem maratonu mladih, neuveljavljenih skupin, večer pa bodo začinili še lanskoletni zmagovalci Gross upi z etno folk koncertom. Od otvoritve Festivala Stična, ki bo 24. novembra ob 18. uri, do 8. decembra 2018 bo v galeriji Muzeja krščanstva na Slovenskem na ogled slikarska razstava mlade slikarke Ajde Kadunc. Za glasbeno spremljavo na uradni otvoritvi pa bo posrbel Kvartet rogov Akademije za glasbo Ljubljana. Sobotni večer pa bomo zaključili v čisto drugačnem glasbenem slogu - s Smaal Tokkom- - raperjem, ki goji svoj posebni pridigarski žanr. Na stiške odre pa bodo v nadaljevanju stopili še legendarna skupina Lačni Franz, heavy metalci Metalsteel, potem pa še njihovo čisto nasprotje - Čedahuči z akustičnim koncertom, ko bomo praznovali Ta veseli dan kulture, festival pa bodo zaključili gostje iz Srbije, rock skupina Dram. Poskrbeli smo tudi za vse ljubitelje gledališča - s predstavo Pokondirana tikva se bodo občinstvu predstavili gostje iz Srbije in s predstavo Mi, evropski mrliči zamejski Slovenci iz Avstrije. Otroci bodo v nadeljskih popoldnevih izvedeli, kaj je počel Peter Pan (glasbeno-plesna predstava KUD Zarja Trnovlje) ali pa se nasmejali predstavi Butalci (otroška predstava Kulturnega zavoda Kult Ljubljana). Odpočili in pogreli se bomo na Sejšelih z Majo Novak, poleteli bomo še do Kostarike z Matejem Koširjem in ne nazadnje prehodili še slovensko planinsko pot s Katjo Kegl Vencelj. Malokdo ve, kako zelo je Stična povezana s skrivnostno podzemno živalco - človeško ribico, saj je bila odkrita prav v Stični in ki ji bomo posvetili prvi nedeljski festivalski večer. Ustvarjalci festivala vas že nestrpno pričakujemo v Stični! Vse dodatne informacije o natančnem sporedu prireditev, prizoriščih in podrobnem opisu nastopajočih najdete na spletnih straneh www.festival-sticna.si ali www.kd-sticna.si in na Facebookovi strani Festivala Stična, za več informacij pa lahko pišete tudi na info@kd-sticna. Vstopnice lahko kupite v Knjižnici Grosuplje, enota Ivančna Gorica, med njihovim delovnim časom in v Užit-karnici Jama v Stični. Vstopnice bodo na voljo tudi eno uro pred posameznim dogodkom v Kulturnem domu Stična oziroma Užitkarnici Jama. Rezervacija vstopnic: info@kd-sticna.si ali 040 525 280 (Tina). Rezervirane vstopnice je treba dvigniti najkasneje 30 min pred začetkom dogodka. Za rezervirane vstopnice velja cena na dan dogodka. Doživite Festival Stična! Popotovanje po Slovenski Istri - Piran z okolico Letošnje leto smo si člani Kulturno -športnega društva Dob kot nagrado za uspešno organizirane in izvedene 3. kmečke igre privoščili izlet na Primorsko. V nedeljo, 7. 10. 2018, smo že navsezgodaj krenili na pot. Upali smo, da nas ta dan ne ujame dež, saj vremenska napoved ni bila najbolj obetavna. Na poti smo si privoščili kavo in rogljiček, saj v jutranjih urah brez tega ne gre. Po jutru se dan pozna, smo si dejali in se hitro napotili proti svojemu cilju. V Kopru se nam je pridružila vodička Kristina Gorišek, ki nas je po Slovenski Istri spremljala ves dan in nam natrosila številne lokalne informacije in zgodbe. Naša prva točka postanka je bilo mesto Strunjan, kjer smo si ogledali naše najmanjše, a še delujoče Strunjanske soline in se sprehodili po delu najvišje flišne obale vse do Belega križa. Od tu se nam je odprl čudovit pogled na Mesečni in Tržaški zaliv. Naslednje mesto našega postanka je bilo starodavno mesto Piran. Po ozkih ulicah smo se povzpeli do cerkve sv. Jurija in se z višine ogledali prečudovito beneško arhitekturo starega mesta. Kljub temu, da je bilo vreme pred tem malo bolj oblačno, nas je v Piranu pričakalo sonce. Po napornem vzponu na vrh se seveda prileže kosilo. V gostilni Pirat smo bili le tega bili tudi deležni. Nato nas je čakalo lepo popoldne v zaledju slovenske Istre. Odpeljali smo se nad dolino Dragonje v Ša-vrinsko gričevje, kjer kraljujeta oljka in vinska trta. Cerkev sv. Mihaela v vasi Krkavče je bila predstavljena s strani domačina na zelo zabaven način. Pot smo nadaljevali do oljarne Torklja. Imeli smo degustacijo njihovega ekološko pridelanega oljčnega olja. Že je bila ura 19 in seveda čas, da se povzpnemo do vinske kleti. Vinska kraljica iz pred nekaj let nam je predstavila domačo vinsko klet in nas postregla z aperi-tivom. Povabila nas je na pokušino njihovih vin in ekološko pridelane hrane. Bilo je prijetno in dan se ne bi mogel lepše zaključiti, kot se je. Člani društva smo se židane volje odpravili proti domu pripravljeni na nove izzive in dogodke, ki so pred nami. Katja Klemenčič KUD Zebelj Zagradec napoveduje Literarna sekcija »Literat« 16. 11. 2018: Haiku delavnica in okrogla miza (Ivančna Gorica, Medge-neracijski center) 17:00 - 17:45 Teorija in zgodovina haikuja 18:20 - 19:05 Ustvarimo svoj haiku 19:15 - 20:45 Okrogla miza z Alenko Zorman, mednarodno uveljavljeno haikuistko 07., 14. in 21. 11. 2018; 12:30 - 14:00: Bralni dogodek »Manj znani Jurčič« - za mladostnike (Zagradec, osnovnošolska knjižnica) 15. 12. 2018; 09:00 - 11:15: Bralni dogodek »Manj znani Jurčič« - za odrasle (Zagradec, kulturni dom) 19. in 26. 01. 2019; 09:00 - 11:15: Bralni dogodek »Manj znani Jurčič« - za odrasle (Ivančna Gorica, knjižnica) 25., 26. in 27. 02. 2019; 09:00 - 11:15: Bralni dogodek »Manj znani Jurčič« - za mladostnike (Ivančna Gorica, knjižnica) Fotografska sekcija »Objektiv« 01. 12. 2018: Foto delavnica »Barve jeseni« (Lavričeva koča na Gradišču) 09:00 - 11:00 Fotografiranje v naravi 11:00 - 12:00 Obdelava fotografij na računalniku 09. 2. 2019: Foto delavnica »Zimske razglednice« (lovska koča Ratenca) 09:00 - 11:00 Fotografiranje v naravi 11:00 - 12:00 Obdelava fotografij na računalniku 6. 4. 2019: Foto delavnica »Znanilci pomladi« (turistična vas Pristava nad Stično) 09:00 - 11:00 Fotografiranje v naravi 11:00 - 12:00 Obdelava fotografij na računalniku Lutkovna sekcija »PriMejDunej« 21. 12. 2018: predpremiera lutkovne predstave »Koruzni storžek Gašper in pujsek Boltežar« (Zagradec, kulturni dom) 15:00 lutkovna predstava 15:30 prihod dedka Mraza Gledališka sekcija »G2« 28. 12. 2018: predpremiera komedije »Simulanti« (Zagradec, kulturni dom) 17:30 Vsi dogodki, delavnice in predstave so brezplačne! Prijave na delavnice in dogodke so obvezne - pokličite 041 694 698 ali pišite na matjaz.marincek@gmail.com. A Sobrače ^Šentvi m november 2018 številka 8 Šport 29 RAZPIS ZA ŠPORTNIKA LETA OBČINE IVANČNA GORICA V LETU 2018 ZŠO Ivančna Gorica tudi letos podeljuje priznanja za najboljše športnike in športnice v občini Ivančna Gorica ter priznanja zaslužnim športnim delavcem. Predlogi morajo prispeti na naslov ZŠO Ivančna Gorica, So-kolska 8, 1295 Ivančna Gorica, najkasneje do ponedeljka, 26. novembra 2018, na predpisanem obrazcu, ki je objavljen na spletni strani http://zso.prijetnodomace.si/. Kasneje prispelih predlogov žal ne bomo mogli upoštevati. Kategorije, v katere lahko predlagate svoje kandidate, so: a) Mlajši dečki letnika 2006 in mlajši b) Mlajše deklice letnika 2006 in mlajše c) Starejši dečki letnika 2003 in mlajši d) Starejše deklice letnika 2003 in mlajše e) Mladinci letnikov 2002, 2001, 2000 in 1999 f) Mladinke letnikov 2002, 2001, 2000 in 1999 g) Člani letnika 1998 in starejši h) Članice letnika 1998 in starejše i) Najboljša športna ekipa občine Ivančna Gorica j) Zaslužni športni delavec-delavka k) Veteran-veteranka l) Športniki invalidi Za naziv športnika leta občine Ivančna Gorica imajo pravico kandidirati vsi tisti: - ki so člani društev in klubov iz občine Ivančna Gorica, - vsi vzgojno izobraževalni zavodi v občini Ivančna Gorica, - športniki s stalnim prebivališčem v občini Ivančna Gorica, ki delujejo v društvih in klubih,s sedežem zunaj občine Ivanč-na Gorica Za najboljšo športno ekipo občine Ivančna Gorica lahko kandidirajo samo ekipe šol, društev oz. klubov, ki so registrirani v občini Ivančna Gorica. V posamezni kategoriji lahko predlagate samo enega posameznika oz. ekipo! Predlagate lahko tudi športne delavce oz. delavke (učitelje, trenerje, druge funkcionarje) za posebno priznanje za velik prispevek k razvoju športa v občini Ivančna Gorica, ki delujejo na področju športa vsaj 15 let. Predlog za veterana, veteranko - starostna omejitev najmanj 50 let. Predlog ustrezno utemeljite z obrazložitvijo dosežkov za leto 2018 (dosežki, št. tekmovalcev oz. klubov na posamezni tekmi, sodelujoče države, če gre za mednarodno tekmovanje, datum in kraj tekmovanja ...). Naveden naj bo vir, kjer so vsi rezultati preverljivi. Svoje predloge morate potrditi z žigom in podpisom predsednika kluba oz. društva. Ob jubilejih bodo športni klubi in društva dobila jubilejne plakete za 10, 20, 30 .... letno delovanje, zato, če sodite mednje, navedite v svojem predlogu tudi to z ustrezno obrazložitvijo. Sezona 2013/13 r_£ £ I GLEDALIŠKI ABONMA 1 Ivančna Gorica ^ Y Atletinja Tjasa Zajc nas je navdušila na 3. mladinskih olimpijskih igrah v Argentini 16-letna Tjaša Zajc z Muljave je sredi oktobra več kot častno zastopala barve slovenske mladinske reprezentance na poletnih OI mladih in v suvanju krogle zasedla 14. mesto, kar je odličen dosežek, čeprav sama z rezultatom ni bila najbolj zadovoljna. Skoraj smo se že navadili, da nas mladi športniki iz naše občine presenečajo z odličnimi rezultati na evropski in svetovni ravni. Ena od takih je Tjaša, ki se razvija v odlično atletinjo, njena prva disciplina pa je suvanje krogle. Pravico nastopa na olimpijskih igrah mladih si je prislužila na julijskem evropskem prvenstvu v Gyoru na Madžarskem, kjer je izboljšala tudi svojosebni rekord na 14,16 m. Tjaša se je pogumno podala v Argentino, v Buenos Aires, kjer je z rezultatom 13.35 m na koncu dosegla 14. mesto. Po vrnitvi domov jo je na Jurčičevi domačiji na Muljavi sprejel župan Dušan Strnad in ji podelil spominski kovanec Prijetno domače, ki se podeljuje posameznikom in orga- Muljavčanka Tjaša Zajc skupaj z slovensko reprezentanco na olimpijskih igrah mladih v Argentini nizacijam ob njihovih uspehih in dosežkih, ki pripomorejo k prepo- znavnosti in ugledu Občine Ivančna Gorica. Ne nazadnje je Tjašin uspeh zgled in spodbuda drugim mladim športnikom v naši občini, da vedo, da je z dobrim delom možno doseči marsikaj. Tjaša trenira v Atletskem društvu Mass Ljubljana, kjer jo trenira Lovrenc Umek, za katerega pravi, da je najbolj zaslužen za njene uspehe. Sicer pa obiskuje drugi letnik Srednje kmetijske šole Grm- Biotehniška gimnazija v Novem mestu. Nastop na tako velikem tekmovanju je zanjo pomembna izkušnja, ki ji bo na njeni nadaljnji poti gotovo prišla prav. Tjaša, čestitamo! Simon Bregar 13. županov turnir v ulični košarki Na Sokolski ulici v Ivančni Gorici je zadnjo nedeljo v septembru odvijal že 13. županov turnir v ulični košarki, kjer so se v tekmovanju trojk pomerile ekipe iz občine Ivančna Gorica. Vrhunec nedeljskega dogajanja je bila že tradicionalna revijalna tekma med županovo in podžupanovo ekipo. Na letošnji Streetball Ivančna Gorica se je prijavilo sedem ekip in sicer iz Ivančne Gorice, Zagradca, Stične, Kriške vasi, Šentvida pri Stični in Doba pri Šentvidu. Sistem tekmovanja je bil razdeljen v eno skupino, tako da je vsak igral z vsakim. V predtekmovanju se je odigralo 21 tekem, v izločilne boje pa so se uvrstile najboljše štiri ekipe. Prvi pol-finalni dvoboj je potekal med ekipama Šentvida pri Stični in Kriško vasjo, drugi pa med ekipami mladih iz Stične in Ivančne Gorice. V finale so se brez večjih težav uvrstili ekipi Kriške vasi in Ivančne Gorice. Finalni dvoboj, ki so si ga z zanimanjem ogledali številni obiskovalci, je postregel s pravim tekmovalnim nabojem. Skozi celotno tekmo je veliko bolje kazalo ekipi Kriške vasi, ki pa so jo zmage na 13. županovem turnirju stali številni zgrešeni prosti meti. Lahko rečemo, da je ekipa Ivančne Gorice poleg zmage upravičila tudi prednost domačega terena in slavila s 15:12. Pred finalnim dvobojem sta se že tradicionalno pomerila župan proti podžupanu. Za župana Dušana Strnada sta letos igrala še občinski svetnik Silvo Praznik ter ročni kolesar, paraplegik in ambasador občine Ivančna Gorica Primož Jeralič, ki je prisotnim na invalidskem vozičku dokazal, da je z veliko mero vztrajnosti mogoče narediti marsikaj. Za podžupanovo ekipo sta igrala najstarejši in najmlajši udeleženec turnirja, Brane Žinger in Anže Jerman. Zmage se je zasluženo veselila županova ekipa, ki je slavila z rezultatom 21: 14. Trenutni izid v zmagah se je malenkostno zvišal na 8:5, seveda v prid župana. V tekmovanju meta za tri točke je bil letos najboljnatančen Andraž Ulčar. V okviru prireditve so organizatorji poskrbeli tudi za najmlajše, ki so se lahko zabavali v otroškem kotičku ter se preizkusili v metanju na nižji koš. Poskrbljeno je bilo tudi za jedačo in pijačo in glasbeno vzdušje, ki ga je izvajal ivanški DJ Kasnič. Gašper Stopar 30 Šport november 2018 številka 8 ob pri Šentvidu^ 3Retnaj Muljava Izjemen uspeh naše občanke v dvigovanju uteži Pred kratkim je postala naša občina bogatejša še za en športni uspeh naših občanov. 17-letna Kristina Kaste-lic iz Šentpavla na Dolenjskem je na oktobrskem svetovnem prvenstvu na Trnavi na Slovaškem osvojila naslov svetovne prvakinje v dvigovanju uteži oziroma t.i. powerliftingu. Powerlifting je športno tekmovanje, kjer tekmovalci tekmujejo v treh disciplinah, in sicer v počepu, potisku s prsmi ter mrtvem dvigu. Cilj vsakega tekmovalca pa je dvigniti čim več kilogramov. Kristina se je s powerliftin-gom spoznala šele pred slabim letom, a že kmalu začutila, da lahko iz sebe naredi nekaj več. Tako je na sploh svojem prvem uradnem tekmovanju, na državnem tekmovanju, ki je potekalo v Ivančni Gorici, »pometla« s konkurenco in osvojila prvo mesto v kategoriji Women Teen (16-17 let) do 82.2 kg. CHAMPIONSHIP T i. powerlifting sestavljajo tri discipline v dvigovanju uteži r v, JfV 2018* TRN AVA iVSTVA francoskem boksu u V soboto, 29. 9. 2018, je v Va-raždinski Areni na Hrvaškem, potekal svetovni pokal v savate francoskem boksu za klube, ki ga je organiziral domači klub iz Varaždina Fight Club Kovačic. Pokala se je udeležila tudi naša perspektivna mladinka Lara Grm, ki je bila zaradi celodnevne tekme odsotna od pouka, ki je zaradi delovne sobote potekal na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Rokometni veterani predali v uporabo obnovljeno športno igrišče v Šentvidu S tekmo rokometnih veteranov iz občine Ivančna Gorica je v nedeljo, 14. oktobra 2018, pri Osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični potekalo simbolično odprtje prenovljenega šolskega športnega igrišča. Investicija, ki jo je izvedla Občina, je zajemala preplastitev igrišča, zamenjavo športne opreme z novima goloma, košema, mrežo za odbojko, obnovo dela tribun in ureditev odvodnjavanja. Obnovljeno športno igrišče je v prenovljeni podobi zasijalo že na letošnjem pevskem taboru, površine pa so primerne za igranje malega nogometa, rokometa, košarke in odbojke. Obnova igrišča s prejšnjimi posegi in investicijami v otroško igrišče ter prometno ureditvijo daje središču kraja Šentvid še lepšo podobo. Kot je pred začetkom tekme povedal eden od pobudnikov veteranske tekme župan Dušan Strnad, je najbolje, da igrišče uradno v uporabo predajo prav rokometni veterani. Ti v svojih časih skoraj niso poznali parketa, ampak so večino svoje kariere odigrali na betonskih oziroma asfaltnih površinah. »Današnji dogodek je vsekakor idealna priložnost, da se malo poveselimo in dogovorimo o ponovni oživitvi veteranskih turnirjev, tako kot je to že bilo včasih. Če ne dvakrat, pa vsaj enkrat letno,« je še dodal Strnad. Ob simboličnem odprtju je zbrane pozdravil gostiteljin ravnatelj šentviške šole Janez Peterlin. Kot je povedal, je tudi sam rokometaš po duši, ki se rad spominja svojih dvobojev med ekipami Šentvida in Šmartnega pri Litiji, za katero je igral in jo tudi treniral. Ob tej priložnosti je izkoristil še priložnost ter se zahvalil Občini za številne izpeljane projekte v zadnjih letih tako v šoli kot njeni okolici. Sledila je tekma med modro in rumeno ekipo, na kateri so se pomerili nekdanji igralci rokometa iz Šentvida, Višnje Gore, Ivančne Gorice in Stične. Tekmo so začeli najstarejši iz obeh ekip, zatem pa so se med seboj pomerili še mlajši. Kljub prijateljskem obračunu je bilo poleg atraktivnih potez med igralci prisotnega še kar nekaj tekmovalnega duha. Na koncu je po treh odigranih polčasih ekipa rumenih oziroma županova ekipa slavila z rezultatom 26:23. Po tekmi je sledil prijateljski stisk rok in obujanje spominov na nekdanje dvoboje. Gašper Stopar Namizni tenis na Krki Kristino je na svetovnem prvenstvu na Slovaškem spremljal oče Še bolje pa se je odrezala na nedavnem svetovnem powerlifting tekmovanju federacije WUAP na Slovaškem, kjer je v kategoriji Women RAW Teen (16-17 let) do 75 kg osvojila naslov svetovne prvakinje. Poleg prvega mesta je postavila še dva svetovna rekorda v squatu (120 kg) ter v deadliftu (140 kg). Za vse Kristinine in fitnes navdušence pa je dobra novica ta, da bo že čez dober mesec dni v Ivančni Gorici potekalo mednarodno tekmovanje v triatlonu moči, kjer organizator Športni studio VIP pričakuje okrog 150 tekmovalcev iz celotne Evrope. Gašper Stopar Lara Grm srebrna v savatu Medobčinsko prvenstvo posameznikov v namiznem tenisu je v septembru organiziralo ŠD Stična. Čeprav so se na začetku porajali dvomi o izvedbi tekmovanja na samo dveh mizah, je na koncu tekmovanje minilo v prijetnem vzdušju. Dobrih tekem ni manjkalo, presenečenj tudi ne. Na koncu je zmago v kategoriji nad 50 let osvojil Zvone Brodnik (Krka) in tako preprečil, da bi edina ženska na tekmovanju le-to odnesla s seboj v Velike Lašče. Na koncu se je zadovoljila z drugim mestom. Tretji je bil Marjan Prijatelj iz Kom-polj, četrti pa Sever iz Velikih Lašč. Ostali naši občani niso posegli po vidnejših rezultatih. Zato pa smo člani ŠD Krka še bolje nastopili v absolutni kategoriji in osvojili prvo in drugo mesto. Vokal je obranil lansko zmago iz tekmovanja v Šmarju, drugo mesto pa je dodal Luka Mlakar. Na tretje mesto se je uvrstil Janežič (Šmarje). Da je težko voditi turnir in še igrati, je ugotovil vodja tekmovanja Bojan Kuhelj(poma-gala mu je Petra Šmid), ki se je na koncu zadovoljil s četrtim mestom. V polfinale se ni uvrstil lansko leto drugi Zvone Omahen (Šentvid). Medobčinska liga je medtem že pri koncu. Prvi krog je prinesel derbi prvouvrščenih ekip Krka I in Krka II. Vse posamezne dvoboje je sicer dobil Mlakar (Krka II), a to žal ni bilo dovolj za zmago. Odlično je za prvo ekipo odigral Mali Robert, ki je dobil dva dvoboja posamezno in še enega v paru z Vokalom. Zmagala je tako prva ekipa. V naslednjem krogu je prva ekipa v gosteh premagala ekipo Kompolj z 8:2, druga ekipa pa ekipo Stične 8:2. Da ne bi zaspali na lovorikah, je opozorila ekipa Stične, ko je na tekmi na Krki proti ekipi KGG Krka I že vodila s 4:3, a na koncu vseeno izgubila s 6:4. Za ekipo Stične je Kuhelj prispeval 2, Lampret in Stražišar pa eno. Pri domačih pa Vokal 3, Omahen in Mali po eno ter par Vokal Mali. S prednostjo vsaj treh točk pred zadnjim krogom vodi KGG I, kar pomeni, da je naslov še vedno v Krških vitrinah. Druga ekipa Krke bo za drugo mesto odigrala tekmo proti Velikim Laščam. Na koncu leta sledi še pokalno tekmovanje, ki ga bo organizirala ekipa Velikih Lašč. Na prehodnem pokalu je kot zadnja vpisana ekipa Krka I. Bojan Vokal, ŠD Krka Lara je po začetni tremi zbrala pogum in nastopila proti hrvaški favo-ritinji Nikolini Gradičak iz Fight Clu-ba Kovačic. Obe tekmici sta se borili srčno, Lara je pokazala odlično savate borjenje, vendar je bila želja po zmagi domače favoritinje premočna, saj si je le ta na vse pretege prizadevala zadati čim več visokih tehnik, ki so prepričali sodnike, da so prevesili tehtnico v korist in zmago domači tekmovalki. Lara je domov odnesla srebrno medaljo in še eno izkušnjo več z mednarodnih tekem v francoskem boksu. Če si tudi ti želiš izkusiti tek- movalnega duha kot naša Lara, se nam pridruži na treningih savata (francoskega boksa) ob torkih ob 18. uri v plesni učilnici Srednje šole Josipa Jurčiča. Mojca Obreza, Univerzitetni savate klub A Sobrače ^Šentvi m december 2018 številka 9 Krajevne skupnosti 31 Vzornike imamo tudi pred domačim pragom Barbara Trunkelj je obetavna mlada gorska tekačica. Za seboj ima že veliko tekem in uspehov. Njen najbolj svež je 8. mesto na ljubljanskem maratonu. Ko sem pred kratkim brskala po družabnih omrežjih, se je prva novica, ki sem jo ugledala, glasila: »Barbara Trunkelj osvojila Planico.« Kakšen mesec kasneje spet: »Barbara Trunkelj v cilj ljubljanskega maratona pritekla prva med Slovenkami in skupno bila osma.« Barbare se spomnim še kot majhne deklice. Vedno je bila nasmejana, prijazna in pripravljena pomagati. Ko smo tekli šolski kros, ni nihče od nas pomislil na 1. mesto. To je bilo rezervirano zanjo. Takih novic, da je nekdo, kot je Barbi, postal tako uspešen na določenem področju, se vedno res močno razveselim. Tako se je porodila ideja o intervjuju z osebo, ki dobesedno premika meje mogočega. Osebo, ki jo je ljubezen do teka pripeljala do zavidljivih uspehov. Kako je potekal razvoj tvoje športne (tekaške) »kariere«? Vse skupajse je začelo v prvem razredu, ko smo imeli kros, kjer sem zmagala. To sicer nima velikega pomena. Vendar to so bili moji tekaški začetki. Za hišo je pot, ki vodi na Polževo. Tu ni prometa, si v gozdu, na makadamu, imaš mir. Po tej poti sem hodila na sprehode s psičko, a sčasoma mi je postala hoja dolgočasna in začela sem s tekom. Več kot sem tekla, večjo potrebo sem čutila po tem športu. Igrala sem tudi tenis, potem so mi kupili gorsko kolo, vendar sta to bila samo hobija. Nikoli kaj resnejšega. Prvega tekmovanja sem se udeležila pred tremi leti. Predstavila mi ga je prijateljica Špela, saj so se njeni starši tako imenovanih trailov veliko udeleževali. Trail je tek po gozdu, stezicah, brez asfalta z vzponi in spusti. Šli sva na Rabac na Valamar trail in sem pač tam zmagala v ženski konkurenci na 21 km. Vendar tu ne tekmujejo profesionalni tekači. Več ali manj se udeležujejo tekme rekreativni športniki. Bila sem zelo navdušena nad družbo in tako sva se s Špelo pričeli udeleževati vse več tekmovanj. Šli sva na Sočo, kjer sem tudi zmagala na 21 km in tako se je začelo. Čez eno leto sem šla na 100 milj Istre na 42 km in ravno tako zasedla 1. mesto. To je bil trail maraton, kar je mogoče še nekoliko težje od cestnega, saj se tu tudi vzpenjaš. Vendar mi trail hitreje mine, saj je okrog mene narava in razgiban teren. Špela me je potem predstavila Urošu in Luki, ki vodita center tekaških in funkcionalnih vadb v Ljubljani. Spoznala sem ju ravno na 100 milj Istre. Tam je bila prisotna tudi ekipa Salomona, ki me je opazila. Ponudili so mi možnost, da postanem njihova atletinja, kar sem sprejela. Omenila si že nekaj prijateljev, ki so ti bili in so ti še v veliko podporo. Je še kdo, ki te podpira in ti stoji ob strani? Brez domačih gotovo ne bi bilo ničesar. Mami me spremlja na skoraj vsaki tekmi. Starši mi res veliko pomagajo. Tudi s finančnega vidika. Tu je tudi moj fant Matej, ki je vedno ob meni. V veliko pomoč pa mi je ravno tako Miran Irenej. Pri njem mi je res všeč, ker me drži nekoliko nazaj. Saj vedno, ko na kakšni tekmi zmagam, dobim velik (mogoče prevelik) zagon in s tem povečam obremenitev. On pa me nekoliko zadrži in obvaruje pred preobremenitvijo. Velik poudarek daje na regeneraciji in raztezanju, kar je zelo pomembno. Začel se je ukvarjati tudi z nevrokinetiko, s pomočjo katere sta regeneracija in okrevanje še toliko hitrejša. Če samo dam primer, poleti sem si zvila gleženj ravno 10 dni pred tekmovanjem, kjer sem potem pretekla 50 km s 3500 m višinske razlike. Poleg vseh pa mi za jutranje treninge prostore nudi Apolon v Grosupljem, kar mi tudi veliko pomeni. Zakaj ravno tek? Kaj vidiš tako privlačnega v tej obliki športa? V času, ko tečem, si lahko prevetrim misli. Sploh tek v gorah mi je nekaj najlepšega. Ko pridem nazaj domov, me vsi sprašujejo, ali nisem popolnoma nič utrujena, vendar jaz imam toliko energije, postanem boljše volje ... Saj mi to da tudi kolesarjenje. Vendar tečem vedno z veseljem. Nikoli ne čutim odpora. Tudi ko pada dež, me ne moti. Postaneš dobesedno odvisen. Seveda malo kombiniram. Pozimi grem na tekaške smuči, turno smučanje . Tako da zdaj komaj čakam sneg, da razbremenim noge. Katere vrste teka so ti najbolj pri srcu? Priznati moram, da sem od ljubljanskega maratona malo zmedena. To je zame popolnoma nova disciplina, saj po ravnini in cesti nisem nikoli tekla. Vendar še vedno ostajam zvesta gorskemu teku. Najlepši teki so mi tisti, ki imajo bolj položne nagibe, kar potem prinese daljši vzpon in daljši spust. Do zdaj si nanizala že veliko uspehov. Nam lahko predstaviš letošnje? (In mi pokaže cel seznam, poleg pa komentira: »Saj jih ni veliko.«) Pozimi februarja sem šla na tek na Zvoh. Tekmovanje se začne okrog osmih, devetih zvečer, ko pade tema in tečeš po smučišču navzgor. Začneš na spodnji postaji Krvavca do Zvoha. Prišla sem tja v tekaških čevljih, ki jih imam tudi za na Planico, ko pa sem se razgledala okrog, sem ugotovila, da imajo tekmovalci večinoma pohodne palice, dereze . Tako da sem že na začetku dvomila o uspehu. Rezultat ni bil dober. Recimo, da je bilo to ogrevanje pred sezono. Bila sem nekoliko razočarana. Aprila je sledilo tekmovanje 100 milj Istre, kjer sem pretekla 42 km s 1000 m vzpona in zmagala s časom približno 3,5 h. Maja je sledil tek trojk skupaj z Urošem in Luko, kjer smo pretekli 29 km. To je bila res super tekma, saj je bilo veliko navijačev, kar ti da še dodaten zagon. Med mešanimi ekipami smo bili prvi in skupno tretji. Nato je sledil Ultratrail Vipava, ki je državno prvenstvo v gorskih tekih. To je bila letos edina izbirna tekma za na svetovno prvenstvo v gorskih tekih. Tu sem bila 2. Pretekla sem 30 km in 2100 m višine. Progo sem pretekla v 2 urah in 55 minut. Po tem teku so me povabili v reprezentanco, s katero smo šli na Poljsko, kjer je bilo 15. svetovno prvenstvo v gorskih tekih. Tam sem bila 21., skupno pa smo v ženski konkurenci dosegle 8. mesto. 36 km in 2100 m višine pa sem pretekla v treh urah in pol. To je bila kar težka tekma. Z Urošem in Luko sem nato 6. julija imela zanimivo dogodivščino, ki sicer ni bila tekma. V 23 urah (čeprav smo si zadali 24 h) smo pretekli pot od Ljubljanskega gradu do Triglava. Ta podvig smo vzeli kot trening za tekmovanji v Švici. Onadva sta se udeležila SwissPeaks traila, jaz pa sem se prijavila na tek na Matter-hornu. Odločili smo se za gozdne poti, Luka in Uroš sta zrisala pot, vklopili smo navigacijo in šli preko Polhograjskega hribovja, Blegoša, Soriške Planine, v Bohinjsko Bistrico in na Triglav. Vse skupaj smo pretekli 120 km in 6000 m višine. Vmes ni bilo spanca. Podpirala nas je Salomonova ekipa, ki nam je priskrbela na dveh točkah malico, imeli smo fotografa, nekaj pa smo si priskrbeli sami. Tekli smo vse do Koče na Vo-jah, do vrha Triglava pa smo nato hodili. 29. julija je bil tek na Grintovec, ki je nekdo odpovedal in sem dobila štartno mesto. Nisem sicer imela nekih priprav, saj prvotno ta tek niti ni bil v mojem načrtu. Vseeno me je pred maratonom nekoliko mučila živčnost, saj take vrste teka še nikoli nisem pretekla. Vendar sem se do maratona sestavila in dosegla 8. mesto. Pravijo, da se med maratonom v glavi tekača odvija prava vojna. Kaj se je tebi med tekom podilo po glavi? Teči sem začela skupaj z Urošem, ki pa sem ga okrog 34. kilometra izgubila, saj je imel težave s krči. Ko sem tekla naprej sama, je bilo nekoliko težje. Zelo so mi pomagali navijači. Misliš na to, da boš kmalu v cilju, je bil menda letos zadnjič. Tu sem dosegla 2. mesto. Do cilja sem potrebovala 1:45:00. Mojdogodek leta je bil Matterhorn Ultrasky. Tu smo tekli do višine 3100 m nadmorske višine, kjer že imaš težave z dihanjem, zato se imenuje skyrunning. Poleg tega pa dejansko tečeš po nebu, saj se pov-zpneš nad oblake. In ravno 10 dni pred tem sem si zvila gleženj, a sem si vseeno pritekla 10. mesto (bilo pa je več kot 2500 udeležencev). Nato je 15. 9. sledila Planica. Že lani sem dosegla 2. mesto, letos pa sem zasedla najvišje stopničke. Potrebovala sem 6 min in 27 sekund. S tekom na Šmarno goro sem mislila, da bom sezono tudi končala. Tu sem bila v ženski kategoriji peta inprva med Slovenkami. Gre za zaključek svetovnega pokala v gorskih tekih. Pot je dolga 10 km in 700 m v višino. Ta proga je res tehnično zahtevna. 10 dni pred ljubljanskim maratonom sem začela razmišljati še o udeležbi tu. Imela sem srečo, da da bo napor kmalu mimo. Mogoče imam zaradi gorskih tekov še nekoliko višji prag vzdržljivosti, saj so tam napori nekoliko večji zaradi naklona. Poskušaš preusmeriti misli. Seveda pa veliko pripomore tudi dejstvo, da si na tekmi in želiš pokazati, da si treniral in si želiš najboljši rezultat. Kakšni pa so želje in cilji v prihodnosti? Cilje in poti mi je zdaj malo spremenil ta cestni maraton v Ljubljani. Cesta mi ni tako blizu, a dobila sem ponudbo za udeležbo na naslednjih olimpijskih igrah. Vendar je to še vedno vse v zraku. Naslednje leto bi rada, da ostanem zdrava, da še tečem naprej, rada bi diplomirala iz arhitekture. Želim ostati v gorskih tekih. Reprezentanca računa, da bom šla z njimi spet na svetovno prvenstvo, ki je drugo leto v Argentini konec novembra. Kaj se bo zgodilo, pa bomo še videli. Moja želja za prihodnost je tudi udeležba na UTMB teku na Mont Blanc, ki je najbolj prestižno tekmovanje. Za uvrstitev na to tekmovanje pa potrebuješ določeno število točk. In s tako pozitivinostjo sva zaključili najin res nadvse prijeten pogovor. Predvsem pa me je pri njej najbolj pritegnila njena skromnost. Ko sva se dogovarjali za datum, je vedno znova ponavljala, da ni povsem prepričana, ali ima že dovolj uspehov, da bi se to objavilo. A se hecaš??? Res je pomirjujoč občutek, da še obstajajo ljudje, ki kljub vsem izjemnim dosežkom ne pozabijo svojih korenin, delijo iskren nasmešek in ohranjajo skromno naravo. Vzorniki so tudi v naši občini in ena izmed njih je tudi ena in edina Barbara Trunkelj. Še enkrat iskrene čestitke in naj se ti želje izpolnijo. Nina Strah 32 Zahvale november 2018 številka 8 A3p Ambrus OTCetnaj Selekcije NK Ivančna Gorica se predstavljajo Sredi oktobra so v Nogometnem klubu Ivančna Gorica za prisotne starše, sponzorje in povabljene goste pripravili nogometni dan in predstavili selekcije kluba. Predstavljene so bile ekipe od najmlajših, ki se z nogometom spoznavajo v vrtcih, osnovnih šolah in na nogometnih uricah, do starejših-članov, ki trenutno zasedajo drugo mesto v 3. članski ligi- center. Po predstavitvi selekcij U7, U8, U9, U10, U11, U13, U15 in članske zasedbe sta prisotne nagovorila predsednik kluba Rafael Koren in župan Dušan Strnad. Kot je povedal predsednik, je nogometni klub iz Ivanč-ne Gorice danes izjemno organiziran klub, finančno dokaj stabilen, njegovo delovanje pa je prilagojeno vsem novim zakonom ter predpisom. Klub ima več kot 300 aktivnih igralcev, to pa je zavidljiva številka, s katero se lahko pohvali malokateri športni kolektiv v Sloveniji. V nagovoru se je zahvalil tudi Občini Ivanč-na Gorica, ki klubu vsa ta leta stoji ob strani. Besedo zahvale vodstvu in igralcem kluba ter staršem je izrekel tudi župan. V nagovoru se je še posebej spomnil bogate zgodovine kluba, velikih uspehov in časov, ko je bil klub v težkem finančnem položaju. »Verjamem, da je ivanški nogomet T Z N P D:P +/- T 1. Dobovec Pivovarna Kozel 6 6 0 0 34:5 +29 18 2. FutureNet Maribor 6 5 1 0 32:9 +23 16 3. FC Litija 6 5 0 1 25:15 +10 15 4. KMN Bronx Škofije 6 2 2 2 24:20 +4 8 5. Siliko Mkeršmanc 6 2 2 2 18:15 +3 8 6. FSK Stripy 6 2 1 3 18:19 -1 7 7. KMN Oplast Kobarid 6 1 2 3 9:19 -10 5 8. FC Ivančna Gorica 6 1 1 4 19:36 -17 4 9. KMN Sevnica 6 0 2 4 10:18 -8 2 10. Benedikt avtodeli Džauš 6 0 1 5 9:42 -33 1 V Dobu, na novem igrišču zaključek futsal lige 2018 Picerija pub Sonček je novi in stari prvak naše občinske lige. Ključna je bila tekma predzadnjega kroga, ko so se v neposrednem obračunu za 1. mesto pomerili z ekipo FSK Mafijozi. Le-ti so imeli tri četrtine tekme igro in rezultat na svoji strani, na koncu pa so odločile večje izkušnje in namera, da po daljšem času doživimo spremembo na vrhu, ni uspela. 3. mesto je na koncu zasluženo pripadlo ekipi Bar pri Livarni. Za prvake naše občine Picerijo pub Sonček so igrali: Jani Hočevar, Kristijan Čož, Robi Gačnik, Jože Gačnik, Robi Glavan, Tomaž Knep, Mark Lesjak, Andrej Ružič, Robi Medved, Robert Potokar, Jože Jeraj in Gašper Pucihar. Za ekipo podprvakov so igrali: Franci Kadunc, Anže Ivanjko, Gašper Klemenčič, Simon Ostanek, Tilen Jenko, David Vidmar, Marko Noč, Žan Štepec, Ludvik Koščak, Klemen Skubic, Tomaž Eržen, Žiga Kotar, Tevž Ivanjko, Matej Sever, Miha Ribarič danes na zdravih temeljih in bo tudi v prihodnje dosegal zavidljive uspehe. Garancija za to ste tudi starši, ki se dobro zavedate, da se splača vlagati v svoje otroke,« je še dodal Strnad. Sledila je spominska fotografija vseh selekcij kluba, zatem pa so se otroci z žogo zapodili po igrišču. Gašper Stopar Ivančani se dobro borijo v elitni Slovenski futsal ligi FC Ivančna Gorica v svoji 3. sezoni od ustanovitve deluje dobro. Člani drugo leto zapored igrajo v elitni 1. Slovenski futsal ligi, dobro gre tudi mladincem in kadetom, ki prav tako igrajo v najmočnejši slovenski ligi, ki je razdeljena na vzhodni in naš zahodni del. Članska ekipa, ki je v veliki večini sestavljena iz igralcev iz naše občine oz. iz igralcev, ki vrsto let nastopajo v naši občinski ligi, se zelo dobro drži. Po prvi sezoni, ko je takoj zmagala v 2. SFL, je lani izpadla iz 1. SFL, a so jo naknadno vrnili tja, ker ekipa iz Nove Gorice ni zadostila vsem administrativnim pogojem za igranje v 1. ligi. Delovanje kluba je iz več razlogov naslonjeno na mlade domače igralce. Odziv publike je dober, saj je npr. na zadnjo tekmo, jo je domača ekipa igrala proti KMN Sevnici prišlo več kot 100 gledalcev. Ekipi gre dobro, čeprav je kar nekaj pomembnih igralcev poškodovanih (Robi Glavan, Martin Grošelj ...). V člansko ekipo je trener Jože Gačnik, ki še vedno tudi sam igra letos vključil 4 mlade igralce - Žigo Kotarja, Mateja Avguština, Kristijana Mahneta in Jana Bradača. Glavno breme sloni na kapetanu Kristijanu Čožu, ki je z 8 zadetki trenutno 3. strelec elitne slovenske lige, na neuničljivem Jožetu Gačniku, letos odličnim Denisu Galetu, Davidu Vidmarju, Martinu Grošlju, Tomažu Knepu, Andreju Ružiču ... Ekipa je v dosedanjem delu dosegla po eno zmago in remi ter štiri poraze. Mladinci trenutno zasedajo 6. mesto v 8-članski 1. Slovenski ligi zahod. Dosegli so eno zmago in tri poraze. Kadeti trenutno zasedajo 5. mesto v 5-članski 1. ligi zahod. Trenutna lestvica v 1. SFL-člani: Prvaki občinske futsal lige 2018 - Picerija pub Sonček Med strelci v 1. ligi je spet prepričljivo zmagal Kristijan Čož iz ekipe Picerija pub Sonček Grosuplje. Dosegel je 23 golov. Na drugem mestu sta končala Denis Gale iz ekipe Bar pri Livarni in David Vidmar - FSK Mafijozi s po 13 goli. Na četrtem mestu sta končala Andrej Ružič- Picerija pub Sonček Grosuplje in Martin Grošelj- MSU team s po 12 doseženimi goli. 1. liga o.t. zmaga remi poraz goli + goli - razlika točke Picerija-pub Sonček Gros. 14 13 0 1 70 19 51 39 FSK Mafijozi 14 11 1 2 53 22 31 34 Bar pr Livarni 14 9 0 5 39 24 15 27 ŠDM Krka 14 4 5 5 27 36 -9 17 MSU Team 14 4 3 7 29 43 -14 15 Avtostoritve Sadar 14 4 2 8 21 32 -11 14 HD City 14 4 1 9 16 41 -25 13 Žogca bar & ŠD Am-brus 14 0 2 12 16 54 -38 2 V 2. ligi so si z zmago v zadnjem krogu naslov prvaka in vstopnico za 1. ligo zasluženo priigrali igralci ekipe ŠDM Ambrus. Drugo mesto je zasluženo pripadlo Višnjegorcem, tretje pa ekipi Dnevni bar Glorija. Za ekipo ŠDM Ambrus so igrali: Uroš Zaletelj, Matic Vidmar, Urban Hrovat, Jaka Hrovat, Anže Žnidaršič, Andraž Hrovat, Žiga Hrovat, Aleš Hočevar, Žiga Hočevar, Žiga Štajnar, Rok Zaletelj, Vid Hrovat, Lenart Zaletelj, Blaž Miklič in Lukas Gregorič. Med strelci je bil najboljši Miha Mlakar iz ekipe Raja Višnja Gora. Dosegel je 19 golov. Drugi je bil Rok Bašnec iz ekipe Dnevni bar Glorija, ki je dosegel 15 golov. Tretji pa Igor Turk iz ekipe Kavarna pri Joži, ki je dosegel 12 golov. 2. liga o.t. zmaga remi poraz goli + goli - razlika točke ŠDM Ambrus 15 13 0 2 66 20 46 39 Raja Višnja Gora 15 11 1 3 55 34 21 34 Dnevni bar Glorija 15 9 1 5 56 22 34 27 Kavarna pri Joži 15 4 2 9 44 51 -7 14 A1 Finance 15 3 0 12 21 60 -39 8 ŠDM Krka B 15 2 2 11 13 68 -55 6 Ekipam A1 Finance, ŠDM Krka B in Dnevni bar Glorija se odvzame po točka oz. dve točki zaradi neudeležbe na tekmah II. kola (A1 Finance), VII. kola in IX. kola (ŠDM Krka B) in XIV. kroga (Dnevni bar Glorija). Pohvale vsem ekipam za trud in prispevek k športnemu dogajanju v naši občini. Več o ligi si lahko pogledate na spletni strani zso.prijetnodomace.si. Simon Bregar Simon Bregar A Sobrače ^Šentvi m november 2018 številka 8 Zahvale 33 O Ko tvoje zaželimo si bližine, grem tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da Justi več med nami ni. V SPOMIN JUSTI LJUBIC Stična Minilo bo leto dni, odkar si šla brez slovesa. Spomin nate pa ostane nepozaben in vedno živ. Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate sveče in postojite ob njenem grobu. Vsi njeni Prišla bo pomlad na delo vabila, ne bo te zbudila. Z menoj bo jokala, z menoj šepetala bo tvoje ime. ZAHVALA V 69. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi mož, ata, dedek in brat RUDI HOČEVAR iz Vira pri Stični Ob težkem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakor koli skrbeli za njegovo zdravje. Hvala vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, sveče ter cvetje. Hvala govornicama Marinki Koščak in Nadi Hauptman za ganljive besede slovesa. Prav posebna zahvala pa velja krajanom novega Vira za vso podporo in pomoč, ki ste nam jo izkazali. Vsi njegovi Sreča ni v hišici, ni v domu, ampak le v človeku, ki v tej hišici domuje ... ZAHVALA K bogu je odšla naša draga mama ANICA KOSTELEC (1924-2018) iz Gabrja pri Stični Ob težki izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sova-ščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za cvetje in sveče, za darove v dober namen in svete maše. Hvala patroma Maksimilijanu Fileju in Branku Petauerju za sveto mašo in pogrebne molitev, hvala p. Avguštinu Novaku in msgr. Jožetu Kastelicu za somaševanje. Zahvaljujemo se članom DU Stična, govornicama Nadi Hauptman in Mari Kovačič za besede slovesa. Iskrena hvala dr. Janezu Zupančiču, patronažnim delavkam ZD Ivančna Gorica in osebju Gastroenterološkega oddelka KC za zdravljenje, pomoč in razumevanje. Hvala pogrebnemu zavodu Perpar, pevcem skupine Prijatelji, citrarki Evi Medved in naši Branki za cvetje. Mama, hišica je res prazna, v naših srcih pa živiš naprej ... Vsi njeni Ni konec, ko pride tvoj zemeljski konec. Le vsakodnevno orodje pospraviš in se odpraviš k počitku. ZAHVALA Ob slovesu od našega očeta JOŽEFA MEDVEDA po domače Grajžarjevega Jožeta iz Šentpavla (24. 1. 1931-28. 9. 2018) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darove za maše in dober namen. Zahvaljujemo se ZD Ivančna Gorica in patronažni službi za vso pomoč v času njegove bolezni. Hvala gospodu župniku Izidorju Grošlju in gospodu Janezu Za-letelju za molitve in obiske na domu ter za poslovilni obred. Hvala pogrebnemu zavodu Perpar, pevcem Prijatelji in Društvu upokojencev Šentvid pri Stični za poslovilne besede. Še posebej hvala vsem, ki ste našega očeta pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dan je prazen in otožen, ker te več med nami ni. V SPOMIN Mineva peto leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi, FRANC HREN Mali Korinj Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite pri njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice JOŽEFE ŠINKOVEC 1932-2018 iz Malega Korinja 10 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, sodelavcem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se tudi dr. Janezu Zupančiču in zdravstvenemu osebju ZD Ivančna Gorica ter župniku Dejanu Pavlinu, pevcem in pogrebni službi Perpar. Žalujoči vsi njeni Ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza... Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage mame nihče nam ne more več vrniti. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice MARIJE SKUBIC (25. 11. 1929 - 5. 10. 2018) se njeni najbližji iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena in pisna sožalja, podarjene svete maše, sveče in cvetje. Ob njeni dolgotrajni bolezni se zahvaljujemo Marici Zupančič in Jožici Podržaj, ki sta nudili nesebično pomoč pri oskrbi naše mame, posebna zahvala pa tudi osebju Doma starejših občanov Grosuplje, kjer je mama preživljala zadnja tri leta. Iskrena hvala gospodu župniku Slavku Judežu za lepo opravljen pogrebni obred, g. Pavlu Grozniku za poslovilne besede in mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru Višnja Gora. Hvala vsem, ki ste mamo pospremili na zadnji poti. Žalujoči domači Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. V SPOMIN Novembra mineva deseto leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in ata. JOŽE PIRC iz Stične (1938-2008) Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni . Dobrota in delavnost tvojih rok ne mine, čas ohranja nam spomine in hvaležno misel nate. Zaman se oziramo na poti, po kateri si odšel, a vemo, da nazaj ne boš več prišel. Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni. V srcih naših vedno boš živel. Pogrešamo te. Iskrena hvala vsem, ki ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu in postojite pri njegovem grobu ter prižigate sveče v spomin. Vsi njegovi Ljubil si zemljo, bil njej si predan, a prišel je dan, ko v njej boš počival sam. Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin nate bo ostal. ZAHVALA Ob slovesu našega dragega ata, tasta, dedija in pradedija ANTONA FORTUNA po domače Udabovega Antona, (13. 6. 1933-19. 10. 2018) iz Pokojnice 16 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in podarjene sveče. Hvala tudi sosedom za izkazano pomoč v težkih trenutkih. Lepa hvala sosedi Dragici za molitev rožnega venca. Zahvala gre tudi g. župniku Izidorju, pogrebni službi Perpar in pevcem MoPZ Dob za lepo in čustveno odpeto pogrebno mašo. Žalujoči vsi njegovi Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila -za tabo ostala je velika praznina, ki z našim spoštovanjem in mislijo do tebe - se bo polnila. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in tasta STANISLAVA PAHARJA (14. 2. 1933-29. 10. 2018) z Velikega Korinja 6 se zahvaljujemo vsem, ki ste nam priskočili na pomoč in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih ter za vsa izrečena sožalja. Hvala pogrebnemu zavodu Perpar za pomoč pri organizaciji pogreba. Hvala župnikoma g. Dejanu Pavlinu in g. Marku Burgerju ter ministrantom za lepo izpeljan obred. Hvala domačemu Prostovoljnemu gasilskemu društvu Korinj in ostalim gasilskim društvom sektorja Zagradec, ki ste našega ata z gasilskimi častmi in v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku in za izročene poslovilne besede. Hvala pevcem pevske skupine Prijatelji za lepo petje v cerkvi in ob odprtem grobu. Navsezadnje hvala vsem ostalim sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem, ki ste ga obiskovali na domu, nam v teh dneh nudili kakršno koli pomoč, nam stali ob strani in počastili spomin na našega ata s svojim prihodom. Hvala za darovane svete maše, darove za gradnjo novega župnišča, za cvetje in sveče. Mnogo je takih, ki vas nismo imenovali, pa ste prav tako pomagali in s svojo prisotnostjo lajšali in delili našo bolečino. Vedite, da tudi vam velja zahvala za prijazne, bodreče besede, ki smo jih še kako potrebovali. Še enkrat iskrena hvala vsem in za vse. Žalujoči vsi njegovi Ni besed, ki bi nas potolažile v samotnih dneh, ni solz, ki bi oprale bolečino naših src... so le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej. Življenje sploh ni tisto, kar se zdi, je korak na poti k večnosti. ZAHVALA V 90. letu starosti nas je tiho in mirno zapustila naša draga mama MARIJA LEKAN iz Gabrovke pri Zagradcu (28. 6. 1929-28. 9. 2018) Ob slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, sodelavcem DSO in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, svete maše, dar za cerkev, molitve in mamo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Radi bi se zahvalili tudi Mešanemu pevskemu zboru Zagradec pod vodstvom Roberta Kohka za ganljivo odpete pesmi, govornikoma g. Slavku Blatniku in g. Matjažu Marinčku za orisano življenjsko pot ter pogrebnemu zavodu Novak za vso organizacijo. Zahvala gre tudi g. župniku Sašu Kovaču za duhovno podporo in obisk z večno popotnico ter duhovnikom Jožetu Plutu, Francu Vidmarju, Jožetu Mrvarju, Francu Godcu, Miru Šli-barju in Primožu Megliču, ki so mamo pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni 34 november 2018 številka 8 Sc ^etnaf Muljava h k P i k a\r\je v regrat o ve juo/ce S skrči 4M G V G r A NAGRADNA KRIŽANKA AVTOR MARKO BOKALIč 1 I ' Kim * i " rllf ELTON JOHN NEMŠKA REKA IADUK/ BAS NAS MLAD. FILMSKI JUNAK I DALMATIN. 1 SKI OTOK - ' m f ' ■ ■ SsWnviltltMLlw GRAFIČNO OBUKQ-VANJE MATEVŽ BOKALIČ GLAVNO MESTO SIRUE RIMSKI LJUBEZNI NASPROTNO OD NAPREJ STREŽNICA NA LETALU NAŠ LITERARNI ZGODOVINAR (JAKOB) VELIKA TROPSKA PAPIGA EVROPSKA DRŽAVA NEPROFE-SIONALEC NAŠA ROKOME-TAŠICA IZPOVEDNI STIL ROČKA PODZEMNA VOTLINA [TALUAN. PISATELJ (UMBERTO) GL MESTO ITALIJE KRAJ PRI MEDVODAH RAZJEDA NA SLUZNICI, ČIR PRETOČNI GL MESTO AZERBAJ-DŽANA VODSTVO PODJETJA REKA MED BOSNO IN MEDCELINSKO MORJE ZAČIMBA H KRANJSKI KLOBASI IZRAELSKA POLITIKA BARAK H OLMERT VRT1ŠČE KOLESA ZARADI VETRA STISNJEN NSPRUET IZDELOVALEC OSTREŠU NAŠA NEKDANJA SMUČARKA KORALNI OTOK KUHINJSKA NAPRAVA SORTA VISOKEGA FIŽOLA KMETIJSKI SEJEM V GORNJI RADGONI DEJANJE NIKO GRAFENAUER NAŠA BOKSARKA KOZIN DRAMATIK CANKAR BODIČAST RASTLNSM IZRASTEK UJEMANJE ZLOGOV V PESMI IZRASTEK NA GLAVI KOPITARJEV ZGOLJ KASIOPE-JU MOŽ INANDRO-MEDIN OČE SVINEC POKOJNA PEVKA IZ NOVEGA MESTA SESTAVNI ELEMENT MOLEKULE KOREKTURA ODPRTA POŠKODBA TKIVA GOJIŠČE ZA MIKROBE IZ MORSKIH ALG Hudomusnice Metod obišče nekdanjo sosedo, živečo v domu starejših. »Tu tako lepo skrbijo za nas, da nam nič ne manjka,« se pohvali soseda. »To se vidi tudi po dolgem življenju, ki ga dočakamo varovanke. Jaz in štiri druge jih imamo že čez 100, dve jih imata 102, dve pa 105 let.« »Vse lepo in prav,« kima Metod. »Toda iz izkušenj vem, da ženske pri letih vedno poveste manj kot jih imate; predvidevam, da ste stare vsaj deset let več.« Dedek in vnuk gresta po cesti. Ker vnuk zija naokoli se spotakne ob kamen in pade na nos. »Ojej,« se prestraši dedek. »Pokaži, upam da je nos cel!« »Brez skrbi,« ga potolaži vnuk. »Te dve luknji v nosu sem imel že prej.« Župnik in cerkovnik sta šla k vinogradniku nabavljat mašno vino. Ker kletar ni bil skop, sta se ga nalezla in nemočno obsedela na klopi pred vinarijo. »Gospod župnik, verjamete v vstajenje,« hoče cerkovnik zvedeti resnico iz prve roke. »Naslednje tri četrt ure zagotovo ne,« je prepričljiv dušni pastir. Podjetnik pride na davčni urad in potrka pri šefu: »Prišel sem vprašat, kdaj grem lahko na dopust.« »Kakšen dopust, saj niste zaposleni pri nas,« se začudi direktor. To je res,« odvrne podjetnik, »toda zadnja leta delam samo še za davkarijo.« Gospa Roža: »Moj mož natanko ve, kdaj ga je dovolj popil.« Gospa Boža: »Čudovito; le kako to ugotovi?« Gospa Roža: »Čisto preprosto - jaz mu povem.« i ta KVIZ, KI SKUŠA BITI POUČEN IN HUDOMUŠEN 1. Kdo je napisal knjigo Luna čiča? a) Mihaela Jarc Zajc b Dragica Šteh c) Matjaž Marinček 2. Kdaj »goba« pomeni znak staranja? a) če ji spredaj dodamo »te« b) če ji prvi glas spremenimo v »p« c) če ji prvi vokal zamenjamo z »u« 3. Med naštetimi so praviloma najbolj kosmati: a) Tanzanijci b) Mongoli c) Francozi 4. Kateri literarni junak bi nam najlaže solil pamet? a) Krpan b) Krjavelj c) Cefizelj 5. Poišči selišče, ki je imensko povezano z vodo! a) Trnovica b) Kal c) Sušica 6. Kakšna jajca bi morala nesti kokoš, da bi jo še posebej skrbno varovali pred zvitorepko? a) Zn b) Au c) Fe 7. Koliko nog so skupaj imeli vsi nastopajoči v pravljici o volku in kozličkih? 8. Na kaj pregovorno dajo človeka, ki ga naženejo iz hiše? a) na čevelj b) na dopust c) na strokovno izpopolnjevanje 9. Reznica pomeni: a) krma za živino b) domače testenine c) palica z vrezanimi znamenji. 10. Kakšna je dama na podobi? a) avšasta b) šemasta c) kičasta d) vsakega nekaj Stara »novica« Županstva pozor! Išče se PASTIR za 8 do 12 glav živine. Služba bi bila stalna, tudi pozimi. Zahteva se treznost, skrb in ljubezen do živali. V poštev pridejo osebe, ki niso za težka dela. Nastop službe takoj. Plača po sposobnosti in po dogovoru. Želi se priporočilo županstva. IVAN ŠINKOVEC, župan v Ambrusu, Dolenjsko (D O M O L J U B, 5. JUNIJA 1929) Komentar: Kar je res je res; župani so nekdaj opravljali odgovorne funkcije s širokimi pooblastili. o A Sobrače «tlína S? november 2018 Temenica Višnja Cora ZAGRADEC številka 8 35 Paberkovanje obledelih sledi iz 1. svetovne vojne Ravno te dni se je pred sto leti končala prva globalna vojna v zgodovini človeštva. Večina virov govori, da se je to zgodilo 4. novembra 1918. Ker se to ni primerilo na vseh bojiščih natanko istočasno, smo še najbliže resnici z okvirnim datumom - začetek novembra osemnajstega leta. Zaključni mirovni sporazum pa je bil podpisan 28. junija 1919 v francoskem Versaillesu. Ta datum ni naključen, saj je bil pred petimi leti v Sarajevu izvršen atentat na avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda Habsburškega, kar je bil povod za veliki spopad. Število žrtev te vojne ni mogoče natančno določiti, ker so mnogi ranjenci podlegli v naslednjih letih ali pa so zajeti vojaki pomrli v ujetništvu. Po približni oceni je na bojišči obležalo okoli 10 milijonov vojakov. Zaradi splošnega pomanjkanja in bolezni pa je v vojskujočih se državah pomrlo še najmanj toliko civilnega prebivalstva. V našem časniku smo doslej v štirih nadaljevanjih objavili obsežen seznam padlih v šentviški župniji. Po naključju mi je ravno tedaj prišlo v roke zanimivo pismo, ki se nanaša na enega izmed omenjenih na seznamu. To je Janez Balant iz Za-boršta, objavljen pod številko 67 našega seznama. Poleg vsebine je pismo zanimivo tudi iz jezikovne in estetske plati. Napisano je bilo 30. marca 1913. Napisal ga je Janezov prijatelj Anton Kovačič iz Sel. Zima Brrr Mihaela Jarc Zajc Pojdimo po hiši gledat, kje so miši, kaj so nam požrle, kaj so vse razdrle. Vrečo so razklale, mokico zobale, v škorenj so se skrile, notri gnezdo zvile. Mihec išče žogo, padla je v otrobe, joj, že tam so miši, Mihec nekaj sliši. Zunaj sapa mrka, nam na duri trka vemo: to je zima, sonce komaj kima. r jél - " T.Wv1 í í r • r- " - v ž(<2-L$CtJcAj. - r jf -jf&J&tirtt Naslovna stran pisma. Iz njega razberemo, da je Janez Balant tedaj služil vojaški rok v Ljubljani, v 27. pešpolku, v rezervnem nadomestnem vodu, v vojašnici deželnih brambovcev. , . . . . ' * V- Zadnja stran pisma. Preseneča, da je pisec imel svoj žig, ki ga je uporabil kot pečatnik. Posnetek 1., 2., 3. in 4. strani pisma. Iz vsebine vidimo, da je Janezov oče šel v Ameriko, ko je Janez imel 2 leti, njegov brat Alojzij pa še ni bil rojen, zato ga nista poznala. Na žalost sta oba padla v 1. svetovni vojni. Ker se je vojna začela že naslednje leto, predvidevam, da Janez svojega očeta doma ni videl, razen, če ga je ta obiskal v vojašnici. Občudujem piščevo pisavo in malone brezhiben jezik. Kaj je Anton Kovačič bil, mi ni uspelo zvedeti, ker je od tedaj minilo že 105 let. Doživetja Leopolda S. (Svetodeželskega) Vino Poleg vode, ki je osnovna biološka potreba, je od pijač najpogosteje omenjeno vino. Ta prastara pijača ima v sebi res nekaj plemenitega (kajpak, če jo uživamo po pameti). Zategadelj se nikakor se ne smemo čuditi staremu latinskemu pregovoru, ki pravi: »V vinu je resnica.« Vino se omenja v obeh svetopisemskih zavezah. Pokušali so ga tudi apostoli pri zadnji večerji. Vino se še dandanes simbolično uporablja pri bogoslužju. Ko so Izraelci med »primopredajo« Obljubljene dežele prišli v okolico Je-rihe, so jih najbolj presunili orjaški grozdi, ki so jih ogleduhi prinesli iz je-rihonskih vinogradov. Seveda so se jim takoj pocedile izsušene puščavske sline po vinu. Tega so namreč spoznali med »gastarbajterstvom« v Egiptu. Malo so zatrobili, da se je obzidje podrlo, in že so imeli surovino za pridobivanje žlahtne kapljice. Današnji trgovci v Galilejski Kani znajo ime dobro unovčiti. Stekleničko njihovega vina, ki ga je komaj za naš »frakel«, ti prodajo za štiri evre. Mati mila, pri nas bi za ta denar lahko kupil več kot dva litra cvička. Ni mi preostalo drugega, kot da sem tiste dni pil pretežno vodo iz plastenk, čeprav tudi ta ni bila poceni. Doma sem kajpak vse to nadoknadil s cvičkom iz dolenjske Kane, to se pravi iz Gadove Peči. Iz Nove zaveze vemo, da je bilo vino predmet prvega Jezusovega čudeža. To se je zgodilo v Galileji, v kraju Kana. Kraj je dobil ime po prastarih prebivalcih tega predela Kanaancih. Ko sem prišel tja, sem najprej vprašal, če so prihranili vsaj kapljico čudežnega vina zame, pa so se samo spogledali. Vidite, tako je, če pustiš žlahtno kapljico preveč žejnim. Na sliki vidimo vhod v trgovino, stoječo približno tam, kjer se je zgodil čudež z vinom. Vrči niso pristni. Menda se par originalov nahaja v Evropi, kamor so jih odnesli križarji. Iz zakladnice nasih domačij Čeprav se naša rubrika bliža četrt stoletnemu jubileju, se še vedno najde kaj starosvetnega. Pri tem kajpak velja načelo »kdor išče, ta najde«. Tudi vi, dragi bralci, pobrskajte po spominu in sporočite, kaj predstavlja današnja podoba. Že na prvi pogled vidimo, da gre za ročno orodje, ki mu nekaj manjka; to je kos ostre kovine, več pa ne povem. Hvala vsem, ki na tak način pomagate ohranjati spomin na pretekle čase. Leopold Sever november 2018 - številka 8 Ambrus ^aj-t Metnaj A Sobrače Temenica Kako je France »dobro službo« zapravil France ni imel čisto prave službe, za katero bi prejemal redno mesečno plačo - bil je cerkovnik na manjši župniji. Čisto brez plače pa le ni bil. V njegov mošnjiček je nekaj padlo od bogoslužja, od zvonjenja in od »bire« med farani. Nekaj so prinesli tudi darovi, ki jih je prejemal pri raznašanju blagoslovljene vode in ognja po domovih in še kaj. Vsega skupaj kajpak ni bilo veliko, zato je France pogosto nergal zaradi skromnega plačila. Strogemu župniku si tega sicer ni upal povedati naravnost, zato pa je nejevoljo izražal tako, da je za župnikovim hrbtom delal grimase in kazal osle, ali pa mu je med oblačenjem zavozlal mašniško opravo. To je počel ob vsaki priliki, najbolj pa tedaj, ko je dušni pastir kam odhajal. Dokler se je župnik vozil s kolesom, ni bilo težav, ko pa je zložil novce za fičota, se je zalomilo. Že pri prvem startu se je »mežnar« za odhajajočim široko razkoračil in z udarcem leve dlani v notranji del upognjenega komolca desne roke pokazal, kaj si misli. To je gesta, povezana z moškostjo, in jo na Balkanu običajno pospremijo z »«evo ti ga«. Revež ni vedel, da je v avtu vzvratno ogledalo, v katerem je župnik razločno prepoznal cerkovnikovo sporočilo. Svečenik je po tistem nemudoma poiskal novega cerkovnika, Francelj pa je dobil nepreklicno odpoved. Poslej se je še bolj skromno preživljal na svoji bajti. To naj nam bo v svarilo, kadar nas prime, da bi komu kazali »evo ti ga, na«! Leopold Sever Acervanski (ivanški) miljniki Za zaključek leto dni trajajočega feljtona s tem naslovom naj omenim še nekoliko mlajšo starino, to je Fedranov dvorec na Hudem pri Ivančni Gorici. Ostalina sicer šteje dobrih tisoč let manj kot sledovi rimskega imperija v naših krajih, pa na nek način vendarle sodi na to mesto. V stoletjih po razpadu rimske države in prenehanju rednega poštnega prometa so skozi nekdanji Acervo srednjeveške fevdalne oblasti ponovno organizirale neke vrste poštno službo, ki je potekala malone po isti trasi kot rimska. Srednjeveška poštna postaja je stala nekaj sto metrov zahodneje od acervanske - na Hudem, nasproti Stranske vasi. Ondi je »postmajster« (poštni mojster) Gregor Fedran okoli leta 1700 kupil staro poštno poslopje, ga podrl in na istem mestu zgradi za tiste čase moderno stavbo, nekakšen poštni dvorec. Najbolj očitno so Fedrani stopili na naš zgodovinski oder leta 1778, ko so postali plemiči. Tistega leta sta skozi naše kraje potovala znamenita vladarica Marja Terezija Habsburška in njen sin Jožef, in se dva dni mudila na Hudem. Cesarici je bilo bivanje v Fedranovem dvorcu tako všeč, da je rodbino povzdignila v plemiški stan. Poslej so moški potomci Fedranov nosili naslov »Ritter von Fedransperk«. V naši občini imamo torej poslopje , ki se lahko ponaša kot začasno bivališče velike cesarice, čast, ki jo znajo na tujem uspešno reklamirati in dobro unovčiti. Poznamo primere, ko uspešno tržijo lokacije, kjer so se zadrževale dosti manj prominentne osebnosti, kot je bila naša cesarica. Pri nas kaj takega kajpak ne zmoremo. Delni vzrok za tako stanje je tudi izumrtje hujske veje Fedranov. Če sem prav informiran, je dvorec prešel v roke nekoliko oddaljenim sorodnikom. Že površen pogled kaže, da poslopje sameva in bati se je, da bo imenitna stavba počasi zlezla vase. Kljub zapletenim razmeram imajo novi lastniki in dejavniki v občini moralno dolžnost poskrbeti, da se to ne bi zgodilo in da bi zgodovinska stavba služila namenu, ki ji pripada. Leopold Sever 229. rekord: Glava: velika, zelena in špičasta Poznamo različne zelnate glave. Sorte se razlikujejo predvsem po barvi listov in po obliki glave. Ta, ki ga je pridelala in na Lučarje-vem Kalu razstavila Blažka Bregar z Bojanjega Vrha, sodi med zelene zvrsti s koničasto glavo. Takega pridelka v naši rekorderski knjigi še nismo videli. Ker je primerek tudi po masi daleč presegal povprečje - tehtal je 9,7 kg - smo ga brez pomisleka sprejeli med »nesmrtni-ke« in ovenčali z neminljivo slavo Klasjevega rekorda. Blažka je imela na razstavi še druge pridelke, ki prav tako niso bili od muh; toda o tem kdaj drugič. Mlada pridelovalka mi je zaupala, da so ji pri delu pomagale tri tetice, z nasveti pa še dedek in babica, pa je šlo kot po maslu. Čestitke so deževale vsevprek. Šestkrat hura za tako lepo glavo iz uredništva Klasjevih rekordov. 230. rekord: Najlepše pobarvana drva »Ta je pa dobra« boste rekli, »z drvmi je že tako veliko dela, zdaj naj bi jih pa še barvali«. Pa so jih in to rekordno lepo. Zgodilo se je takole. K Marjeti, znani oblikovalki lončenih izdelkov s Kala, so prišle učiteljice in vzgojiteljice iz okoliških ustanov in se domenile za pomoč pri likovni vzgoji otrok. Ker je vsak začetek težak, so se najprej lotili enostavnih stvari. Ozrli so se naokoli in zagledali skladovnico gladko odžaganih panjev, ki so se kar ponujali za obdelavo. Padla je ideja in že so otroci pod budnim očesom izkušene oblikovalke izbirali barve in se urili s čopiči. Tako je nastala najlepša skladovnica drv v naši občini in najbrž še daleč naokoli. Glavna zasluga gre kajpak Marjeti Baša z ambruškega Kala, ki bo imetnica najnovejšega Klasjevega rekorda. Kaj pa učiteljice? Tudi te so lahko ponosne, da so lahko sodelovale pri barvanju kurjave. Čestitamo, da kar odmeva po vsem ambruškem dolu. Amen. Leopold Sever Pogled na imenitno »graščino« pred letom dni - podoba je bolj žalostna kot razveseljiva. Cesarica Marija Terezija s petimi otroki od šestnajstih, ki jih je rodila. Na njeni desni je sin Jožef, kasnejši cesar Jožef II., ki je bil z njo na Hudem; na njeni levi pa sin Leopold, kasnejši cesar Leopold II. Sredi zadaj stoji hči Marija Antonija (An-toaneta), kasnejša nesrečna francoska kraljica. Prestrašeni Klasjev Polde Brez Klasjevega Poldeta ne gre. Tudi če nočem, naletim nanj, tako tudi ondan. Že od daleč sem videl, da nekaj ne »štima«. »Si moreš mislit,« je začel, »že od časov Marolta, Frantarja in Kalarja, v šestdesetih letih preteklega stoletja, pa do dandanes, sem prostovoljno delal v turizmu in za to prejel priznanje Turistične zveze Slovenije. Pa sem prišel domov brez listine; očitno jo je nekdo ukradel. Po vsej občini so telefoni kar pregorevali, tako sem telefonaril, da sem listino zasledil in jo dobil nazaj. Sedaj slabo spim od skrbi, da mi je ne bi kdo spet sunil,« je zaključil. V resnici je bila stvar takale: Polde ga je dal malo na zob (kdo ga ne bi, ob takem dosežku) in je priznanje pozabil na avtobusu; potem pa tak haló. Pa tega ni treba pravit naokoli; naj ima revež svoje veselje, saj ga ne bo dolgo užival, ko je že v letih.« Leopold Sever