O o alpina 7LIAGEI USUI!, :."! GO V 7721 I.ES3CU iYAZNOVAIB S70J P.LAZHIK TUDI TT^JJbTVO 3ILT3HA. SELI ZADOVOLJGTVA,^ _ / , s.t0c3' pt :^1zd}5jstakja v ii, na d3lovuih 1.dj3tei lir ■ .^itvoZ pa ib togo tj3put0v. , : : j - , .•v.------ . . r _.:.?O'.. Lie ne l Ve sestra in. 2 lat" ti neti, t."te, vo;;ie-"te ai v svsje srce, dajte, . ovejte, .je -rezati v njen čvrste ljubezni opojne ime. A danes! Zo sestre in zlata ti mati, z vami slavimo vaš praznični dan -a, danes vsen dajte jo glasno izdati, to vašo svetinjo, najvrednejši psalm. Leta. Stoletja o njen ste molčale, upognjene v jarmu neštetih krivic, tedaj vem, da še sebi ga niste prebrale, boječ se živeti objokanih lic. Molčite. Eazumem, ponos vaš vam brani razgalit si mesto, kjer sladko boli kjer balzam z železno se upornostjo bratij da žge vas v dušah in hkrati hladi. Sene in sestre in zlata ti mati ! V zahvalo prejmite iskrene želje, da nikdar nikomur se vam ne bo bati dajati, kar ima vam blago srce. S T A 2 £ I Starkaj ki umiraš, starka s Kozjanskega, čestitam ti! v Čestitam ti k osmemu marcu. He, ne rogan se ti, samo sočustvujem s teboj - zakaj, tudi tvoj je, tudi tvoj je veliki praznik, praznik dneva žena. Je. Čeprav si brezzoba in lačna in se te nihče ne domisli, da bi ti v gube na Čelu dal košček sonca. •je. "eprav ni nikogar, ki bi ti v škrbasta usta položil mrvico kruh i in ga ni, ki bi te s stiskom roke ogrel. Je. Tudi tvoj je praznik žena ! Čestitam ti zanj, čestitam ti prej, preden spokojno umreš. j o :; i p c d c - :t i ""»T-TrT • OB Ki&SN'VANJU DNS37A SEKA Letošnje praznovanje 'neva žena v naš en podjutju je nekako prr.šlo bolj do izraze. Prišli smo v korak z drugi:--.! podjetji, kjer so na po -_doben način praznovale žene že pred leti." Za iier.e je bilo to celo . presenečene c l~.e ob prihodu na delo so :iv= čakali, šopki cvetja skoraj po vseh oddelkih. Mislii: da se je sindikalnemu odboru in upravi podjetja 'letos prvič posrečilo vključiti v okvir praznovanja prav vse delavke. S obdarovanjem smo bile res zadovoljne prav gotovo bolj kot v prejšnjih letih. Zato gre zahvala sindikatu in upravi podjetja. Vesele sno bile tudi proste sobote, le tako ono res lahko praznovale. Dovolite, da c_anes, ko praznujemo , izrečeno tudi nekaj tvOjih misli in želja- •^etos aprila bo stopil v veljavo zakon o obveznem 42-urnem delavniku na teden. Sprašujemo be, bo li ta zakon veljal tudi za nas žene« Lanske lete sme skoraj vso sobote delale- včmlh tudi. v nedeljo, ne mislim s tem redi vae, pač pa večina. Saj j« večina žen^k zaposlenih v obeh privalnicah- Kaj ko bi se tisti, ki so odgovorni •as. plansko proizvodnjo, pravočasno dostavo materiala in pravočasna naročila« zavzeli in zamislili,da da- našnji hitri razvojni tenpo zahteva od človeka vedno več. Vsak stroj je potreben počitka. Po zakonu pripada tudi nam. Seveda je to zopet odvisno le od nekaterih. Gotovo se bo našel nekdo ali več, rekli boste, kaj pa včasih, ko o pro -stih sobotah še vedele nismo. To drži, res pa je, da tudi o enakopravnosti žene včasih nismo vedele, danes pa se o tem mnogo govori, do izraza pa le malo- ■v kdaj pride. Se nekaj drugega je, kar teži nas matere. Otroški vrtec je bil v Zireh ustanovljen pred leti, potem pa je obstalo na istem. V ustanovi je lahko vključenih le nekaj otrok. Veliko mamic je, katere bi rade dale svoje malčke v vrtec, a na žalost ni prostora. Vemo,da so v našem podjetju člani, kateri so vabljeni v krajevno skupnost ter v Občinsko skupščino. Kaj ko bi se ti možje zavzeli in zahtevali na merodajnih mestih , da se razširi in poveča otroško varstvo. Ce so investicije za druge stvari, bi morale biti v prvi vrsti tudi za graditev otroških ustanov. Lansko leto je naše podjetje namesto obdaritve žena dodelilo določeni znesek za gradnjo novega vrtca. Gotovo pa je to le kaplja v morje.. Ko bomo čez par mesecev glasovali za krajevni samoprispevek, upam, da ne bo žene, ki ne bo glasovala zanj, saj bo'le v naše iobro. Lahko bi ustanovili v našem podjetju odbor za družbeno aktivnost žena. Tončka BOGATAJ MOJE I.HGLI 1-red nani je 3. marec, praznil: žena. Mnoge žene se praznika vesele, a ne zaradi daril. Nan, delovnin ženam je v največje veselje trud otrok, ki z nasmehom v očeh podajajo inanicam ročico, prave besede še ne najdejo, a nati občuti otrokovo hvaležnost. Tiho, h solznimi očni ga objane v naročje, saj to je njen zaklad,najlepše darilo za trud. koliko težkih dni in bridkih ur in noprespanih noči tvuje zanj. Ob pogledu nanj se od sreče solzi,saj to je njeno, res njeno življenje . Mnogo žena ne pričakuje daril, le tihe želje klijejo v srcu vsake žene. Da bi te skrite želje nogle izreči, kaj vse bi povedale. Spomnite se vi, nladi fantje in dekleta na svoje natere, koliko skrbi po -svečajo van. Vedite, da ista usoda čaka slehernega. Le da bo nogoče van lepše. Mogoče te bo klic iz srca sponnil takrat na nlada leta. Dragi nožje, sinovi, hčere ! Naj -lepše boste počastili praznik žena, če boste s skupnini nočni premagovali svoje nevšečnosti. Poskusite za dan žena spreneniti življenje v družini, obljubite, da se boste ta nesoo posvetili več ženan. Ostanite v krogu svoje družine, pojdite z družino na sprehod, odkrito in čustveno se pogovorite o vseh družinskih težavah. Ne dopustite, da bi žena na skrivaj jokala in izgubljala voljo do življenja. Žena - nati nora živeti, ona ne živi zase, ona živi za vse. Mnogo je žena, ki je zaposlenih v podjetjih, kjer se trddijo za činvečjo storilnost in boljšo kvaliteto. Mnogokrat je zapostavljena v podjetju in dona. Nikjer jo ne razunejo. Mož ji o-čita, da premalo zasluži in veliko zapravi.C ten dejanjen hudo žali svojo ženo. Ona tiha, s kroma vse prizna - kuje načrte, sklepa poboljšanje. Tempo življenja je nesec za nesecen isti. Veliko je podrobnosti, zaradi katerih žena na tihen trpi. Zvečer tiha zadnja leže, v nislih pretehta dan, za ka-terin v blazino potoči solzo, ki je res bridka, zagleda se v teno in trudna o-nahne. Mnogo priponb je bilo lani na sklep delavskega sveta, ki je odločil,da se denar obrne za gradnjo novega otroškega vrtca. Drage žene, ni bil ta denar vržen stran. To vedo tiste žene, ki imajo otroke, pa se v odsotnosti nimajo na nikogar obrniti. 3dina rešitev je, da otroka zjutraj odnese v vrtec, kar tudi ni lahko, posebno pozimi ob vsaken vremenu. Otroku želiš vse najboljše in najlepše. v/ Zena je prva, ki nora poskrbeti, kam z otrokon v odsotnosti. A. ?. . Za 8. MABEC Povabili ste žene, delavke, naj damo svojo pripombo oz. predlog za praznovanj e 2. narcc,. Z nekaterimi delavkami, z vsemi ni časa, smo malo pokramljali o tem,, kako in kaj. Moram reči, da so ene zelo skromne in pravijo, da bi se vsaj nalo spomnili na nas n.pr.spomladanski šopek, vizitka in po dva robčka ali kaj podobnega, ko denarja ni, naj rxsn_.pa dajo v materialu, n.pr. 1 par čevljev vsaki, ker jih .poten prodaj a j.o po nizki ceni. Uvidela sem, da ni vsaj malo enotnega mnenja in ga tudi ne bo. Težko bo ustreči taki množici žena kot jih je v našem podjetju. Bile so tudi take, ki so rekle, naj nas malo pogostijo tu v tovarni ali izven. Tako sem si predstavljala, ko bi dali dva predloga na izbiro, n.pr*- ko bi povabili dramsko skupino s kakšno lepo igro, razumljivo ne preveč umetniško,da ne veš zakaj gre. Je pa več takih, ki jim ni všeč igra ali ne moremo priti, tem bi dali knjige ali kaj drugega, da ne bi bile prikrajšane. Mogoče bi šli gledat kakšno opero v Ljubljano. To je moj predlog, vem pa ne, ali je izvedljiv in ali je še čas. Glede prispevka za vrtec se pa strinjam s večino, da prispevata oba,oče in mati. Zilda DEMŠA3 Skupina delavk pod šifro "Delavke Alpine", pa je napisala naslednje: "Na vaše povabilo, naj žene sporočimo naše mišljenje o praznovanju 0. marca, se vam oglašamo z našim predlogom: Eolikor je namenjenega denarja za dan žena, da razdelite na število zaposlenih žena in ga nam dajte. Tako bo lahko vsaka že sana kupila po lastni želji, kar si želi imeti za svoj praznik. 11 a U T E , BUTE Na pultu mrakotne prodajalne se je svetil Imp svilenih rut. Zunaj pa je ždel zamolkel dan: težko pomladno nebo, hiSe pogreznjene v motno čakanje, golobi v nizken glasnen letu krog vodnjaka sredi trga, ozračje polno presunljivega šuna vozil in glasov, koraki se izgubljajo nagli, veliki izdajalski, obrazi so kakor svet prividov, zabrisani, begotni, sivi. Ilakšen dan! Dan kakor uvel cvet. Stojim v prodajalni in čakam, nespretna nakupovalka, zdaj pretiha , zdaj preglasna, a vselej zadnja na vrsti, in kadar se prodajalka, ženska klenega značaja in populjenih obrvi, naposled le obroe name, se prestrašim: v njenem glasu je toliko posmehljivega, šegavega pomilovanja, da se hipoma zavem vseh nerodnosti in grdo-bij, kar sem jih zagrešila v živije -nju, strahoma spoznam, da jih ni malo, in razen tega me je sram, da potrebuj en prav zelene gunbe ali vrv za perilo, kakor pač nanese. Ošvign® ne tiha, krotka misel, da bi se ji opravičila in ji poten izginila iz -pred oči. V ten čakanju se kradona, narejeno brezbrižno ozrem okoli sebe. V kotu izbira ljubko dekletce brilo sponko v,a ž.aienjene roke so resne, oči zavzete, v dr*; njene glave je zaobjeta vsa ošabna in gan -ljiva nevednost mladosti, izbira dolgo, premišljeno in zadržano, vidim 30 z lasmi razpetimi in iskrivimi, letno sonce ima na vekah in mila sapa ji drsi po U3">. icah kakor niz tihih,nežnih poljubov, vsa je razžarjena od mladih ognjev in za -ta j evane ga r.meht., kakor kapi j i ca rose je, b*>.lr prebela sponka na temni gl avl Hitro odmaknem cč.L drugam.- Glej , glej na kup svilenih rut se je "bila nedt«m prenesla roka. Majhna, široka, oglata? med globoko vrezanimi strugami njenih dlani se motno blestijo napele, gladke blazinice koše, in s hrapavih prstov bi j.i nobena sila sveta ne izmila dni, večerov in noči nenehnega dela: ukrivljena, zgovorna roka starke drobnega, dobrohotnega obraza, ki stoji v črnem plašču pred pultom . Zdajci se razgrne, roka, ljubeče dvigne ruto z vrha svilenega kapa in jo razprostrepo šipi pod seboj. Kako lepa ruta! V sitem razkošju njene lahno šušteče gladine se prelivajo podobe stišaniL barv in spreminjasto valovijo« Starka se je z as imela« Suto! Pisane , razpo s a j ene raterute bele ko labodi, slavnostne rute iz medlo vzprČ££te,trde^ kake:- poškrobljene svile, črno ruto z vtkanimi svetlimi veneki na robovih - rute,rute! Odkar je vedela za ljubezen, si je želela lepota,, in njeno šumeče, osrečujoč; poosebijenje ji je bila rutar lepa; nova ruta« 'meron si je želela, da bi jih imela polno skrir.jc. du bi :iih hranila cel zaklad. najlepših* najdražjih, edinstvenih, 7 tihih trenutkih bi jih skrivaj- brez diha jemala na svetlo, gladila bi jih in jih pomerja-ia, in slednja bi jih podarila nov obraz,, Pa ji niso bile sojene nikoli ni imela rut! In življenje je tako hitelo, toliko, da se je kdaj pa kdaj sanjavo, v goreči želji spomnila: ?«uta! Kdaj bom imela lepo, novo ruto ? Starkinih ustnic se je dotaknil mlad nasmeh in pobegnil, njena roka pa je sema od sebe potegnila preko zapeljive ravni in pustila za seboj komaj zaznavno slod prstov, tenko, tenko gaz, nato je najprej ki^vaje, potem s slastjo posegla še in še, razgrnila je drugo ruto, tretjo, četrto, peto, in obstala v nemen začudenju. "7seh rut vam pa res ni treba pre -tipati, vse so enake!" 7isoki proda -jalkin gla3 je surovo pretrgal pesem starkinih spominuv. "Saj nimam umazanih rok," se je tiho branila ženica. "Vsi imamo umazane roke. Mislite, da bom potem še katero prodala, če mi jih vse pomečkate?" "Saj jih bom zravnala," je spraviji-70 dejala starka. Z nerodnimi, nebo->jenimi prsti je razmetane rute zgr- .a na Imp, da bi jih zložila, pri j-m pa je s koiSlcem pometla s pulta ,:ehko 3ivo kopico zloženih rut na sVoji.desni, Prodajalka je skočila. Veke na očeh so ji začele živčno utripati. Z ihtivo kretnjo je sunila k sebi preostale rute in zavpila*i "Preklete babe!" v Zenica je zmedena in osramočena pogledala naokoli. Počasi, trudoma se je sklonila, spoštljivo pobrala rute s poda in jih unigo za drugo mehko položila na pult, potem pa se je obrnila in odšla* Kalrcr v tanjah sem stopila za njo: dva koraka pred menoj je stala na robu pločnika, so ozrla na levo in na desno in varno, čeprav nemočno prečkala ulico, noge so jo vodile zanesljivo, kajti prehodile so že vse stezice, ceste in poti. Gledala sen,gledala. starka je stopila umirjeno,enakomerno, v črnem plašču tiha, neopazna, še malo, in utonila je v senci sivih, v motno čakanje pogreznjenih hiš« To je bila mati, moja in tvoja mati. GITICA JAKOPIN POSLOVNI HEZULTAI ZA L3TC 1359 Zopet smo zaključili preteklo poslovno obdobje. Lahko rečejo , da je zaključek uspešen. Kljub vsen težavam, problenon in borbam je naše delo dalo razultat, s katerim smo v takih pogojih lahko zadovoljni. Težave so se pojavile pri nabavi reprodukcijskega materiala, Imeli smo kratke dobavne roke za nekatera izvozna naročila. Vsem celo nismo mogli v roku ugoditi. Proizvodnja je vse leto reševala tudi problem ozkega grla šivalnice. Zato so ti oddelki tudi delali večino prostih sobot. Hezultat dola je 821.123 parov skupaj izdelane obutve, od tega 126.493 parov težke, 155.327 parov sandal in lahke obutve 639.302 parov. Proizvodnja je po fizičnem oosegu večja za 5,6/5, po vrednosti pa za 37$. liazlika med povečanjem v parih in po vrednosti je nastala zaradi sprememnjene strukture proiz -vodnje in zaradi povečanja planskih in lastnih cen. Proizvodna služba navaja v svojem letnem poročilu, da je proizvodnja največ trpela zaradi raznih zasto -jev in nekvalitetnih materialov. Najbolj je bilo pereče oskrbovanje z materiali. Posebno nesolidni so bili inozemski dobavitelji, ki se niso držali dobavnih rokov. Zaradi povečanja proizvodnje je morala tudi prodajna služba povečati svoja prizadevanja za prodajo. Uspeh ni bil najboljši, kar dokazujejo preveč povečane zaloge gotovih proizvodov med letom, stanje v najmočnejši prodajni sezoni.se pa tudi ni spremenilo. Prodajna služba je torej poslala na trg 039.317 parov obutve, kar je o,4$ manj kot preteklo leto po številu pa -rov, po vrednosti pa za 2o,2$ več.Tu-di pri prodaji prihaja do izraza večje število težke in manj ostale obutve. 7 prodajni mreži so prodali skupaj I,o47.503 parov za vrednost 77,337.031 N din. V ta znesek je vključeno ttdi 21,5$ prometnega davka (17,3$ na bruto prodajno vrednost).Prodaja v parih je manjša za o,6$, po vrednosti pa je za 12$ večja. V prodajalnah so imeli precej težav z reklamacijami, posebno pri odlepljenju podplatov, odlepienju peta pri moških, lašče -nju antik finiša, luščenju in pokanju prešanega (nečkanega) laka in drugih napakah. Prodajna služba je morala tudi precej zniževati cene obutvi. Znesek znižanja je bistveno vplival na slabši finančni uspeh prodajne mreže. Od skupne prodaje je šlo v izvoz 295.939 parov obutve. Od tega pa več kot polovica na vzhodna tržišča. Po vrednosti je izvoz za malenkost manjši kot lansko leto. Pri poslovanju v letu 1969 smo izplačali za osebne dohodke 23,55$ večjo našo osebnih dohodkov.Zer je bilo Število zaposlenih večje, je povečanje po povprečnih osebnih dohodkih manjšo. Povprečni osebni dohodki rsnašajo 383,37 II din po vloženih vran, po statistični evidenci pa l„c2I,75 II din. Povprečni psebni dohodki so višji za 14,73$ kot prejšnje leto o 7 prodajni mreži so dosegli slrup-no povprečje l,3oo,oo din. Povečanje osebnih dohodkov na vloženi delovni čas je manjše kot v tovarni in znaša le 5.7$. llo ugotavljamo končni rezultat pošlo vanja, nas zanimajo podatki tovarne in prodajne mreže skupaj. Celotni dohodek skupaj je za 13$ večji, od tega odpade na tovarno 24$--no, na IPM pa ll$-no povečanje. Iler 3c porabljena sredstva (stroški) vočji za večji delež, kot je povečanje celotnega dohodka, je nujnov da je dohodek v manjšem porastu. Ha ostanek dohodka vplivajo tudi čiužbene dajatve, ki so se povečale za eca 5o$„ Zaradi porasta stroškov jc ostanek dohodka za 2$ nižji kot lansko leto. 3ri ugotovljenem rezultatu moramo upoštevati tudi znesek, za katerega smo po sklepu delavskega sveta znižali zaloge nedovršene proizvodnje in gotovih proizvodov. Znesek predstavlja fiksne stroške (obratna in Spravna režija). Znesek 2,53o.ooo N din pomeni rezervo dobička in ga lahko realiziramo v slučaju slabšega rezultata. flezultat v t o varneje realiziran v planirani višini, dočim v prodajni mreži niso dosegli pričakovanega us -peha. Cb zaključim se lahko prav vsak Član kolektiva vpraša, ali je delal vedno tako, da je bilo najbolj gospodarno in če prav ravnanje na njegovem delovnem mestu ni prispevalo svojega deleža k večjim stroškom in manjšemu us -pehu. Ilaš bodoči cilj naj bo iskanje najboljših možnih rešitev v vsakem trenutku našega dela. Zrušena prizadevanja pa nujno morajo dati zaže -ljen uspeh. Albinca MOŽINA DA NE POZABIMO ! Vzporedno, ko se podjetje razvija, se nam ponujajo tudi spremembe.Najbrž ni nikdar prav, da postavljamo ustaljeno organizacijo in se držimo tradicionalnih metod. Organizacija podjetja mora biti prilagodljiv element našega dela in razvoja. Ni se nam treba vračati daleč nazaj, ko ugotovimo, koliko se situacija spremeni. Ilaj rse smo bili pred leti prepričani, da je prav, sedaj pa smo drugega mnenja. Pogoji gospodarjenja in poslovanja delovne organizacije kot je naša , zahtevajo vedno nove vrste poklicev in ne bo dolgo, ko bomo morali biti v svoji strukturi zaposlenih popolni. Popolni v toliko, da bodo iz -polnjevali številne vsakodnevne naloge poklici, ki jih pred časom nismo bili navajeni. Vsak lchko opazi, da se močno oddaljujemo od tega, da bi v podjetju lahko prevladoval samo osnovni poklic našega dela. Podje -tje je vedno bliže zadovoljevanju popolnih družbeno—tržnih potreb.Naše pojavne oblike so vedno nove , zahtevne .injjLnjih se izenačujemo z vsemi proizvajalci. Vsi imamo sa--- mo potrošnika pred sabo. Tega pa poznamo, kakšen utegne biti, ker smo tudi sami del te izbirčne mase. Ostajam pri organizaciji. Mnogokrat se ponudijo možnosti za napredova -nje, za zasedanje višjih, bolj od -govornih delovnih me3t. Selekcija praviloma izbira boljše, strokovnej-š?, bolj delavne. Ne bomo pa mogli tu odstopati predvsem pri ključnih mestih, ki jih ni malo v podjetju, da naši mlajši strokovnjaki osta -jajo zadaj z znanjem tujih jezikov. T.je vse ni potujemo, s kom imamo stike, kdo vse prihaja k nam ? Prav ta ugotovitev o pomanjkanju znanj tega ali onega tujega jezika bo marsikomu zaprla pot naprej. Tu velja pomisliti. Tako majhen narod smo, smo čisto nemočni in nebogljeni pred svetom, če se ne moremo z njim povezovati. Mislim, da to pišem v korist vsem. Vsakomu bo znanje tuj e ga jezila koristilo, vsak se bo čutil bolj spo -sobnega. Dovolj pa je časa popoldan ali zvečer, da vzamemo knjigo v roke in izpopolnjujemo jezik ali pa se u-čimo novega. • I. H. TEKMOVALNI DDE Pred nedavnim smo se seznanili z vrednostno analizo. Za osvežitev poznane novosti citiram iz knjige prof. Viljema Nemca: Zakor so pri vsakem spontanem ali organiziranem tekmovanju postavljene ovire in cilji, ki jih je treba pre -magati oziroma doseči, tako moramo tudi pri poslovnem tekmovanju premagovati ovire in dosegati cilje (osvajati nova tržišča, zbirati potreben, kapital za financiranje večjih proizvodnih kapacitet, šolati in usposabljati kadre, oblikovati Irurant-ne proizvode, izpolnjevati dobavne roke, dosegati čimboljšo kvaliteto in nizke proizvodne stroške, zagotoviti maksimalni dobiček itd.) In dalje še o tem pravi: Če rezimiramo: največjo nevarnost za poslovni uspeh podjetja predstavlja pomanjkanje tekmovalnega duha, podcenjevanje tehničnega in organizacijskega napredka, spokojnost in mir na ekonomskem področju, ignoran-ca, preziranje ali odklanjanje stroškovnih kriterijev pri planiranju in9 vesticij, novih proizvodov, tehnoloških postopkov, skratka vseh poslovnih akcij podjetja. Ta ugotovitev živa zadeva v našo sredo in ne smemo pred tem zakrivati v • OCX. T ° X . --• IIOVS ??£3AJAIilE ALPINA V zadnjem času smo odprli nove prodajalne: " - v bjelovaru, kjer je za poslovodjo postavljen VLADO GEČEZ, dose -danji namestnik poslovodje v prodajalni Zagreb I. - v SIAVONSKEM 3U0KJ II, kjer je "za"" poslovodjo postavljen PAVAO PETROVIČ. - v STltUMICI, kjer je za poslovodjo postavljen ŽIVK0 SCUUGZOV - v Zagrebu na DU311AVI, kjer je za v.d. poslovodje postavljena ZCVIUKA GULJAK, dosedanja prodajalka v Sarajevu, - in v ZTJSUAirnrj, kjer je za poslovodjo postavljen KIL0VA1I ANTONOVIČ Pripravljamo otvoritev še nekaj novih prodajaln v raznih krajih Jugoslavije. Novim prodajalnam in v njih zaposlenemu osebju želimo mnogo uspeha. MlIHtO ČLANA DELAVSKEGA SVETA 0 GRANIČBNO V 2 E M E Članom 3adničkog saveta postao sam zadnjim izborima aprila 1069. god. Uskoro če se napuniti godina dana rada kao član saveta na dosadašnjih 9 redovnih zasedanja saveta. Samim izborom u savetu ocenio sam kao ukazano poverenje i želju ostalih članova kolektiva da moje prisustvo bude korisno po samoupravi j tin je, što p otežuje i podatak da ni na jednoj sedni-ci nišam bio izostao. Ha svin održanim sednicama zapaženo je da je za predvideni dnevni red nedo -stajalo dovoljno vremena da bi 3e temeljito diskutovalo i donosili konkretni zaključci. Ovako to se je čini 1 o više mehanički sa prihvntanjem i odobravanjem prezentiranih zahteva i potreba. Ne kažem da ovi nisu bili svi dobri, ali pontojale su stvari koje nisu mogle da se bez vremenskih dužih dislcusija i predloga i korisni-je reše. Smatram, da bi u buduče rad saveta mo-rao imat.r više radnog vremena kako bi se sva moguča korist mogla izvuči a ne da nam nerešena važna pitanja i problemi ostaju i prenose se na nared-ne 3ednice kada i tada ne stižemo da in nafiemo rešenja, ostavljajuči ih opet za neredne. Sva ta pitanja i probleni koji si se odložili za kasnije, ustvari su jako važna i akutna i trebaju se postavi- ti leno prioritetna, naravno sa obez-be&enim potrebnim vremenom za izna-laženjem rešenja. Nadam se da i ostali članovi Radnič-kog saveta dele moje mišljenje da na-redne sednice saveta imaju više vre -menskog prostora i da nam se ne de -šava da i u buduče imamo "ograničeno vreme". NIKOLA JCVIČ poslovoda prodav. ALPINA Zemun MARKETING Kaj so marketing raziskave ? Ameriški profesor Jerom Mc Carthy v svoji knjigi "Basic marketing a managerial approach" pravi: Marketing raziskave so raziskave proizvoda, raziskave geografskega prostora, pospeševanje razikovalne-ga dela, raziskovanje cen in plan napada. Marketing je pojem - dejavnost, ki ima svoje začetke in razvoj v ZDA. Marketing raziskave so dosegle svoj največji razvoj po svetovni krizi 1929 leta. Ob krizi so izbruhnila na dan vsa nasprotja med potrebami tržišča in dejansko usmerjenostjo proizvodnje, ki jo bila v velikem razkoraku z zahtevami trga.Po tej ka -tastrofi ameriškega (kakor tudi svetovnega) gospodarstva so marketing vaziskave postale odločine za usmerjanje proiz\odnje. To je obsegalo proučevanje tržišča. To je temeljito poznavanje trga in zahtev kupcev.Tako je proizvodnja sledila ten zahtevam. Franci PERTOVT STROKOVNI KOTIČEK RACIONALIZACIJA V ČEVLJARSKI INDUSTRIJI Čevljarsko industrijo je šele prod nekaj leti zajela po vsem svetu prava revolucija preobrata iz polobrtne proiz -vodnje v pravo industrijsko proizvoinjo obutve. Parola racionalizacije je:"Z izboljša-ami doseči večjo produktivnost!" :opnja racionalizacije je odvisna od treh osnovnih faktorjev in sicer: a) 0d stopnje strokovne izobrazbe in usposobljenosti tehnikov v sani čevljarski industriji, kajti prav ti strokov -njaki so pravzaprav oblikovalci vseh polproizvodov, ki ran jih pozneje nudi sorodna industrija. Proizvajalci posameznih sestavnih delov čevlja navadno niso čevljarski strokovnjaki, zato jim morajo obliko, podatke dimenzije, trdnost, trdoto itd* posredovati čevljarski tehniki, kateri pa morajo predhodne? temeljito preštudirati namen, oziroma funkcijo sestavnega dela v čevlju, še posebno pa racionalnost uporabe posameznih de- delov pri nadaljni obdelavi in sestavi obutve. b) Drugi bistveni faktor k pospeševanju racionalizacije v čevljarski tehnologoji je nenehno izpopolnjevanje in konstruiranje novih strojev. Soraznorno z izpopolnjevanjem stro -jev pa se dvigajo tudi cene strojen in zato bo vedno bolj bistvena stopnja izkoristka njihovih kapacitet. c) Tretji faktor, ki ina tudi bistveni vpliv na stopnjo racionalizacije v proizvodnji obutve, je stopnja razvoja sorodne industrije. Na ten področju prednačijo danes Angleži pred Nenci in Francozi. Kakšen po -nen in- razvoj kenične industrije na proizvodnjo obutve, ozirona tehnološki način proizvodnje, lahko hitro ugotovimo, če se sponnino sano na lepila, katera so napravila revolucionarne sprenenbe v čevljarski tehnologiji. Danes ne poznano več unetO nega nateriala, za katerega ne bi obstojalo že tudi odgovarjajoče lepilo, 3 katerin bi dosegli kvalitetno lepljenje. Poglejmo pretekle in prihodnje sprenenbe v proizvodnji obutve: Sponnino se, da je včasih čevljar napre vil ročno 1-2 para Čevljev dnevno in to sano delo podplatne obdelave, sno proizvajali na posameznih tekočih trakovih ob samem začetku 2oo do 3oo pa -rov in da je bilo na talcem traku zaposlenih več delavcev kot jih je danes,ko se dela 7oo parov in več. Vemo pa, da vodilne tovarne v inozemstvu proizvajajo z istim številom zaposlenih na po -saneznem traku preko 3.ooo parov obutve. Zavedajmo se, da je proizvodnja pri nas v ALPINI po parih na zaposlenega še vedno enkrat manjša kot pa v sred -nje naprednih tovarnah Zahodne Evrope. To nam narekuje, da moramo težiti k po— polni mehanizaciji, k činprejšnji uvedbi popolnega nontažnega sistena dela za vse vrste lahkih izdelkov, poenostaviti tehnološke postopke, kjer je le nogoče, seveda na vsaken koraku upoštevajoč zahteve kvalitete. Geslo za napredek proizvodnje se glasi: "NAJPREJ RACIONALIZIRAJ, POTEM ORGANI -ZIRAJ IN NATO PROIZVAJAJ. To naj zveni tudi v naših ušesih ! Tone KLEMENČIČ ČESTITKA KOLEKTIV ETIKETA ŽIRI JE PRED DNEVNI PRAZNOVAL 10-LETNIC0 USTANOVITVE. 03 TAKO POMEMBNEM JUBILEJU CELOTNEMU KOLEKTIVU ISKRENO ČESTITAMO. ŽELIMO JIM, DA 31 ŠE NAPREJ TAKO SMELO PREMAGOVALI VSE TEŽAVE IN USPEŠNO GOSPODARILI KOVICI1. WIVJVSYF.i: 0DDE2I3A V nese r'. ro:'/.raariu smo kar lepo začel:. 5? novih delavcev in delavk Oh ! cncu meseca sco i,-vili zapori ionifc 1251 delavcev, od tega v nat-i.čnec podjetju 922 dclav-cev, v obratu 'aoronja van 1G2 in v prodajni uroži 107 , V preteklen mesecu- sno sprejeli na dezo 17 delavcev, z *«-:lon pa so prenehali le 3 delavci. Zaposlili so se naslednjiiPišljar Zdrovko, Subio Simon, Nago de An drej, Lazar Eni1, Pel-lin Boris , Miklavčie Janez, Čibej Marjan, Podobnik Jože- Filipi? Janez, Giaco-rielli Jana, Krvina Darka, Hon t ar Bernarda, Pivi: Cvetka, Vehar Joian--da.; Trček Ivanka, Stanek Vladimir i in Zupančič L:;*-.- i.. Na lastno željo sc prenehali z delom Jereb Prane (3''o), Malbašič Nada Ls Koleni Anton, V obratu r Go uji vasi je Število zaposlenih neispremenjeno, to je IG- delavcev :'v delava. V prodajni mreži smo sprejeli na delo Mitrovič Andjelko v Valjevu, Gola Mirjano v Bjelovaru, Pešut Bora v Sarajevu in Gro*,danov:«.č Hraniš lava v Nišu« Delovno razmerje jc prenehalo Lalič ?idravku iz Sarajeva in Djordjevič Mileni j i iz Niša.. Tudi v mesecu marca bomo še spreje- li nekaj novih delavcev in delavk, s tem pa še ne bodo pokrite vse potrebe po novih delavcih za prvo polletje letošnjega leta. A. F. Ob odhodu v zasluženi pokoj želimo tov. FRANCU JEREB trdnega zdravja in prijetnega počitka« SKUPNI RODITELJSKI SESTANEK V ŽIREK V nedeljo, 22.11. je bil v dvorani Svobode skupni roditeljski sestanek, namenjen za vse starše, katerih učenci obiskujejo osnovno šolo v Žireh. Na sestanek 'jo bili vabljeni tudi predstavniki delovnih ir drugih organizacij na področju.Krajevne skupnosti Žiri. Na i3 en tanku je bilo navzočih cca 250 občanov« Sestanek je bil sklican po j: iopu konference učiteljskega zbora in je obsegal naslednji dnevni red: 1« Skupno delo šole in doma - predavatelj prof. Jožo Valentinčič iz Zavoda za šolstvo SDS iz Ljubljane. 2« Poročilo ravnatelja o učnovzgojni problematiki in materialnih pogojih osnovne šole v Žireh. Razprava na poročilo ravnatelja. / uvodnem predavanju je prof. Valentin- čič v preprosti besedi prikazal po-nen skupnega dela doma in Sole pri vzgajanju in izobraževanju naše doraščajoče mladine na podlagi dolgoletnih izkušenj in raziskav Zavoda za šolstvo. Nekaj izvlečkov iz poročila ravna -telja Franca Čeplak: - žirovsko osnovno šolo obiskuje v ten šolskem letu 582 učencev,podružnično šolo Vrh 23 učencev in čipkarski oddelek 45 učencev. Skupaj je pod pedagoškim in upravnim vodstvom-Centralne osnovne šole 650 učencev. - Učenci so "razporejeni. osnovni šoli v Žireh v 21 odd. , na Vrhu 1 odd. in 1 odd. čipkarske šole. Ker je na našem področju precejšnje število oddaljenih učencev in veliko staršev zaposlenih v eni delovni izmeni, je imela šola že na začetku leta težave, kako vključiti čimveč učencev v dopoldansko izmeno. Vsem staršem ni bilo mogoče ustreči, ker smo bili primorani vključiti v do -poldanski pouk rjredvsem učence iz oddaljenih krajev šolskega okoliša, ki oo vezani na prevoze z avtobusi in kombijen. Trenutno se vozi v šo- v lo Ziri 117 učencev, kar predstavlja 2o,13$ vseh učencev, nad eno uro pa pošrči v šolo še vedno 22 učencev , kor jih ni nogoče vključiti v noben prevoz. Za približno 6o učencev bi ailo nujno potrebno organizirati varstvo v šoli, ker so njihovi starši zaposleni v eni delovni izneni. Pri ten pa niso všteti učenci - vozači,ki so prikrajšani za tire dopolnilnega pouka in svobodnih aktivnosti v popol -dansken času. Sola nina ustreznih prostorov za Šolsko kuhinjo, kjer bi lahko kuhali tudi tople obroke hrano, pred-vsen za tiste učence, ki prihajajo v šolo od daleč in tiste učence, ki prihajajo v šolo brez kosila, ker so njihovi starši zaposleni. Ob koncu I. polletja tega šolskega leta je bilo pozitivno ocenjenih 8o# učencev. Največ nezadostnih ocen je bilo iz natenatike, sledijo angleški jezik,slovenski jezik itd. Konferenca učiteljskega zbora jo po obširni analizi ugotovila, da je učni uspeh realen z obzi-ron na pogoje, v katerih šola dela. Boljši učni uspeh bo nogoče doseči le s skupnin prizadevanjem družbev star -šev, šole ir. seveda učencev. Vzroke,da ni učni uspeh boljši lahko ugotavljamo tako v šoli kot doma. Šola nima ustreznih materialnih pogojev, da bi lahko v polni meri razvila sodobne metode dela, posamezni starši pa se premalo zanimajo in prizadevajo. Zdi se mi, da so naši žirovski interesi vse preveč usmerjeni za izboljševanje našega osebnega življenja, vse premalo pa se brigamo, da bi skrbeli tudi za naše skupne potreO be. Doseženi učni uspeh predstavlja v obči- v ni Skofja Loka 4. mesto, s čemer nismo zadovoljni. Zato bomo razširili obseg dopolnilnega pouka z učenci, ki imajo .10zadostne ocene in ga norajo obiskova- ti po ZOŠ. Preteklo Šolsko leto je napredovalo v višji razred z nezadostno oceno 11 učencev. Nihče' od teh učencev ni ob ten polletju popravil nezadivetce ocene. 23 učencev obiskuje šolo deveto šolsko leto. Od teh je bilo ob polletju pozitivnih 13 učencev. Osno šolsko leto obiskuje 33 učen -cev. Od teh učencev je: 1 učenec v 4 razr., 3 učene v 6 razredu, 8 učencev v T. razredu in 21 učencev v 8.razredu. 64$ učencev je torej v nornalnen poteku, šolanja uspelo priti do 8. razreda, ostali pa se -nahajajo nižjo. Pri ten prizadeva -nju je naša šola naio nad ropubliš-kin povprečjen. V bližnji bodočnosti se število u-čencev naše šole ne bo znanjšalo.Letošnji vpis v 1. razred kaže, da bo treba spet organizirati tri oddelke 1. razreda, ker je rano obveznih vpisnikov 76. Tako je treba že se -daj računati, da, bodo v jeseni še večje težave pri razporejanju učencev v posanezne oddelke in bo treba nisliti na razširitev tretje iznene pouka. Vsi učenci - novinci bodo pred vstopon v šolo testirani s predpisanim pedagoškimi testi in zdravniško pregledani. Vse šole na področ- v/ ju občine Skofja Loka Lpajo od mar-ca do janija organizirano obvezno malo šolo, v katero se vpišejo učenci, ki vstopijo v jeseni v prvi razred. Ten šolan se mora letos pridružiti tudi naša šola. Pri ten pa na- staja vprašanje, Itako nam bo uspelo vključiti v ;alo šolo vse učenco, tudi iz oddaljeuih krajev šolskega okoliša., Razmišljamo, da bi malo šolo organizirali po terenu, če bi dobili ustrezne prostore. Zadnje čase potekajo resni razgovori med pedagoško službo iz Ilranji in TIS v Skofja Loka, da bi se zirovski vrtec priključil pod upravo in pedagoško v vodstvo osnovne šole v Zireh. Svet šole o tem še ni sprejel sklepa, ker smatra, da je potrebno najprej zagotoviti material no osnovo in urediti še nekatere druge stvari v tej zvezi. 7 letošnjem šolsken letu je začela sistematično delovati služba za usmerjanje mladine v poklice in psihološka služba. Tako so bili že testirani učenci v 5. razredu in jih bosta obe službi spremljali do konca šolanja. V bodoče bodo lahko starši seznanjeni tudi z nekaterimi ugotovitvami testiranja,če-car doslej v naši republiki ni bilo mogoče. Zgoraj navedene ponanjkl jivosti i maj", svoj odraz tudi v slabo opremljeni in nedograjeni šolski stavbi. Dokler ne bomo rešili ali vsaj začeli reševati najbolj perečih materialnih pogojev šole, ne moreno pričakovati boljših učnih uspehov. Zirovci, dobro veste, v kakšnih pogojih se učijo vaši učenci-otroci. Jezite so na šolo in njen red. Kmalu bo minilo 2o let, odkar je bila vseljiva sedanja šolska stavba. Ostala je še nedograjena, saj nima niti svoje telovad- nice. Vsako leto odštejemo težak milijon za kurjavo pa vendar naše u-čilnice niso dovolj teple. Šolsko kuhinjo bo treba preurediti, garderobe učencev so poglavje zase. Problen za-nenjavanja čevljev in druge garderobe otrok dobro poznate. Delavci šole nisno v stanju, da bi lahko skrbeli za čevlje in ostalo vseh 600 otrok, ki shranjujejo svoje stvari v enen sanen prostoru itd. Naši kabineti za pouk so slabo in ponanjk-ljivo opremljeni, ninano sobodnih učil,nad katerimi bi se lahko otroci navduševali in dosegali boljše učne uspehe. N/ Dragi Zirovci! Gradino hiše, Impujemo avtonobile , oprenljamo si svoja stanovanja z najnodernejšimi pripomočki, izboljšujemo si svoj osebni materialni položaj, pozabljamo pa na skupne probleme v okolju, kjer živimo. Mnoge rslovenske občine načrtno rešujejo probleme šolstva in varstva otrok . Zato bi bilo prav, da se tudi mi odločimo in del svojega zaslužka odstopimo za izboljšanje naših skupnih problemov. v Ce bomo hoteli izboljšati zgoraj na -vedeno stanje, nam ne preostane drugega kot da se odločimo za uvedbo krajevnega samoprispevka za šolstvo in vzgojno varstvo. Razumem zagovornike uvedbe samoprispevka za kanali -zacijo, ki je tudi nujno potrebna u-reditve, vendar se ni zdi, da so zgoraj navedeni probleni še bolj kriče- či. Nekaj sto ali nogoče tisoč starih dinarjev neseČno, nanne bo okrnilo družinskih proračunov, vsi skupaj pa bono le zbrali nekaj nilijonov za izbolj- ... ..."•"■ r šanje stanja na področju vzgoje in izobraževanja. Prispevek občanov je v obči-iah različen. Ponekod se odločajo za nižji odstotek pa za daljšo dobo plače-■ anja, drugod, kjer so potrebe zelo nuj ne, inajo višji odstotek in krajšo dobo itd. Vse krajevne skupnosti na področju prejšnje občine Skofja Loka so izglasovale naslednje odstotke prispevka: Delov.organizacije od netto ali bruto OD o, 8/0, Vsi zaposleni = 1$ od neto izplačanih OD, knetje = 2$ od katastr.dohodka, obrtniki, gostilničarji, ovtoprevozniki itd. = 2$ od čistega dohodka, uj jenci na 600 ND pokojnine = 1$. Rezultati zgoraj navedenega sanoprispev-ka so vidni ob novi telovadnici v Železnikih, ob grddnji velike noderne šole v Gorenji vasi, prihodnje leto bo za- v stavljena gradnja nove šole v Skofji Loki. S samoprispevkom je bila zgrajena raa najmodernejših telovadnic pri na - L sosedih v Polhovemgradcu, občina Metlika ima že 11. samoprispevek itd. 0 vsem tem lahko sproti sledimo po časopisju in drugih obveščevalnih sred • stvih. v V koliko bi se Zirovci odločili za samoprispevek, bodo o višini le-tega odločali zbori volilcev. Po približnih izračunih bi lahko Zirovci zbrali nekako v petih letih cca 15o milijonov SD, če bi se odločali po zgornjih kriterijih. Nasa šola trenutno razpolaga z načrti za telovadnico iz leta 19G5 (po takratnem predračunu cca 100 milij. SD), kar pa bi bilo seveda sedaj znatno več. Imamo nove načrte za centralno kurjavo. ki upošteva že novo telovadnico, obstojajo na-čerti za preureditev šolske kuhi -nje za cca 14 milij. 3D ( o tem bi bilo potrebno-še razmisliti), pre -_uredi_tev -garderob z omarami na hodnikih šole bi znašali cca 5o.ooo SD na kvadratni meter itd. Ob vsem zgoraj navedenem je prav da ■ razmišljajo tudi, kako bomo reševali prostore za vrtec^.. .saj..prizadete.__-- dobro veste, da sedanji prostori za malčke v vrtcu ne odgovarjajo. Se bi lahko našteval probleme,čeprav bi bilo napak trditi, da je vse kar sedaj imamo slabo. Kljub navedenim pomanjkljivostim imamo tudi dobre strani našega dela. Menim, da je prav, da o vsem zgoraj navedenim..razmišljamo vsi, saj bo vse, kar bomo skupno uredili, v ko- v rist naših otrok in bo ostalo v Zi-reh. Predlagam, da o zgornjem predlogu čim prej začnejo razpravljati druž-beno-politične organizacije, delavski sveti delovnih organizacij,svet krajevne skupnosti in seveda poaa - mezniki, ki bodo pri tem prizadeti. Učitelji smo pripravljeni sodelovati na zboiih volilcev, tolmačiti stanje na sejah delavskih svetov, na sestankih socialistične zveze in drugod. Vseka -kor pa je treba osnovati komisijo,,ki bo proučila sedanje stanje, pripravila predloge in prioritetni red gradenj,če se bomo za to odloč:li. V razpravi na poročilo je sodelovalo nekaj govornikov, ki so soglašali s poročilom ravnatelja in njegovimi predlogi' Ravnatelj šole FRANC ČEP LAK LEP USPEH ZHlOVSKia JUDO IS TOV Sezona juda je šolaj v polnem teku.Na sporedu je vrsta tekmovanj, za posamezni— . ke kakor za ekipe. \ Tako je bilo mladinsko prvenstvo Slovenije za leto 197o 18.1.197o v Sloven -ski Bistrici. Tega tekmovanja sta se udeležila dva- tekmovalca judo kluba AL-IINA Milan Jereb je telim oval v kategoriji starejših mladincev do 70 kg.Premagal je vse nasprotnike in tako po -3tal republiški prvak za leto 197o ter 3e plasiral v mladinsko ekipo Slovenije, prav tako pa je dobil tudi pravico za odhod na državno prvenstvo. Oblak Franc je tekmoval v kategoriji mlajših mladincev in zasedel 5« mesto med 32 tekmovalci. Državno prvenstvo je bilo 28.2.197o v Sarajevu. Tan so se ubrali iz vsake republike po dva najboljša v vsaki kategoriji. Tekmovanje je bilo zelo naporno in zahtevno, slaba organizacija pa je še povečala slabo voljo po dolgi vožnji.Naš Jereb se je držal žilavo in potrdil, da ni postal le po naključju slovenski pr -vak ter je zasedel tretje mesto.Tako je povabljen na skupne pripravo jugoslovanskih mladincev, ki bodo poleti v Dubrovniku. To je sedaj drugi nastop mladincev " Alpine" na državnem prvenstvu in ponovljen uspeh iz leta 1967, ko je Matjaž Zakelj zasedel v lahki kategoriji tretjo mesto. Te dni sta se uadrževala v Žireh predstavnika Judo zveze Slovenijo tov. Slavko BožiČ-II dan in Niko Mu-šič-I dan kot komisija za podeljevanje pasov. Tako so člani JK "AIPINA" polagali izpite za jasove. Za plavi pas sta naredila izpit Mat- v jaž Zakelj in Milan Jereb, za zeleni pas Rajko Krvxna, za oranžni pas Franc Oblak in Martin Bogataj, za rumeni pas pa Franc Gregurovič, Mato Pečelin, Rudi Jereb in Roman Krvina. Judo klub ALPINA NEKAJ BESED 7 SPOMIN. MATEJU I7AN07U 17,2. 197o je nenadoma in povsem nepričakovano ugasnilo življenje Mateju Ivanova, človeku, ki smo ga vsi Zirovci dobro poznali. Vsakdo ga je moral poiskati, kadar je bilo treba umrlemu svojcu dodeliti zadnje domovanj2 in večno počivališče, zakaj on jo bil dolgo vrsto let upravnik žirovskega pokopališča. Sodimo, da glede na delo, ki ga je na -pravil na tem področju v znak hvaležnosti mu moramo tudi v našem listu posvetiti nekaj vrstic. Kot smo že v uvodu omenili, smo pokojnega Mateja Ivanova vsi dobro poznali.Bil je dobrodušen in ljubezniv človek in je 3 svojo prijazno beseda na vsakogar napravil zelo prijeten vtis.Dolžnost upravnika pokopališča je vestne in vzorno opravljal polnih lb leto Priznati moramor da je na tem področju opravil veliko delo, saj je s prirojenim občutkom za estetiko, u veliko vnemo in iznajdljivostjo, ki je ne bi pokazal za to področje dela niti vsak strokovnjak , uredil naše pokopališče, da je lahko žirovcom v ponos, drugim, tudi večjim krajem pa za vzor. Zavedal se je, da predstavlja trdi po -kopališče zrcalo kulturno stopnje vsakega kraja, zato mu ob tej priliki za opravljeno delo, ki nas bo nanj še dolgo r spominjalo, izražamo globoko hvaležnost. Njegova natančnost in vestnost naj bo svetal zgled tistemu, ki bo njegovo delo nadaljeval. Pokojnemu Mateju Ivanovu želimo naj v miru počiva na kraju, kateremu0je posvečal 10 let. Njegovim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje. DELOVNEMU KOLEKTIVU TOVARNE ALPINA Pionirji naše šole se van lepo zaL ■valjnjemo za denarno pomoč, ki ste jo dali naši pionirrki organizaciji. Odbor pionirske organizacije jo že izdelal načrt; kako bo denar najbolj koristno uporabljon. Del denarja bono dali posaneznin krožkom, da bodo lahko uspešneje delali« Za ostali denar naneravano v jeseni nabaviti nekaj parov smuči, ki bi jih v času snučarskega teč ajar posodili učencem, ki si arjučrjrske oprene ne norejo sani kopiti. v zgodovinske Dražgoše. Udeležila se ga je tudi skupina pionirjev naše šole. Na pohodu smo si ogledali znane Bičkovo skalo. Ustavili sno se na kraju, kjer je počil prvi strel, ko se je začela zgodovinska bitka. Videli sno nove Dražgoše. Naš pohod sno zaključili v Železnikih, kjer so nan učenci tan -kajšnje šoje pripravili kratek kulturni program. - V spomin na obletnico dražgoške bitke v in ob občinsisem prazniku občine Skof ja Loka je bilo smučarsko tekmovanje v Lan-covem pri Radovljici, ki so se ga udeležili tudi naši smučarji. Dosegli so dob rc rezultate-^JSeprrrv niso imeli treninga. ^-Naši^smučarji po še udeležili-'tudi občinskega tekmovanja v smučanju na Stare vrhu. Tako lahko ugotavljamo, da je bilo delo naše organizacije v letošnjem letu plodno in da mora biti še boljše v bodoče. Sprejmite lepe in tovariške pozdrave od pionirjev osnovne šole Ziri VPRAŠANJA - PRIPOMBE - ODGOVORI Tov, urednica ! Zanima nas, zakaj zadnje čase kandidati, ki so se prijavili na (ne glede kateri) interni razpis, ne c'ooijo pismenega odgovora o izbira in razidu razpisa. V pravilniku o medsebojnih del. odnosih podjetja "Alpiua" je v 31Členu določeno, da morajo biti obveščeni vsi kandidati z določeno utemeljitvijo,za- Seznanili bi tos—rcdi-tudi jj-našin dosedanjim dclon: - V jeseni sno pripravili sejen snu-čarske oprene, kjer je bilo nogoče kupi ti izrabljeno, ~endar še trdno snučarsko opremo po nizkih cenah.Se-jem je zelo dobro uspel. • • - Prod Dnevom republike smo sprejeli cicibane iz prvega r-izreda v pionir sko organizacijo. Vsak pionir je dobil pionirsko kapo, ruto in pionir -skc izkaznico. Novi pionirji so se zaobljubili, da bod- izpolnjevali dolžnosti, ki jih nalaga pionirska organizacija, predvsem pa, da se bodo pridno učili in postali dobri državljani naše domov: ne. S love sno s t je bila zaključena z malo poslastico in veselim rajanjem. Mladi picnirčki so bili zolc v<3eli.Vsi smo se tudi slikala. - S, januarja je pionirska občinska komisije organizirala pohod pionirjev t o 1 preizkusite zhaiue in s?:xo - nagradni quiz - i. vprašanje Kako se imenujejo konzervirane surove goveje kože iz velikih argentinskih klavnic, ki razpošiljajo zmrznjeno meso, kože pa konservirajo na ta način, da jih namakajo en dan v nasičeni solni raztopini in jih nato vržejo na kup, da se odtečejo ? 2. vprašanje V katerih mestih v naši državi so sledeče manjše tovarne-cevljev: BUHJGN0G1, LTiviKA, KVALITET, JELEN in GAZELA ? 3. VPRAŠANJE v Siri prizadenejo večkrat veliki povodni i. Zlasti katastrofalen je bil eden v tretjem desetletju našega stoletja. Povsod v dolini je vdirala voda v hibe in odnašala rodovitno zemljo. Prav občutno škodo je povzročila hidroelektrarni na Fužinah. Zapišite mesec in leto omenjenega po -vodnjai Rešitve pošljite do 31. marca 197o. » i... ..... ' PRVI QUIZ JE PRAVILNO REŠILO 14 ČLANOV KOLEKTIVA. IZŽREBAN PA JE BIL - REVEN .IVAN - Čestitamo ! Nagrado 30,00 din lahko dvigne pri blagajni podjetja. OGLAS Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen šivalni stroj znamke "Alfa". Naslov dobite v uredništvu. ZAHVALA Sindikatu ALPINE oz. odboru, ki je pripravil počastitev 0. marca, se prav lepo zahvaljujemo za prejeto darilo in čestitko, katerega smo bile zelo veselo« Zadovoljne smo, da smo bile vse enako obdarovane vsaj v podjetju. Obenem se zahvaljujemo našim mojstrom in oddelkovodji, za lep šopek nageljnov, ki še sedaj krasi naš oddelek. Delavke lahke montaže FILMSKI SPORED V IONU SVOBODE ZIRI za čas od 15. III - 15. IV. 197o 14.-15.III. 18. III. 2L.-22.JLLL. 22.111.. 25.III. 23.—29. III. I.IV. 4.-5.IV. 8. IV. II.-12.IV. 12. IV. 15. IV. TAJNI AGENT FLINT ameriški kriminalni FARAON II. del poljski spektakl MERI P OP INS ameriški glasbeni ŠGUIONA ZAPOVED (ob 17 uri) pravljični IŠČEM ŽENO V AMERIKI i t al. komedija TOBRUK ameriški vojni AMERIKA IŠČE MORILCA SANA K2NEDLJA ameriški dokumentarni LUKSUZNA DESTOVRACIJA francoska komedija ŽIVLJENJE V DVORCU francoska komedija KRALJICA KOLORADA aner.glas. komedija TARZAN IN DEČEK IZ DŽUNGLE ob 17 uri - aner. pustiov. 48 UR DO SMRTI amer. drama "DELO, ŽIVLJENJE" je glasilo ALPINE tovarna obutve Ziri. Ureja ga uredniški odbor: Silva KLIiMSNČIČ, Jože PETERKEU, Albinca MOŽINA, Vladimir PIVK, Alfonz ZAJEC, Anton ZAKELJ, Anton HRIBAR, Ivan CAPUDER - odgovorni urednik, Majda JESEWK0 - glavni uredni. Izhaja mesečno. Naklada 1200 izvodov. jiri, 15. marca 1970 KRIŽANKA Sestavi '3MER PIVK 1 > 2 3 4 j . 5 ! 6 " ,8 .9 lo i... " ill .......4- , ' ____ d- 1 ! 1 ; id ~ :U 1 m8 i__ 21 n\SN 22 XVx 23 ____^ _m___ 24 25 JnN: 26 .difcn ippptiii 29 r3o 31 32 33 i_ ___l_l___ ____L—l__ '34 T I r35 . ! • j ji VCD-"RAVNO: 1. Ime poljskega pesnikaMickie-vicza, 2. predsednik skupščine občine >-kofja loka - priimek, 11. osnovna dolžinska mera, 13. ime prvega te1ekonunikac ij-src.ga satelita, (za radijske in TV prenose; 15. svetovno znane vrste cigaret, 16. majhen otrok, 17. poškodba, 18, napad, naskokf2o. avtomobilska oznaka Slavonskega Broda, 21. pesem hvalnica, 22. okvara, 23. eria izmed imen igralke Kravanja (Rina), 24. kemični simbol za prvino barij, 25. dolgi vojaški pohodi, 26. priimek pisatelja povesti Miklova Zala (Br. Jakob), 27. tovarna v Celju y 28. žlahten plin, 29. oseba iz Vandoto-ve povesti "Kekeo nad samotnim breznom", 32« Okras, slavnostna ali obredna oprava cerkvenih ali svetnih oblastnikov, 34i kozaški poveljnik, 35. posoda za shranjevanje ~posr rtnih ostankov (pepela Človeka, NAVPIČNO: kemični simbol za anericij, 2. razdobje.desetih let, mesecev ali dni, 3» grška boginja modrosti, 4. egiptovska telegrafska in poročevalska agencija, 5.'avtomobilska oznaka Kutine, 6. naziv zaljudi, ki delajo red, 7. vprega, pogon, 8. prav taka, enaka, 9. dva so-glasnika in samoglasnik, lo. kratica slovenskega letalskega podjetja za čar-oeške polete, 12. konec polotoka, 14. glavno mesto Maroka, 17. Človek - avtomat, 18. rimska boginja jutranje zore, tudi ime ladje, znane iz oktobrske revolucije v Rusiji, 19. znanka čistilnega praška, 2o. gora v Julijcih (25ol) 22. svarim^ opominjam, 23. pravoslavna sveta podoba, 25. muslimanski sveti kraj, 26. svilena, bombažna ali volnena lahka tkanina, največ za podlogo, 27. pripadnik zapadne .skupine starih Slovanov, 28„ kratica za narodni odbor, 3o. oslovski glas, 31. Andrej Naglič, 33. kazalni zaimek.