GozdVestn 81 (2023) 8-9286
Strokovna razprava
UVOD
V Sloveniji z gozdovi gospodarimo skladno z 
načeli trajnosti, sonaravnosti in večnamenskega 
upravljanja. V minulem obdobju se je slovenski 
način gospodarjenja z gozdovi izkazal za uspe-
šnega; dosedanja ravnanja so na splošno vodila 
do gozdov, v katerih so relativno velike lesne 
zaloge in je ohranjena biotska raznovrstnost. 
S posodobitvijo družbe in podnebnimi spre-
membami se spreminjajo naravne in družbene 
okoliščine za razvoj gozdov in gospodarjenje z 
njimi. V spremenjenih razmerah, za katere so 
značilne tudi pogoste naravne ujme, bo vedno 
pomembnejše: zagotavljanje primernega goz-
dnega reprodukcijskega materiala, strokovno 
in znanstveno utemeljeni aktivni pristopi pri 
obnovi gozda in stabilno gospodarsko okolje 
za delovanje ter razvoj gozdnega semenarstva 
in drevesničarstva. V tej razpravi pregledujemo 
zgodovinski, strateški, zakonodajni in finančni 
pregled razmer za obnovo gozda v Sloveniji ter 
priporočila za njegovo usmerjanje in izvedbo v 
prihodnosti.
Gozdovi Slovenije, njihova ohranjenost 
in biotska raznovrstnost
Gozdovi pokrivajo 58 % površine Slovenije (ZGS, 
2023). Ob upoštevanju gozda in drugih gozdnih 
zemljišč je skupna površina slovenskih gozdov 
1.194.454 ha, od katerih je gospodarskih gozdov 
Perspektive obnove slovenskih gozdov v času podnebnih in 
družbenih sprememb
Perspectives of Slovenian Forest Restoration in Times of Climate and Social Changes
Boris RANTAŠA, Franc PERKO, Gregor BOŽIČ, Marjana WESTERGEN, Primož SIMONČIČ, 
Hojka KRAIGHER
Izvleček:
Trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje s slovenskimi gozdovi je omogočilo ohranjeno biotsko raznovrstnost, 
ohranjen prilagoditveni potencial ter velik povprečni prirastek in lesno zalogo. Za trajnostno zagotavljanje funkcij gozdov bo 
potrebno prilagajanje na spreminjajoče se podnebne in družbene razmere. Osrednji ukrep prilagajanja gozdov na podnebne 
spremembe je povečevanje pestrosti, tudi genetske. Praktično vsi področni strateški, zakonodajni ter operativni dokumenti na 
nacionalni in evropski ravni prepoznavajo in vsebujejo pomen ohranjanja gozdnih genskih virov in obnove ter nege gozda za 
trajnostni razvoj in zagotavljanje funkcij gozdov. Gospodarjenje z gozdovi bo treba nadgraditi z ukrepi, ki vključujejo aktiven 
pristop pri obnovi in negi gozda s čim širšo paleto vrstno in genetsko raznolikih sadik gozdnih drevesnih vrst. V obdobju 
2023–2026 bo za obnovo gozdov in semenarsko ter drevesničarsko dejavnost na letni ravni potencialno namenjenih pribl. pet 
milijonov evrov javnih sredstev. Za obnovo in nego gozda bo nujno zagotoviti stabilno in fleksibilno financiranje zagotavljanja 
gozdnega reprodukcijskega materiala ter izvedbo obnove gozda in razvoja panoge. Avtorji poudarjajo tudi pomen sodelovanja 
in skupnega nastopa različnih deležnikov v celotni verigi gozdnega reprodukcijskega materiala.
Ključne besede: obnova gozdov, podnebne spremembe, družbene spremembe, zakonodaja, strategije, finance, Slovenija
Abstract:
Sustainable, close to nature and multifunctional management of Slovenian forests ensured conserved biodiversity, conserved 
adaptational potential, and high mean increment and growing stock. To ensure forest functions sustainably, adaptation to 
the changing climate and social conditions will be necessary. The main measure of adapting the forests to climate changes is 
increasing diversity, including genetic diversity. Importance of the conservation of forest genetic resources and forest rege-
neration and tending is identified and incorporated in all regional strategic, legislative, and operational documents on the 
national and European level. Forest management will have to be enhanced with measures incorporating active approach to 
forest regeneration and tending with a wide assortment of species-wise and genetically diverse seedlings of forest tree species. 
In the period 2023 – 2026, around 5 million Euro of public funds will be potentially allocated for forest regeneration and 
seed and tree nursery activity annually. To carry out forest regeneration and tending, it will be necessary to ensure stable and 
flexible financing for providing forest reproductive material, executing forest regeneration, and forest nursery development. 
The authors also emphasize the importance of cooperation and joint performance of diverse stakeholders in the entire chain 
of forest reproductive material.
Key words: forest restoration, climate change, social changes, legislation, strategy, finance, Slovenia
GozdVestn 81 (2023) 8-9 287
Rantaša B., Perko F. , Božič G., Westergen M., Simončič P., Kraigher H.: Perspektive obnove slovenskih gozdov  
v času podnebnih in družbenih sprememb
1.068.288 ha, varovalnih 98.828 ha in gozdnih 
rezervatov 9.426 ha. V slovenskih gozdovih uspeva 
približno 350 lesnih rastlin, od katerih je več kot 
75 gozdnih drevesnih vrst (Kraigher in sod., 2019). 
V Sloveniji je lesna zaloga gozdov ocenjena na 357 
milijonov m3, to je 303,5 m3/ha v vseh gozdovih 
in 310 m3/ha v gospodarskih gozdovih. V lesni 
zalogi je delež iglavcev 44 %, listavcev pa 56 %. 
Letni prirastek je ocenjen na 8,7 milijona m3. V 
Sloveniji prevladuje zasebno lastništvo gozdov (77 
%), državnih gozdov je 20 %, lokalne skupnosti 
pa imajo 3 % gozdov (ZGS, 2023). Možni posek je 
7,2 milijona m3 (45 % iglavcev in 55 % listavcev) 
in znaša 86 % prirastka. V slovenskih gozdovih v 
zadnjem desetletju tudi v letih sanacije gozdov po 
naravnih ujmah obseg skupnega letnega poseka 
ne dosega možnega (Okoljsko ..., 2022).
Poleg opisane proizvodne funkcije imajo goz-
dovi tudi ekološke funkcije, ki znatno prispe-
vajo k blaženju negativnih vplivov podnebnih 
sprememb. Za ohranitev narave so pomembna 
območja Natura 2000, ki pokrivajo 37 % površine 
Slovenije (največ v Evropski uniji), približno 70 % 
teh območij so gozdovi (Poljanec in sod., 2019). 
Zaradi dolge tradicije sonaravnega gospodar-
jenja z gozdovi in posledično dobro ohranjenih 
gozdov je v Naturo 2000 vključena skoraj polovica 
gozdnih površin pri nas; skupna površina Natura 
2000 je 524.593 ha (Poljanec in sod., 2023). V 
njih najdemo tudi 43 živalskih, pet rastlinskih 
vrst in enajst gozdnih habitatnih tipov, katerih 
ohranitev je evropskega pomena (Rantaša in sod., 
2021). Gozdovi so pomembni tudi glede kulturne 
dediščine, pomembno pa se povečuje pomen 
njihovih socialnih funkcij, predvsem rekreacijske 
in zdravstvene funkcije.
Gozdovi, prepuščeni naravnemu razvoju, so 
namenjeni predvsem raziskovalni dejavnosti in 
sledenju naravnega razvoja gozdov. Hkrati prispe-
vajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti zaradi 
ohranjanja oz. vzpostavljanja ustrezne vrstne in 
debelinske strukture živega in odmrlega drevja. 
Taki so predvsem gozdovi v gozdnih rezervatih, 
razglašenih z Uredbo o varovalnih gozdovih in 
gozdovih s posebnim namenom (Uredba …, 2005), 
v katerih se ohranjajo naravni procesi dinamič-
nega razvoja gozdnih ekosistemov. Ob gozdnih 
rezervatih so pomembne tudi ekocelice, ožji deli 
gozdnega prostora, ki izboljšujejo njegovo pestrost 
in habitate vrst oziroma so pomembni za kritje, 
razmnoževanje in vzrejo mladičev v gozdu ter ob 
gozdnem robu (Pravilnik …, 2010). Poleg 9.426 ha 
gozdnih rezervatov je iz gospodarjenja izločenih 
še 8.498 ha ekocelic (ZGS, 2023). Tudi varovalne 
gozdove lahko vključimo med tovrstne gozdove, 
saj so večinoma prepuščeni naravnemu razvoju. 
Slovenska gozdarska šola in obnova 
sonaravnih gozdov
V slovenskih gozdovih gospodarimo po načelih t. 
i. slovenske gozdarske šole, ki temelji na načelih 
trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega 
gospodarjenja z gozdovi (Kraigher in sod., 2019). 
Na območju slovenske države se je skozi različna 
zgodovinska obdobja razvil uspešen in medna-
rodno priznan sistem gospodarjenja z gozdovi, 
katerega osnovne značilnosti (Kraigher in sod., 
2019 – modificirano po Golob, 1995) so: 
•	 malopovršinsko gospodarjenje z gozdovi, 
prilagojeno sestojnim in rastiščnim razmeram, 
•	 aktivno varstvo naravnih populacij gozdnih 
drevesnih vrst, 
•	 varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti 
v gozdovih, 
•	 podpora biološki, ekološki in ekonomski stabil-
nosti gozdov z ohranjanjem in povečevanjem 
lesne zaloge,
•	 nega gozda v vseh razvojih fazah in oblikah 
za vzgojo vitalnih ter kakovostnih dreves, ki 
lahko v polnosti zagotavljajo vse funkcije gozda, 
•	 obnova gozda po naravni poti, kjer pa to ni 
mogoče, uporabljamo rastišču in podnebju 
prilagojen gozdni reprodukcijski material,
•	 usklajeno načrtovanje rastlinske in živalske 
komponente gozda na celotni površini gozdov 
ne glede na lastništvo.
Sonaravno gospodarjenje z gozdovi in nje-
govo ključno orodje, sproščena tehnika gojenja 
gozdov (Mlinšek, 1968), temelji na usmerjanju 
razvoja s poudarki na ohranjanju gozdnih eko-
sistemov, varovanja tal in ugodnih sestojnih ter 
rastiščnih razmer, proizvodnji kakovostnega lesa 
in drugih gozdnih proizvodov ter zagotavljanju 
široke palete funkcij gozda (rekreacija, kultura, 
varovanje gozdnih tal, hidrološka, biotopska in 
GozdVestn 81 (2023) 8-9288
Rantaša B., Perko F. , Božič G., Westergen M., Simončič P., Kraigher H.: Perspektive obnove slovenskih gozdov  
v času podnebnih in družbenih sprememb
biotsko raznovrstnostna, podnebna funkcija, 
znanstveno-raziskovalna in druge) (Pro Silva, 
2012). Pomembno načelo je tudi adaptivno 
upravljanje, ki omogoča učinkovito prilagajanje 
gospodarjenja spreminjajočim se družbenim in 
podnebnim razmeram (Bončina, 2012). V Sloveniji 
je gozdarskim strokovnjakom v 250-letni tradiciji 
(Bončina in sod., 2015) načrtnega gospodarjenja 
z gozdovi skladno z naravnimi procesi uspelo 
prispevati k ohranjanju naravne prilagoditvene 
sposobnosti gozdov in visoke stopnje biotske 
raznovrstnosti ob hkratnem trajnostnem zagota-
vljanju lesa in drugih vidikov gozda, ki so služili 
razvoju družbenih potreb.
V sonaravnem gospodarjenju z gozdovi obnova 
gozda poteka večinoma po naravni poti s sponta-
nim vznikom mladih dreves v sestoju iz semena 
okoliških matičnih dreves (skozi načrtno usmer-
janje sestojev v obnovo). V Sloveniji se po naravni 
poti obnovi približno 95 % gozdov (ZGS, 2021a), 
preostanek obnove pa poteka s setvijo semena in 
sajenjem sadik gozdnega drevja, katerih poreklo 
mora v skladu z Zakonom o gozdovih (ZG, 1993) 
in Zakonu o gozdnem reprodukcijskem materialu 
(ZGRM, 2002) ustrezati naravnim rastiščnim 
razmeram. 
Sonaravno gospodarjenje z gozdovi pa ne 
pomeni prepuščanja gozdov naravnemu razvoju, 
temveč usmerjanje naravnih procesov s ciljem 
zagotavljanja trajnosti vseh funkcij gozdov in nji-
hove večnamenske rabe. Za uspešno upravljanje 
z gozdovi je ključnega pomena javni strokovni 
aparat, ki načrtuje, usmerja in na podlagi podat-
kov ter analiz preverja uspešnost gospodarjenja. 
Druga nujna komponenta so aktivni in izobra-
ženi lastniki in upravljavci gozdov ter izvajalci 
del v gozdovih ne glede na lastniško oz. pravno 
podlago, nujno pa je tudi stabilno zagotavljanje 
finančnih sredstev za financiranje in sofinan-
ciranje strokovno ugotovljenih del v gozdovih. 
Reprezentativne javnomnenjske raziskave kažejo, 
da ima javnost (lastniki in nelastniki gozdov) 
pozitiven odnos do aktivnega gospodarjenja z 
gozdom, kot ga poznamo pri nas. Iz iste raziskave 
je razvidno, da javnost meni, da sta stanje in skrb 
za gozdove pri nas slaba oz. na nezadovoljivi 
ravni (MKGP, 2021).
VLOGA OBNOVE GOZDOV PRI 
PRILAGAJANJU SONARAVNIH 
GOZDOV NA PODNEBNE 
SPREMEMBE
Podnebne spremembe, ki jih povzroča človekova 
aktivnost (IPCC, 2022), njihove posledice in vse 
večje družbene potrebe po različnih funkcijah 
oz. ekosistemskih storitvah gozdov od družbe 
in gozdarske stroke terjajo odločno ukrepanje 
za blaženje in prilagajanje gozdov na podnebne 
spremembe ter prilagajanje novim socio-eko-
nomskim razmeram in potrebam. Gozdovi z 
opravljanjem ekosistemskih storitev so eno izmed 
najpomembnejših »orodij«, ki jih družba pre-
more za blaženje in prilagajanje na podnebne 
spremembe. Prilagajanje načinov obnove gozdov 
različnim spremembam, od družbenih do pod-
nebnih, pomeni pogoste izzive in priložnosti za 
uspešno gospodarjenje z gozdovi v svetu. Zato 
sta preizkušanje in uvedba novih konceptov 
obnove gozdov ključna za doseganje trenutnih 
pa tudi prihodnjih ciljev gospodarjenja z gozdovi 
ter za zagotavljanje trajnosti (Wagner in sod., 
2018).  Da bi zagotovili vse funkcije gozdov tudi 
v prihodnosti, morajo programi obnove gozdov 
upoštevati strokovna in znanstvena dognanja in 
izkušnje iz preteklosti, upoštevati ter vključevati 
ekološko znanje, uporabljati napredne tehnologije, 
tehnike in sisteme obnove, naslavljati biotske in 
abiotske motnje ter tako omogočiti ohranjanje 
prilagodljivosti na prihodnje ekološke razmere 
(Löf in sod., 2019). Zaradi dolgoživosti drevesnih 
vrst (gozdov) je sedanje stanje mogoče spreminjati 
le postopno.
Brang in sod. (2014) navajajo načela pri pri-
lagajanju gozdov srednje Evrope na podnebne 
spremembe: povečevanje vrstne, strukturne 
in genetske pestrosti v gozdovih, povečevanje 
odpornosti dreves proti biotskim in abiotskim 
dejavnikom, premeno posebno ranljivih gozdov 
ter ohranjanje oz. vzpostavljanje relativno majh-
nih lesnih zalog. Za vzpostavljanje večje vrstne, 
strukturne in genetske pestrosti v gozdovih bodo 
nujne spremembe v gozdnogojitvenih režimih, 
aktivnejše gospodarjenje z gozdom in večja vlaga-
nja v gozdove, zlasti v fazi obnove in nege gozdov. 
Uspešna obnova gozdov po končnem poseku 
ali sanaciji naravne ujme je ena izmed ključnih 
GozdVestn 81 (2023) 8-9 289
Rantaša B., Perko F. , Božič G., Westergen M., Simončič P., Kraigher H.: Perspektive obnove slovenskih gozdov  
v času podnebnih in družbenih sprememb
aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdom 
(Wagner in sod., 2018). Večjo vrstno pestrost in 
prilagojenost na podnebne spremembe bi lahko 
zagotovili tudi z vzpostavljanjem večjih vrzeli, v 
katerih uspevajo tudi svetlo- in toploljubne vrste 
(Schütz in sod., 2016), kjer je to primerno. Le-te 
nastajajo tudi po naravnih ujmah; predvsem 
v takih primerih je pomembno, da za obnovo 
uporabimo topololjubne in svetloljubne, ekološko 
pomembne ter pionirske drevesne vrste.
Gömöry in sod. (2020) za gojenje sonaravnih 
gozdov prihodnosti predlagajo kombinacijo raz-
ličnih sistemov – gozdnih rezervatov, sonaravnega 
gospodarjenja in t. i. migracij (selitev) s človekovo 
pomočjo. Slovenski gozdovi imajo zaradi sona-
ravnega gojenja gozdov ohranjen prilagoditveni 
potencial, kar je izjemna popotnica za prihodnost. 
Sonaravni način gospodarjenja z gozdovi je za 
ohranjanje genetske pestrosti najboljša izbira, 
saj vključuje tudi uporabo »orodja« epigenetike 
(Gömöry in sod., 2020). Eden izmed ključnih ukre-
pov za pomoč sonaravnim gozdovom prihodnosti 
bo dopolnilno sajenje s ciljem povečevanja vrstne 
in genetske pestrosti. Za prilagajanje gozdov na 
podnebne spremembe bo treba lokalno genetsko 
pestrost ponekod obogatiti s proveniencami, za 
katere bo mogoče z zadostno stopnjo gotovosti 
trditi, da bodo koristne pri prilagajanju gozdov 
na prihodnje razmere v okolju (t. i. migracije 
(selitve) s človekovo pomočjo; »assisted gene flow« 
in »assisted migration«). Velik izziv za sonaravno 
gojenje gozdov, zlasti po naravnih ujmah, bodo 
tudi  invazivne tujerodne vrste in ravnanje z njimi 
v gozdnih sestojih ter zagotavljanje zadostnega 
deleža kakovostnih iglavcev v lesni zalogi, brez 
katerih si težko predstavljamo krožno gospodar-
stvo in t. i. »bioekonomijo« prihodnosti.
Gozdarska stroka in država bosta morali uvesti 
ukrepe za sonaravno prilagajanje gozdov za priho-
dnost, ki pa bodo morali biti ustrezno strokovno, 
znanstveno in finančno podprti. Ukrepi morajo 
vključevati aktiven pristop pri obnovi gozda s čim 
širšo paleto vrstno in genetsko raznolikih sadik  ter 
redno in strokovno izvedbo načrtovanih ukrepov 
nege gozda. To je ključnega pomena zlasti za:
•	 dolgoročno ohranjanje in izboljšanje stanja 
biotske raznovrstnosti v gozdovih (sajenje 
čim širšega nabora drevesnih in grmovnih 
vrst ter provenienc na primernih rastiščih ob 
upoštevanju trendov regionalnih podnebnih 
sprememb),
•	 zagotavljanje ponorov ogljika v gozdovih 
(pravočasna in uspešna obnova gozdov s 
kakovostnimi izbranci in sadikami pozitivno 
prispeva k blaženju podnebnih sprememb),
•	 zagotavljanje stabilnosti, odpornosti in zdravja 
gozdov ter trajnosti vseh funkcij gozda.
Za navedeno je ključno strokovno in dosledno 
izvajanje načrtovane nege gozda ter ohranitev, 
podpora in razvoj obnove gozdov s sajenjem in 
setvijo ter posledično gozdnega semenarstva in 
drevesničarstva pri nas – to je dolžnost zdajšnjih 
generacij do prihodnjih. Vse pomembnejše je 
tudi vključevanje in obveščanje javnosti v pro-
cesih sprejemanja odločitev o obnovi gozdov. V 
nadaljevanju predstavljamo strateški, zakonodajni 
in finančni okvir ter predloge ukrepov za aktua-
lizacijo sistema obnove gozdov pri nas.
STRATEŠKI IN ZAKONODAJNI 
OKVIR ZA OBNOVO GOZDOV S 
SAJENJEM IN SETVIJO
Resolucija o nacionalnem gozdnem 
programu, operativni program razvoja 
gozdov in Zakon o gozdovih
Krovni zakon gozdarstva, Zakon o gozdovih 
(ZG, 1993), navaja, da z nacionalnim gozdnim 
programom in načrti za gospodarjenje z gozdovi 
zagotavljamo: 
•	 ohranitev ali vzpostavitev naravne sestave goz-
dnih življenjskih združb in krepitev vsestranske 
odpornosti gozdov, 
•	 gospodarjenje z gozdovi, ki ohranja vse funk-
cije gozdov in temelji na uspešnem naravnem 
obnavljanju sestojev, 
•	 ustrezno izkoriščanje gozdnih rastišč v skladu 
z naravnim razvojem gozdnih življenjskih 
združb in 
•	 medsebojno usklajenost gojenja gozdov, prido-
bivanja lesa ter drugih gozdnih dobrin.
Na podlagi Zakona o gozdovih je določena 
slovenska politika gospodarjenja z gozdovi v 
temeljnem strateškem dokumentu slovenske 
gozdne politike, imenovanem nacionalni gozdni 
GozdVestn 81 (2023) 8-9290
program, ki ga je z resolucijo sprejel Državni 
zbor Republike Slovenije leta 2007. V Resoluciji 
o nacionalnem gozdnem programu (ReNGP, 
2007) so zapisane krovne strateške usmeritve 
za gospodarjenje z gozdovi. Med temeljnimi 
cilji programa najdemo trajnostni razvoj gozda 
in vseh njegovih funkcij, ohranitev in razvoj 
populacij prostoživečih živali in gozda, trajno-
stno rabo vseh materialnih danosti gozda za 
lastnika, razvoj podeželja in družbo, učinkovit 
način komuniciranja ter zakonodajo in sistem, 
ki podpirata trajnostno in večnamensko rabo 
gozdov. V ReNGP je med drugim posebno mesto 
dodeljeno ohranjanju gozdnih genskih virov.
Nacionalni gozdni program udejanja operativni 
program za njegovo izvajanje; trenutno je v veljavi 
Operativni program za izvajanje Nacionalnega 
gozdnega programa 2022–2026  (OPNGP, 2022). V 
tem obdobju so prioritete predvsem zagotavljanje 
ponorov CO2 v gozdovih in prilagajanje gozdov 
podnebnim spremembam, ohranjanje ter krepitev 
biotske raznovrstnosti, optimizacija usmerjanja 
gospodarjenja z gozdovi in upravljanja z divjadjo s 
pravnega, organizacijskega ter finančnega vidika, 
spodbujanje koordinacije in komunikacije med 
vsemi deležniki v gozdnem prostoru in zagota-
vljanje trajnostnega upravljanja z divjadjo. 
Nova evropska strategija za gozdove in 
Strategija za biotsko raznovrstnost do 
leta 2030
Slovenija je del Evropske unije (EU) in čeprav 
le-ta nima enotne gozdarske politike, evropske 
strategije, direktive in trendi pomembno vpli-
vajo na gospodarjenje z gozdovi pri nas. Nova 
strategija EU za gozdove do leta 2030 (Nova …, 
2021) temelji na Evropskem zelenem dogovoru 
in Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 
2030 (Strategija …, 2020). Osredotočena je na 
trajnostno zagotavljanje vseh funkcij gozdov 
(ekonomskih, ekoloških, socialnih), hkrati pa 
od gozdov in gozdarskega sektorja pričakuje 
pomemben prispevek k blaženju in prilagajanju 
na podnebne spremembe, ohranjanju in krepitvi 
biotske raznovrstnosti ter vzpostavitvi ogljično 
nevtralnega krožnega gospodarstva. Vsebuje 
načrte za ohranjanje in povečevanje vrstne ter 
genetske pestrosti populacij gozdnih drevesnih 
vrst (»zavarovalna polica« za gozdove) ter za 
povečevanje deleža zavarovanih gozdov, zlasti 
gozdov, prepuščenih naravnemu razvoju, kot so 
gozdni in naravni rezervati (prizadevali si bodo za 
strogo pravno zaščito 10 % površin EU). Pri tem je 
treba poudariti, da bo Slovenija v komunikaciji z 
Rantaša B., Perko F. , Božič G., Westergen M., Simončič P., Kraigher H.: Perspektive obnove slovenskih gozdov  
v času podnebnih in družbenih sprememb
Cilj 3: Ohranjati biotsko raznovrstnost gozdov na genski ravni
Usmeritev 1: Vzpostaviti sistem kriterijev, deskriptorjev in baz podatkov za uvrstitev populacij goz-
dnih drevesnih in grmovnih vrst v dinamične enote varovanja na nacionalni in mednarodni ravni.
Usmeritev 2: Vzpostaviti semensko banko v okviru gozdne genske banke za vse gozdne drevesne in 
grmovne vrste.
Usmeritev 3: Krepiti zavest o pomenu gozdnih genskih virov in o tveganju pri uporabi neustreznega 
gozdnega reprodukcijskega materiala.
Usmeritev 4: Razviti sistem ukrepov nege gozdov za ohranjanje genske pestrosti v pogojih spremi-
njajočega se okolja na naravnih, ogroženih ali spremenjenih rastiščih.
Usmeritev 5: Ohraniti in vzdrževati je treba migracijske koridorje za prehajanje prostoživečih živali 
med populacijami.
Usmeritev 6: Zagotoviti zadostno velikost ogroženih populacij, po potrebi tudi doselitev.
Indikatorji: površina gozdov, namenjena ohranitvi genskih virov; število evidentiranih migracij-
skih koridorjev.
GozdVestn 81 (2023) 8-9 291
Rantaša B., Perko F. , Božič G., Westergen M., Simončič P., Kraigher H.: Perspektive obnove slovenskih gozdov  
v času podnebnih in družbenih sprememb
zakonodajalci EU morala tudi v prihodnje zagota-
vljati aktivno sonaravno gospodarjenje z gozdovi, 
ki trajnostno ohranja ugodno stanje vseh funkcij 
gozdov. Pri tem pa pretirana pravna zaščita in 
strogi varstveni ukrepi z vidika gozdarske stroke 
niso zaželeni, saj je dosedanja tradicija upravljanja 
z gozdovi in kulturno krajino zaslužna za večinsko 
dobro ohranjene gozdne ekosisteme. 
V okviru izvajanja Strategije EU za biotsko 
raznovrstnost (Strategija …, 2021) je bil leta 
2022 predlagan pravno zavezujoč instrument za 
obnovo ekosistemov, ki je v veliki meri namenjen 
gozdovom (Uredba …, 2022). Nova strategija EU 
za gozdove do leta 2030 eksplicitno omenja tudi 
pogozdovanje in obnovo gozdov ter zagotavljanje 
gozdnega reprodukcijskega materiala (GRM), 
zlasti v povezavi s prilagajanjem na podnebne 
spremembe. Strategija EU za biotsko raznovrstnost 
pa vsebuje zavezo, da bi v EU do leta 2030 zasadili 
vsaj tri milijarde dodatnih dreves (zunaj obstoječih 
gozdov) ob doslednem spoštovanju ekoloških 
načel. Strategija temelji na splošnem načelu sajenja 
in gojenja pravega drevesa na pravem mestu in za 
pravi namen (Evropska komisija, 2021). Pri tem 
je treba opozarjati in izobraževati načrtovalce 
sajenja (npr. občine) na pomen izvora sadik, in 
sicer skladno s priporočili stroke in zakonodajo 
o GRM. Strategija predvideva tudi spodbude in 
nadomestila za lastnike gozdov, zlasti v okviru 
shem plačil za ekosistemske storitve gozdov ter za 
uvajanje praks za vezavo (sekvestracijo) ogljika. 
Trženje GRM v EU trenutno ureja Direktiva Sveta 
1999/105/ES z dne 22. decembra 1999 o trženju 
gozdnega reprodukcijskega materiala, trgovanje 
pa mora potekati tudi skladno s pravili OECD. 
V parlamentarni razpravi je nova Uredba EU o 
pridelavi in trženju gozdnega reprodukcijskega 
materiala.
Dolgoročna podnebna strategija 
Slovenije do 2050
Dolgoročna podnebna strategija Slovenije do 
2050 (DPSS) je strateški dokument, ki daje 
okvir za dosego podnebne nevtralnosti do leta 
2050 (neto ničelne emisije toplogrednih plinov 
– TGP) v skladu z Evropsko zakonodaja (Uredba 
(EU) 2018/1999 idr.), sledi zavezam Pariškega 
sporazuma (v veljavi od leta 2016) in drugim 
nacionalnim ter dokumentom EU in zakonodaji. 
S postavljenim podnebnim ciljem je vzpostavljen 
tudi cilj različnim sektorjem in sektorskim poli-
tikam skupnih ničelnih emisij do leta 2050.  Za 
obdobje do leta 2030 so v dokument vključene 
odločitve, opredeljene v Strategiji razvoja Slove-
nije 2030 (SRS 2030), Celovitem nacionalnem 
energetsko podnebnem načrtu (NEPN), ki je 
akcijski dokument izvajanja podnebne strategije 
do leta 2030, Resoluciji o Nacionalnem programu 
varstva okolja 2020-2030 (ReNPVO20-30) in 
drugih sektorskih dokumentih, tudi osnutku 
Podnebnega zakona, ki je v času oddaje članka v 
javni obravnavi.
Prve tri prednostne naloge OPNGP ustrezno 
podpirajo cilje dolgoročne podnebne strategije 
Slovenije in cilju doseganja podnebne nevtralnosti. 
Da bi dosegli podnebno nevtralnost, moramo v 
Sloveniji (do l. 2050) zagotoviti stanje, ko bi bili 
odvzemi emisij toplogrednih plinov (TGP) (CO2) 
enaki emisijam TGP. Odvzemi obsegajo ponore 
emisij v sektorju Raba zemljišč, sprememba rabe 
zemljišč in gozdarstvo (angl. LULUCF: Land use, 
land use change and Forestry) in neposreden 
zajem emisij TGP. Gozdovi so največji ponor CO2 
v nacionalni bilanci TGP, in sicer 2.942 kt CO2 
ekv za leto 2021 (ARSO, 2023), sledijo travinje s 
356 kt CO2 ekv in lesni proizvodi (žagan les, lesne 
plošče in papir) s 195 kt CO2 ekv (ARSO, 2023). 
Ponori v gozdarstvu iz leta v leto nihajo, predvsem 
zaradi velikopovršinskih ujm in posledic gradacij 
podlubnikov. Ocenjujemo jih na osnovi medletnih 
razlik zalog ogljika na osnovi podatkov nacionalne 
gozdne inventure in površinami rabe tal prera-
čunanih v kt CO2 ekv na ravni države. Strateški 
sektorski cilj za LULUCF v okviru zmanjševanja 
emisij TGP do 2050 je po DPSS predviden za vsaj 
–2.500 kt CO2 ekv. 
Nacionalni načrt Republike Slovenije za obra-
čunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov 
na področju gozdarstva (Nacionalni …, 2019) 
se navezuje na tematiko emisij TGP; vsebuje 
referenčne vrednosti za gospodarjenje (FLR) z 
gozdovi za obdobje 2021–2025 v skladu z Uredbo 
Evropskega parlamenta in Sveta EU o vključitvi 
emisij TGP in odvzemov TGP, ki nastajajo pri 
dejavnostih v povezavi z LULUCF v okviru 
podnebne in energetske politike do leta 2030. 
GozdVestn 81 (2023) 8-9292
Rantaša B., Perko F. , Božič G., Westergen M., Simončič P., Kraigher H.: Perspektive obnove slovenskih gozdov  
v času podnebnih in družbenih sprememb
Dokument je bil usklajen in dopolnjen v skladu 
s pripombami služb Evropske komisije in določa 
FRL vrednost za Slovenijo (–3.270,20 kt CO2 ekv 
/ leto). V letu 2023 je bila sprejeta Uredba EU, 
v kateri so opredeljene ciljne emisije sektorja 
LULUCF za države članice za obdobje 2026–2030 
(za leto 2030) ter način obračunavanja emisij/
odvzemov TGP za sektor. Nov način izračuna 
je sicer ugodnejši kot za prvo petletno obdobje, 
kljub temu pa je nujno spremljanje stanje gozdov 
in ujm ter bolezni na letni ravni in se ustrezno 
odzvati v primeru pojava škode.  
NEPN izpostavlja skrbno upravljanje gozdov 
in izboljšanje trajnostne kaskadne rabe lesa, pri 
čemer je treba zagotoviti, da sektor LULUCF do 
leta 2030 ne bo proizvajal neto emisij. Za doseganje 
takih ciljev NEPN načrtuje izboljšanje sistema 
spremljanja zalog ogljika na vseh rabah zemljišč, 
nadgradnjo obstoječih ukrepov, prilagoditev 
ciljev glede lesne zaloge, poseka in akumulacije z 
upoštevanjem prilagajanja gozdov na pričakovane 
podnebne spremembe ter zagotavljanje državnih 
spodbud in izobraževanje lastnikov gozdov. 
Ključni instrumenti NEPN na področju LULUCF 
so: nadgradnja in izvedba gozdne inventure, razvoj 
metodologije za spremljanje ponorov, nadgradnja 
ukrepov v sektorsko politiko, gozdnogospodarski 
načrti GGO (2021–2030), državne spodbude za 
lastnike gozdov za nego in varstvo gozdov, izobra-
ževanje in delavnice o trajnostnem gospodarjenju 
z gozdovi za lastnike gozdov.
Gozdnogospodarski in lovsko 
upravljavski načrti območij za obdobje 
2021–2030 
Gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrti 
območij se za desetletno obdobje pripravljajo 
za vsako izmed gozdnogospodarskih in lovsko 
upravljavskih območij. So strateški dokument 
za upravljanje gozdnih ekosistemov in populacij 
prostoživečih živali. Vsi načrti so bili presojani 
skozi  celovito presojo vplivov na okolje (Okoljsko 
…, 2022 in 2022a). Načrti so pomembno orodje 
gozdarske politike in so ključni instrument za 
uresničevanje strateških usmeritev, zapisanih v 
Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu 
(Poljanec in sod., 2023a).
V GGN GGO za obdobje 2021–2030 je načrto-
vani letni prirastek v gozdovih pribl. 8,8 milijona 
m3 in letni možni posek pribl. 7,6 milijona m3. 
Okoljsko poročilo za štirinajst območnih goz-
dnogospodarskih načrtov za obdobje 2021–2030 
(Poljanec in sod., 2023) pri okoljskem cilju 
Trajnostna raba naravnih virov med ključnimi 
cilji načrtov navaja proizvodnjo lesa, varovanje 
pred naravnimi nesrečami ter posredno tudi 
varstvo narave, ohranjanje rastlinskih in žival-
skih vrst. V načrtih je izpostavljeno, da bo v 
prihodnjem obdobju obnova gozdov ključnega 
pomena, saj so: »površine gozdov, ki se obnavljajo 
oziroma jih je treba obnoviti, zelo velike«. Pou-
darjeno je, da se je »obseg gojitvenih del v zadnjih 
desetletjih zaradi različnih vzrokov (sanacije 
ujm, neaktivnost lastnikov gozdov, pomanjkljiva 
sredstva, namenjena gojenju gozdov) zelo zmanjšal 
predvsem v zasebnih gozdovih«, zapisana je 
potreba po ozaveščanju in vključevanju lastnikov 
gozdov za izvedbo gozdnogojitvenih del.  Zapisana 
je tudi povečana potreba po obnovi, optimizaciji 
starostne strukture gozdov ter po nadaljevanju 
sanacij v zadnjem desetletju poškodovanih in 
degradiranih gozdov, zlasti z vidika zagotavljanja 
ponorov ogljika.
V Poročilu je izpostavljeno, da kazalnike stanja 
gozdov »… usmerjamo predvsem s sečnjo (obnova, 
redčenja) in vlaganji v gozdove, kjer je pomembna 
zlasti nega mlajših razvojnih faz. Pomemben pa je 
tudi posreden in sinergijski vpliv nege (gojitvena 
dela, redčenja) saj, poleg krepitve stabilnosti gozd-
nih sestojev in njihove prilagojenosti rastiščnim 
razmeram in podnebnim spremembam, dolgoročno 
prispeva k boljši izkoriščenosti proizvodnih poten-
cialov gozdnih rastišč in večji kakovosti gozdnih 
lesnih sortimentov, ki se predelani lahko še dolgo 
uporabljajo in ne povzročijo emisij CO2.« Kot glavni 
prihodnji izziv pri gospodarjenju z gozdovi v Slo-
veniji navajajo: »… prilagajanje drevesne sestave in 
zgradbe gozdov. Z ukrepi prilagajanja gospodarjenja 
z gozdovi je treba okrepiti stabilnost in odpornost 
gozdnih sestojev na pričakovane pogoste naravne 
ujme, bolezni in škodljive organizme.«
V načrtih so navedene tudi ključne usmeritve za 
prilagajanje gozdov na podnebne spremembe: » … 
1) obnova, ki z naravnim pomlajevanjem oziroma 
sadnjo ustreznih vrst zagotavlja gensko pestro in 
GozdVestn 81 (2023) 8-9 293
Rantaša B., Perko F. , Božič G., Westergen M., Simončič P., Kraigher H.: Perspektive obnove slovenskih gozdov  
v času podnebnih in družbenih sprememb
primerno drevesno sestavo in zgradbo gozdov, 
ki omogoča dolgoročno prilagajanje sestojev na 
podnebne spremembe; 2) nega v mlajših razvojnih 
fazah in redčenja, s čimer pomembno vplivamo na 
drevesno sestavo gozdov, zgradbo gozdnih sestojev 
in s tem njihovo stabilnost ter 3) usklajevanje 
in prilagajanje lesnih zalog in proizvodnih dob 
predvsem v rizičnih sestojih, s čimer pomembno 
zmanjšujemo riziko gospodarjenja z gozdovi.« Iz 
zadnjega in prejšnjih odstavkov je jasno razvidno, 
da je obnova gozdov ključna prioriteta razvoja 
gozdov v prihodnjem desetletnem obdobju.
FINANČNI OKVIRJI OBNOVE 
GOZDOV V PRIHODNJEM OBDOBJU
Za načrtovanje, zlasti pa za izvedbo ukrepov traj-
nostnega, sonaravnega in večnamenskega gospo-
darjenja z gozdovi so zagotovljena javna sredstva iz 
različnih virov. Na podlagi Operativnega programa 
za izvedbo Nacionalnega gozdnega programa 
2022–2026 (OPNGP, 2022) in Načrta razvojnih 
programov, ki je del sprejetega proračuna Republike 
Slovenije za leto 2024 (NRP, 2023) smo pripravili 
informativni preračun podatkov o financiranju 
obnove gozdov ter sektorja gozdnega semenarstva 
Postavka za financiranje Obdobje financiranja
Napovedane finance v 
celotni perspektivi oz. 
daljšem obdobju
Napoved letnega 
financiranja po 
OPNGP
Integralni proračun RS     404.000 €
Obnova zasebnih gozdov
Letno
1.344.600 € javnih 
sredstev letno za vsa 
vlaganja v gozdove,  
za obdobje 2024–2026 
(vir: NRP)
213.000 €
Obnova gozdov na pogoriščih in zaradi 
ujm poškodovanih gozdov 185.000 €
Semenarska in drevesničarska dejavnost 6.000 €
Načrt za okrevanje in odpornost (EU)     1.545.050 €
Center za semenarstvo, drevesničarstvo in 
varstvo gozdov 2022–2025
5,1 mio € iz NOO in 
1,1 mio € iz državnega 
proračuna za DDV v 
obdobju 2022–2025 
1.545.050 €
Skupna kmetijska politika EU 2023-2027     1.200.000 €
Naložbe v sanacijo in obnovo gozdov po 
naravnih nesrečah in neugodnih  
vremenskih razmerah 2023–2027
4 mio € 800.000 €
Naložbe v ustanovitev in razvoj gozdnega 
drevesničarstva 2 mio € 400.000 €
Gozdni sklad     1.000.000 €
Ukrepi na območju Natura 2000 Letno
1 mio € letno za  
obdobje 2024–2026  
(vir: NRP)
1.000.000 €
Sklad za podnebne spremembe     1.499.200 €
Ukrepi za blaženje podnebnih sprememb 
in za prilagajanje nanje v gozdarstvu Letno Ni podatka 1.499.200 €
    SKUPAJ (letno) 5.648.250 €
Preglednica 1: Letna sredstva za obnovo gozdov, gozdno semenarstvo in drevesničarstvo (preračun za leto 2023 
na podlagi OPNGP, razen kjer je navedeno, da po NRP).
GozdVestn 81 (2023) 8-9294
Rantaša B., Perko F. , Božič G., Westergen M., Simončič P., Kraigher H.: Perspektive obnove slovenskih gozdov  
v času podnebnih in družbenih sprememb
in drevesničarstva. Ob branju in povzemanju je 
treba upoštevati, da gre za informativni preračun 
na podlagi napovedi v OPNGP in NRP in ne za 
dejansko načrtovane oz. realizirane zneske. Za 
javno financiranje obnove gozdov so predvideni 
naslednji osrednji vire financiranja: Integralni 
proračun Republike Slovenije, Gozdni sklad, Sklad 
za podnebne spremembe, Načrt za okrevanje 
in odpornost ter Skupna kmetijska politika EU 
2023-2027. Poleg javnih virov se obnova gozdov 
financira iz sredstev proračuna družbe Slovenski 
državni gozdovi, sredstev zasebnih lastnikov gozdov, 
občinskih sredstev ter donacij in sponzorskih virov.
Iz preglednice sledi, da bo v prihodnjih letih za 
obnovo gozdov in semenarsko ter drevesničarsko 
dejavnost na letni ravni potencialno na voljo pri-
bližno pet milijonov evrov (skupaj je bilo za leto 
2023 in v prihodnjih letih za financiranje javnih 
nalog s področja gozdarstva na leto predvidenih 
približno 66 mio €). Za obnovo gozdov (redno 
in zaradi ujm poškodovanih) je iz integralnega 
proračuna RS na leto predvidenih dobrih 400.000 € 
namenskih sredstev, od tega 6.000 € za semenarsko 
in drevesničarsko dejavnost. Sredstva Načrta za 
okrevanje in odpornost (NOO) bodo namenjena 
za Center za semenarstvo, drevesničarstvo in var-
stvo gozdov (skupaj 5,1 mio € iz NOO in 1,1 mio € 
iz državnega proračuna (za namen plačila DDV) 
v treh letih), ukrepi Skupne kmetijske politike EU 
2023–2027 pa bodo na tem področju usmerjeni 
predvsem v sanacijo in obnovo gozdov (skupaj 4 
mio € od leta 2023–2027) po naravnih ujmah ter 
v naložbe v ustanovitev in razvoj gozdnega dreve-
sničarstva (skupaj 2 mio € v celotni perspektivi). 
Pomembna vira za zagotavljanje obnove gozdov za 
ohranjanje biotske raznovrstnosti in prilagajanja 
na podnebne spremembe sta tudi Gozdni sklad 
(1 mio € na leto) in Podnebni sklad (1,5 mio € 
na leto). Podobni zneski so razvidni tudi Načrta 
razvojnih programov (NRP), ki je del Sprejetega 
Proračuna Republike Slovenije za leto 2024 (NRP, 
2023). Le-ta na letni ravni v prihodnjih letih 
predvideva 1.344.600 € proračunskih sredstev 
za vlaganja v gozdove, 1.000.000 € za ukrepe na 
območju Natura 2000 iz Gozdnega sklada, sofi-
nanciranje vzpostavitve Centra za semenarstvo, 
drevesničarstvo in varstvo gozdov, približno en 
mio € za podporo za odpravo škode v gozdovih iz 
Skupne kmetijske politike ter druge manjše (razis-
kovalne) vire. Poraba sredstev sklada za podnebne 
spremembe v NRP ni podrobneje določena, prav 
tako v nismo našli naložb za ustanovitev in razvoj 
gozdnega drevesničarstva.
Če želimo dobiti celotno sliko financiranja 
obnove gozdov v Sloveniji, moramo javnim 
sredstvom za obnovo zasebnih gozdov dodati 
še sredstva za redno in sanacijsko obnovo v 
državnih gozdovih, ki prihajajo iz proračuna 
družbe Slovenski državni gozdovi, sredstva občin 
in zasebnih lastnikov gozdov ter sponzorska in 
donatorska sredstva, ki so prav tako namenjena 
obnovi gozdov. Na podlagi količin sadik in 
površin gozdov za obnovo, razvidnih iz Poro-
čila ZGS o gozdovih za leto 2022 (ZGS, 2023), 
ocenjujemo, da so sredstva za obnovo državnih 
in občinskih gozdov približno na ravni sredstev 
integralnega proračuna. V zadnjih letih se po 
velikopovršinskih ujmah in gozdnem požaru na 
Goriškem Krasu za vlaganja v obnovo gozdov 
vse bolj zanima tudi širša javnost (prostovoljsko 
delo in prispevki) ter podjetja in organizacije, ki 
iščejo možnosti za vlaganja v okviru trajnostnih 
oz. strategij korporativne družbene odgovornosti. 
Z dodatkom sponzorskih in donatorskih sredstev 
lahko prispevek zasebnih virov za obnovo gozdov 
približno ocenimo na 0,5 mio € na letni ravni.
Informativni preračun lahko primerjamo s 
sredstvi, ki so bila za sofinanciranje vlaganj v goz-
dove navedena v Poročilu ZGS o gozdovih za leto 
2022 (ZGS, 2023). V letu 2022 je bilo za vlaganja v 
gozdove namenjenih 1.311.871 € sredstev iz Inte-
gralnega proračuna RS, od tega približno 750.000 € 
za obnovo in nego gozda. Sredstva za obnovo, 
nego in varstvo gozdov na območjih Natura 2000 
iz Gozdnega sklada so znašala približno 630.000 €; 
sredstva PRP 2014–2020, namenjena za sanacijo 
in obnov poškodovanih gozdov (ukrep 8.4), pa 
približno 1.438.000 €. Skupaj je bilo za obnovo, 
nego in varstvo gozdov na različnih postavkah 
namenjenih več kot 2.800.000 €. 
Če podatke za leto 2022 primerjamo z napo-
vedjo za prihodnja leta, lahko ugotovimo, da 
financiranje aktivnosti obnove gozdov na terenu 
ostaja na približno enaki ravni – napovedana 
proračunska vlaganja so na podobni ravni kot 
GozdVestn 81 (2023) 8-9 295
Rantaša B., Perko F. , Božič G., Westergen M., Simončič P., Kraigher H.: Perspektive obnove slovenskih gozdov  
v času podnebnih in družbenih sprememb
v letu 2022, ostajajo sredstva Gozdnega sklada, 
program PRP 2014–2020 se končuje, prihajata 
Skupna kmetijska politika EU 2023–2027 (naložbe 
v sanacijo in obnovo gozdov po naravnih nesrečah 
in neugodnih vremenskih razmerah) in Podnebni 
sklad. Glede na napovedano lahko pričakujemo 
bistveno povečanje vlaganj v investicije in razvoj, 
zlasti v obliki financiranja Centra za semenar-
stvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov v okviru 
Načrta za okrevanje in odpornost EU – 6,2 mio € 
v triletnem obdobju in Naložbe v ustanovitev 
in razvoj gozdnega drevesničarstva, ki so del 
Skupne kmetijske politike EU 2023–2027 (2 mio € 
v petletnem obdobju). 
SKLEP IN RAZPRAVA
S podnebnimi in družbenimi spremembami se 
spreminjajo tudi okoliščine gospodarjenja z gozdovi. 
Za prilagajanje slovenskih gozdov in sonaravnega 
gospodarjenja z gozdovi na spremenjene razmere 
obstaja znanstveni, strokovni, strateški, zakonodajni 
in (javno-) finančni okvir (Slika 1), ki bi v priho-
dnjih letih lahko omogočil razvoj in zagotavljal 
ohranjanje vsaj trenutne ravni izvedbe aktivnosti 
obnove gozdov. Izkušnje iz prejšnjih let kažejo, da 
ni nujno, da bodo načrtovana finančna sredstva za 
obnovo gozdov v posameznih letih tudi dejansko 
dodeljena in porabljena, kot velevajo strokovne 
in strateške usmeritve – proračunske prioritete 
se lahko spreminjajo glede na aktualne razmere v 
državi. Vprašanje je tudi, ali bo napovedani finančni 
okvir zadostoval za izvedbo aktivnosti, potrebnih 
za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe 
oz. za izvedbo programa obnove in nege gozda 
iz Območnih gozdnogospodarskih načrtov za 
obdobja 2021–2030, ki na letni ravni za obnovo 
predvideva 2.000 ha gozdov v minimalnem oz. 
4.000 ha gozdov v optimalnem letnem obsegu 
(Poljanec in sod., 2023). 
Za izvedbo obnove in nege gozda bo v pri-
hodnje nujno zagotoviti stabilno in fleksibilno 
financiranje zagotavljanja GRM, izvedbe obnove 
gozda in razvoja panoge, zlasti za tiste aktivnosti, 
ki so v javnem interesu. To pa bo mogoče doseči 
le ob sodelovanju in skupnem delovanju stroke, 
Slika 1: Prikaz kombinacij financiranja drevesničarstva za zagotavljanje raznovrstnosti, odpornosti, stabilno 
proizvodnjo in kakovost GRM (vir: delavnica javne gozdarske službe in projekta CRP V4-2015 dne 30. 5. 2023)
GozdVestn 81 (2023) 8-9296
Rantaša B., Perko F. , Božič G., Westergen M., Simončič P., Kraigher H.: Perspektive obnove slovenskih gozdov  
v času podnebnih in družbenih sprememb
znanosti, lastnikov gozdov, podjetij v sektorju 
GRM, deležnikov v gozdno-lesni verigi ter širše 
javnosti in politike, ki bosta morali med številnimi 
področji kot prioritetno prepoznati tudi obnovo 
gozda oz. vlaganja v gozdove. Za blaženje posledic 
in prilagajanje gozdov na podnebne spremembe 
bo nujno zagotoviti vsaj napovedani okvir finan-
ciranja obnove gozda ter raziskav in razvoja na 
tem področju. 
Za zagotavljanje optimalnega obsega obnove 
gozdov s sajenjem in setvijo ter zadostnega obsega 
dopolnilnega sajenja skladno s sodobnimi stro-
kovnimi priporočili (napredne vzgojne oblike 
sadik, veliko drevesnih vrst primernih proveni-
enc, …) pa bo zagotovo potrebnih več sredstev, 
kot je trenutno načrtovanih. Avtorji razprave se 
zavzemamo za povečanje aktivnosti na področju 
obnove in dopolnilnega sajenja v gozdovih, pa tudi 
uporabe GRM skladno s strokovnimi priporočili 
na zunajgozdnih površinah, za uresničitev česar bi 
po splošnih predvidevanjih letno potrebovali tri 
milijone sadik široke palete različnih drevesnih 
vrst in provenienc.
ZAHVALA
Raziskave, ki so omogočile pripravo članka, so 
potekale v okviru programske skupine P4-0107: 
Gozdna biologija, ekologija in tehnologija, evrop-
skih projektov LIFE SySTEMiC, OptFORESTS, 
FORGENIUS in drugih v okviru nalog javne 
gozdarske službe ter ciljnih raziskovalnih projektov 
V4-2015: Poslovne priložnosti v gozdnem seme-
narstvu in drevesničarstvu in V4-2222: Ukrepi 
za ohranjanje biotske raznovrstnosti v gozdnih 
ekosistemih. 
VIRI
Agencija RS za okolje. 2023. Slovenia's National Inventory 
Report 2023. https://unfccc.int/documents/627824 
(8. 12. 2023).
Bončina A. 2012. Urejanje gozdnega prostora : osnove 
načrtovanja in gospodarjenja z gozdovi. Oddelek 
za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire; Repozitorij 
Univerze v Ljubljani. https://repozitorij.uni-lj.si/
IzpisGradiva.php?lang=slv&id=126097 (8. 12. 2023).
Bončina A., Perko F., Kozorog  E. (ur.) 2014. Začetki 
načrtnega gospodarjenja z gozdovi na Slovenskem - 
Flameckovi in Lesseckovi načrti za Trnovski gozd ter 
bovške in tolminske gozdove, 1769-1771. Ljubljana, 
Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba, 
Zavod za gozdove Slovenije, Oddelek za gozdarstvo in 
obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete. 416 str.
Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). 
2020. Vlada Republike Slovenije. https://www.
energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/
nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf (8. 
12. 2023).
Evropska komisija. 2021. 3 billion trees by 2030. https://
ec.europa.eu/commission/presscorner/api/files/
attachment/869927/3billion_trees_factsheet_EN.pdf.
pdf (8. 12. 2023).
Gömöry D., Krajmerová D., Hrivnák M., Longauer R. 
2020. Assisted migration vs. close-to-nature forestry: 
what are the prospects for tree populations under 
climate change? Central european forestry journal, 
2, 66: 63–70. https://doi.org/10.2478/forj-2020-0008.
IPCC, 2021: Climate Change 2021: The Physical Science 
Basis. Contribution of Working Group I to the Sixth 
Assessment Report of the Intergovernmental Panel 
on Climate Change [Masson-Delmotte V., P. Zhai, A. 
Pirani, S.L. Connors, C. Péan, S. Berger, N. Caud, Y. 
Chen, L. Goldfarb, M.I. Gomis, M. Huang, K. Leitzell, E. 
Lonnoy, J.B.R. Matthews, T.K. Maycock, T. Waterfield, 
O. Yelekçi, R. Yu, and B. Zhou (ur.)]. Cambridge 
University Press, Cambridge, United Kingdom and New 
York, NY, USA, 2391 pp. doi:10.1017/9781009157896.
Kraigher H., Bajc M., Božič G., Brus R., Jarni K., Westergren 
M. 2019. Forests, Forestry and the Slovenian Forest 
Genetic Resources Programme. V: Šijačić-Nikolić M., 
Milovanović J., Nonić M. (ur.) Forests of Southeast 
Europe Under a Changing Climate. Advances in Global 
Change Research, vol 65. Springer, Cham. https://doi.
org/10.1007/978-3-319-95267-3_. 
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). 
2021. Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega 
programa v obdobju 2015–2019. Ministrstvo za 
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. https://www.
gov.si/assets/ministrstva/MKGP/PODROCJA/
GOZDARSTVO/PNGP2015_2019.pdf (8. 12. 2023).
Mlinšek D. 1968. Sproščena tehnika gojenja gozdov na 
osnovi nege. Poslovno združenje gozdnogospodarskih 
organizacij, Ljubljana.
Nacionalni načrt Republike Slovenije za obračunavanje 
emisij in odvzemov toplogrednih plinov na področju 
gozdarstva (NFAP) z referenčnimi vrednostmi za 
gospodarjenje z gozdovi (FRL). 2019. https://www.
gov.si/assets/ministrstva/MKGP/DOKUMENTI/
GOZDARSTVO/NFAP_Slovenia_20191224_svn.
pdf (8. 12. 2023).
Načrt razvojnih programov - Sprejeti proračun Republike 
Slovenije za leto 2024. 2023. Vlada Republike Slovenije. 
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/Proracun-
GozdVestn 81 (2023) 8-9 297
Rantaša B., Perko F. , Božič G., Westergen M., Simončič P., Kraigher H.: Perspektive obnove slovenskih gozdov  
v času podnebnih in družbenih sprememb
direktorat/Drzavni-proracun/Sprejeti-proracun/
Sprejeti-2024/Izpisi/SP2024_NRP.pdf (8. 12. 2023).
Nova strategija EU za gozdove do leta 2030 – trajnostno 
gospodarjenje z gozdovi v Evropi. 2021. https://www.
europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2022-
0310_SL.html (8. 12. 2023). 
Okoljsko poročilo za 14 območnih gozdnogospodarskih 
načrtov za obdobje 2021-2030. 2022. Ljubljana, Zavod 
za gozdove Slovenije, Zavita d.o.o. http://www.zgs.
si/fileadmin/zgs/main/img/CE/GGN_nacrtovanje/
Razgrnitve_2022/01-Okoljsko-porocilo-GGN-
GGO-2021-2030_MOP_druga_dopolnitev_za_
mnenje.pdf (8. 12. 2023)
Okoljsko poročilo za 15 lovskoupravljalskih načrtov za 
obdobje 2021-2030. 2022. Ljubljana, Zavod za gozdove 
Slovenije, Zavita d.o.o. http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/
main/img/CE/GGN_nacrtovanje/Razgrnitve_2022/01-
CPVO_LUN_Okoljsko_porocilo_dopolnitev_po_
pripombah_20220517.pdf (8. 12. 2023)
Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdnega 
programa 2022 – 2026 (OPNGP). 2022. Ministrstvo 
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. https://www.
gov.si/assets/ministrstva/MKGP/PODROCJA/
GOZDARSTVO/NGP/OPNGP-2022_2026.pdf (8. 
2. 2023). 
Poljanec A., Guček M., Simončič T., Stergar M., Marenče 
M., Pisek R. 2023. Območni gozdnogospodarski in 
lovsko upravljavski načrti za obdobje 2021–2030 - 
Kompendij. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije.
Poljanec A., Guček M., Stergar M., Gregorič A., Simončič 
T., Marenče M., Baloh T., Rantaša B. 2023a. Hibridno 
sodelovanje zainteresirane javnosti v procesu obnove 
območnih gozdnogodpodarskih in lovskoupravljavskih 
načrtov za obdobje 2021–2030; Gozdarski vestnik, 
80/2022, št. 8–9.
Poljanec A. (ur.) 2019. Gozd in gozdarstvo v samostojni 
Sloveniji: 25 let javne gozdarske službe. Ljubljana, Silva 
Slovenica. http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/
PDF/zgibanke/Gozd_in_gozdarstvo_v_samostojni_
Sloveniji.pdf.
Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/09, 
31/16, 52/22 in 125/22 – popr.). 2010. http://pisrs.si/
Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9492 (13. 2. 2023).
Pro Silva. 2012. Pro Sliva Principles. https://www.
prosilva.org/fileadmin/prosilva/3_Close_to_
Nature_Forestry/01_ProSilva_Principles/Pro_Silva_
Principles_2012.pdf (8. 2. 2023).
Rantaša B., Korbar U., Mori J., Poljanec A., Logar J. 2021. 
Gozd in gozdarstvo v Sloveniji. Ljubljana, Zavod 
za gozdove Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, 
gozdarstvo in prehrano – Gozdni sklad. http://www.
zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/zgibanke/ZGS_
Gozd_in_gozdarstvo_v_Sloveniji_ZLO_A4_press-
compressed.pdf.
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za 
obdobje 2020–2030 (ReNPVO20-30) (Uradni list RS, 
št. 31/20 in 44/22 – ZVO-2). 2020. http://www.pisrs.si/
Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO1985 (8. 12. 2023).
Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije 
do leta  2050 (DPSS) (Uradni list RS, št. 119/21 in 
44/22 – ZVO-2). 2021. http://www.pisrs.si/Pis.web/
pregledPredpisa?id=RESO131 (8. 12. 2023).
Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni 
list RS, št. 111/07). 2007. http://www.pisrs.si/Pis.web/
pregledPredpisa?id=RESO56 (8. 2. 2023).
Schütz J.-P., Saniga M., Diaci J., Vrška T. 2016. Comparing 
close-to-naturesilviculture with processes in pristine 
forests: lessons from Central Europe. Annals of forest 
science, 4, 73: 911–921. https://doi.org/10.1007/
s13595-016-0579-9.
Strategija razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030). 2017.  Služba 
Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko 
kohezijsko politiko. https://www.gov.si/assets/
ministrstva/MKRR/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/
Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf (8. 12. 2023).
Strategija EU za biotsko raznovrstnost za leto 2030. 2020. 
https://eur-lex.europa.eu/SL/legal-content/summary/
eu-biodiversity-strategy-for-2030.html (8. 12. 2023).
Uredba Evropskega parlamenta in sveta o obnovi narave. 
2022. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/
HTML/?uri=CELEX:52022PC0304 (8. 12. 2023).
Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim 
namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 
1/13, 39/15 in 191/20). 2005. http://www.pisrs.si/Pis.
web/pregledPredpisa?id=URED3176 (13. 2. 2023). 
Zavod za gozdove Slovenije. 2023. Poročilo Zavoda za 
gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2022. http://
www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_
POROCILA/Porocilo_o_gozdovih_2022_2.pdf (8. 
12. 2023).
Zavod za gozdove Slovenije. 2021a. Začenja se Teden 
gozdov 2021: »Načrtno z gozdom«. http://www.zgs.si/
aktualno/sporocila_za_javnost/news_article/zacenja_
se_teden_gozdov_2021_nacrtno_z_gozdom_765/
index.html (8. 2. 2023).
Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu (Uradni 
list RS, št. 58/02, 85/02 – popr., 45/04 – ZdZPKG 
in 77/11). 2002. http://www.pisrs.si/Pis.web/
pregledPredpisa?id=ZAKO1342 (8. 10. 2023). 
Zakon o gozdovih (ZG). 1993. Uradni list RS, 30/93. 
http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO270 
(7. 10. 2021).
Wagner R.G., Gonzalez-Benecke C.A., Nelson A.S., 
Jacobs D.F. 2018. Forest regeneration in changing 
environments. New forests, 6, 49: 699–703. https://
doi.org/10.1007/s11056-018-9687-8.