8 štev.
V Ljubljani, v t 24. julija 180.
Letnik VIII.
Inseratl se snrejemajo in veljA tristopna vrsta:
S kr., če se tiska lkrat. l-l, ii M i' - n
,, ,, „ „ 3 .,
Pri večkratnem tiskanji «<> iuiih primerno Kmanj&a.
Rokopis
se ne vračajo, uefrankovan», piHma se ue sprejemajo.
N iročnino prejema opravni^rvi, — administracija) in ekspediciia na Dunajski cesti St. 16 v Mcdija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za sIovbdsK! narod.
Po pošti prejeman velja :
Za ceio loto . . 10 gi. — kr.
ta poiiet» . . 5 ., _ „
2a četrt ¡et.» . . 2 50

V administraciji velia:
Za ceio ieto . . 8 gi. 40 kr 7-a poi ieta . .4 „ 20 za četrt ieta	2 „ 10
V Ljubljani n» dom pošiiiao • veiia fiO kr. več na ieto.	t
Vredništvo je Poljanski nasip St. 48.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Tako je, nié dragače!
Slovenec ima živo kri, rad jo dû za ce Barstvo in za domovino, to »pričuje njegova zgodovina vsaj, kar je pod Habsburško hišo. V tem se Tirolec in Slovenec v prvi vrsti lahko vštric postavita in roko podasta.
Druga njuna neprecenljiva lastuost je vdanost in vnetje za katoliško vero, vera jima je svetinja, ktere se ne sme nhče dotakniti.
Narod slovenski ima pa vsled teh obojih lastnosti še posebno ljubezen do svojega slove n s k e g a m a t e r u e g a jezika , kteri mu je ravno tako svet, kakor vsakemu drugemu narodu, ki se noče vtopiti v drugih uarodih, njegov materni jezik. To so svetinje drugim malo ali nič vredne, a njemu, ki druzega nima, veljajo toliko ko življenje ali še več.
Zakaj danes to posebno povdarjamo ? Zato, ker se je zopet enkrat prav nič vredna, nič važna dogodba v Medvodah, o kteri bi se še celo govorilo ne bilo ako bi ne bilo par nem-škutarskih petelinov zraven, razpihuila na velik mehur, ki se zdaj po vseh nemških, Slovanom sovražnih listih nam pred nos moli, češ, da je sramotna ne le za dotične grešnike, marveč tudi za poslance, za deželo našo in Bog vedi, za kaj še.
Neverjetno, pa resnično. Brce, ki so jih morda — pa le morda, ker dokazov še nič ni, dobili nekteri poredni, zabavljivi iu nespodobno obnašajoči se ljubljanski nemškutarji, se zdaj celo po največih uemšk.h listih nakladajo na rame našim poslancem, in dunajska „Presse" kar naravnost podtika krivdo gosp. poslancu Klunu , kakor jo je podtikal „Tagblatt" Svetcu in dr. Zarniku. To je, se
ve da, preneumno, prcbudalasto, kajti kuj more kdo izmed odličnejših narodujakov za to, če kak razposajen meščan za svoje obnašanje na kmetih od kakega nekoliko pijanega kmeta kako maio brco dobi! Kaj tacega se zgodi povsod, največ med Nemci, ni trtba še, da se žali narodno ali versko čutstvo pripro-stega kmeta po „omikanih" meščanih.
Vendar vkljub temu vsa ta dogodba — izvzemši obnašanja ljubljanske nemčurske „gospode" — m vredna ne par vrstic v kterem koli časniku. Nam že res preseda , dalje govoriti o tem, ali prisiljeni smo po napadih nemških časuikov, ki so tu res iz žabe vola naredili in zdaj z vso močjo vdrihajo po nas Siovenc h, posebno pa po poslane h naših, čeravno jim mora biti znano, da so v zboru v manjšini.
Ker se nam toraj po vseh listih nemčur i,ke iu dunajske barve — sedanjemu ministerstvu uasprotmh— tako velikanska krivica god', zato moramo tudi mi o tej sami i a sebi tako malenkostni dogodbi izreči svojo misel, in prepričani smo, da bomo zadeli pravo, ker imamo o tem že veliko britkih skušinj.
Nemčurski in tuji živelj na Kranjskem je narodu nušemu v očitno škodo in nesrečo.
Da nam nemčurji in sovražni tujci škodo delajo v raznih strokah, tega uam ni treba dokazovati še zdaj, ker smo to — kdo ve, kol kokrat — dokazali. Tujec iu potujčenec sneda kruh in stopa nam na noge, kjer koli! more, in to tem bolj, ker se zanaša še zm raj1 na podporo vlade, kakoršno je do zadnjega pol leta dobival. Zavoljo tega mržjna domačinov do njega, ki ne bo polegla se prej, ko bo tujec in potujčenec nehal zaničevati domačina.
Nesreča pa so ti ljudje za naše ljudstvo in tudi za meščane še zavoljo tega, ker velikokrat po svoji prevzetnosti, zaničevanji in hujskanji priprostega, neizobraženega naroda našega spravijo naše kmete in tudi druge, ob kterih žuljih večidel žive, še v nesrečo s tem, da jih zapeljujejo hote ali nehote do prestopov postav in tako terpe ne le dotični grešniki in njihova rodovina na osobni svobodi in premoženji, ampak tudi dežela ua dobrem imenu.
Kdo se ne spominja še žalostnih dogodeb na Ježici, ua Janjčah in v Velčah? Mi smo takrat sodili naše kmete še ostreje ko nepremišljene in srborite Ljubljančane. Kteri pa so takrat trpeli ? Kmetje , ki so vsi skup dobili čez 30 let ječe, ktero je le milostljiva cesarjeva beseda za nekaj let skrajšala.
Od tega časa je preteklo čez 10 let, človek bi moral misliti, da so naši nemškutarji in nam nasprotni tujci vendar prišli do boljše p imeti in da, če bodo šli na kmete v društvu, bodo skrbno varovali se vsega, kar bi vtegnilo med tem okrepljeno narodno in pa versko čutje njihovo žaliti; saj morajo vedeti, da se vsak nepokvarjen narod za oboje to bori kakor zver za svoje mlade.
Ali žalibog! to se ni zgodilo! Naši nemškutarji, in kar se jih drži, so še zmiraj taki, kakoršni so bili!
Ker se s takimi ljudmi ne da. besedovati in tega tudi ne maramo, bodi sklenjen ta spis le z dvema podobama, kteri naj si v črne okvirje denejo nemčurji naši , če imajo še kaj vesti. Ti podobi ste:
I)ne 23. maja 186!) v svoji hiši umorjeni Hode v Velčah;
Pijanec.
Našim ljudem podomačil V i 1 i n s k i.
13. Stiska.
(Dalje.)
Delavci, ki so morali ž njim delati, so se jezili nad njim , nad takim grdežem in gorši-čem. Pretili so gospodarju, da pojdejo vsi, če tacega nemarneža ne spodi. Gospodarju že tako ali tako ni bilo dosti za tega malopridneža. Samo zato ga je bil v službo vzel, ker je poznal njegovo družino in vedel, daje njegova družina pomoči potrebna. Ko pride tedaj sobote večer, ga plača in odslovi, naj gre, kamor ga je volja. Katinka doma je željno pričakovala plačila, ker četrt leta je potekel, obrok je bil tukaj, plačati je bilo treba sta-novnino. Zgubljena služba, to je bil Janku težak udarec, ve3 zamišljen in otožen tava domu.
Pot ga vede memo koče in ker čuje iz nje kričanje in veselo vpitje , pogleda kvišku, zagleda brinjevo zuamenje, pa hajdi v krčmo.
„Samo en kozarec ga bom popil, da pre-ženem skrbi," rtče sam pri sebi, sede med
žgane in pečene veseljake in sedi in pije, dal zapije pamet in prislužek celega tedna. Polnoči je ura bila, ko ustane in se guglje proti domu. Katinka je bila zarad njega v smrtnem strahu. Že dve noči si ni dala pokoja, ker je neprenehoma delala, da bi za otročiče kaj pri služila. Še otroci niso šli spat, ker so čakali očeta. Čakajo in čakajo, pa ga ni, dolgo ga ni, Katinka mu gre se sinkom naproti, ali bolje rečeno, gresta ga iskat, nevedoč kod in kam. Ko ga dobita, ga prijazno spremita v hišo. Janko je bil strašno raztogoten. Katinka mu prijazno reče, naj se poda k pokoju, ker je že zelo pozno. Janko zakruli in praša:
„Kaj? kaj? praviš ti?"
„Truden si in spehr.n, Janko, jelod hoje, od dela ; jel da greš spat? Ali češ morebiti kaj jesti ?'
„Nečem I"
„Lezi, Janko, lezi; polnoči je proč in počitka si potreben, zakaj ue?"
„Poberi se mi!' zagrmi on.
Še nekaj časa ga je nagovarjala, kar skoči pijanec po konci kakor obseden in zdivjan, prime za posodo s krompirjem in jo vrže skozi
okno, prevali mizo, prevrača stole, zgrabi za palico in tolče in bije, premetava in maha, kar mu pride pod roke.
„Janko, za božjo voljo te prosim, i kaj pa počneš?' krikne Katinka. Toda besni in zverski pijanec mahne tudi njo in jo z enim udarcem podre, da so zgrudi in pade na tla kakor mrtva. Otroci to videti, začno kričati. Janček se ustopi pred mamo, kakor bi jo hotel varovati, ali zaDikerni oče ga zagrabi za roko in vrže v kot ob zid, da otrok v nezavesti obleži. Barbka se je se sestrico svojo skrila pod posteljo.
„Jaz vas bom učil, kako se boga, hudiči I Kaj mi bote stokali in javkali prokleti potepuhi! Tiho! tiho pravim! meni nič govoriti! Jaz sem gospodar. Bil sem bogat človek, zdaj pa delam kakor dninar, pa dela iščem. Taka je, krepal bom na vešalih, če sem jo ubil, babo, naj gagnem enkrat. Ilaha! vse je dobro, če ni še, pa bo! „Holii, le pijmo ga, kdor ga ina, mož velja" tuli pijanec po sobi, si spod-takne in pade. En čas se pobera, potem pa na tleh zaspi. Barbka zleze izpod postelje,
dne 21. julija 1M80 žandarMki vodja Jan v Medvodah.
Ali niste ti dve podobi prekrasni, kaj ? Slovenci nimamo takih, je h?
Politični pregled.
Avstrijske deaele.
V Ljubljani 21. julija.
„A. Allg. Zeitg." prinaša članek o avstrijski politiki, kjer se naglaša, da je bilo potreba, da se Avstrija sprijazni s Slovani , ker drugače jej ni mogoče vplivati na iztočne dežele. Avstrija se od iztoka ne da odvrniti in pregnati, in zato se mora v notranjem tako preu?trojiti, da se je nenemški narodi ne bodo bali, ampak še želeli, pod njeno oblast priti.
Tirolski list „Tiroler Ntiniincii" piše, da katoliška stranka še ne more popolnoma zadovoljna biti s sedanjim miuister-stvom, da pa hoče vendar počakati, ker sprevidi, da vlada ne more vsega na enkrat storiti, da je pa dosti upanja, da bo sedanja vlada polagoma korakala naprej po svojem programu, ter izvedla spravo z narodi in s katoliško vero.
,,Narodny listy" tožijo, da Be na Češkem vedno bolj nciiihkulariju širi. Čehi sami se ponemčujejo, ker le preradi nemški govore v javnosti in doma pri družini. Posebno pa se odlikuje z nemškutarijo ženski spol. (Tedaj je vse, kakor pri nas.)
V	Časlovi so naredili spominek češkemu junaku £ižki. Te dni se bo slovesno odkril, in pride mnogo deputacij iz Češke in Moravske.
V	(¿Kliciji se že pripravljajo na prihod cesarja, ki pride tje jeseni k vojaškim vajam.
Izvirni dopisi.
1« ljubi ji» ne. (Iz komarja konj.) Kdor hoče vedeti, kako se iz komarja kom naredi, naj pogleda, kako so nemškutarji raz pihali malo prasko v Medvodah, kjer se nobenemu od „liedertaHerjev' nič posebnega zgo dilo ni, in imajo še vsi zdrave in cele ude. Če pa kdo bere poročilo nemških listov, mislit
mora, da je bilo najmanj kakih 20 mrtvih, pa 50 ranjenih. Obrekovanje kranjske dežele je zopet ua dnevnem redu, in kar je najbolj žalostno, to obrekovanje izvira iz Ljubljane, iz naših nemškutarskih krogov. Kolikokrat se godč pri nas in po drugih deželah veliko veči pretepi, pa se nihče ne zmeni za to ; kako da se ravno ta medvodska praska toliko na veliki boben deva? Nam se to skoraj dozdeva, kakor nekak moraličen pritisk na sodnike, da bi fante kolikor moč ostr o kaznovali. To se pogosto zgodi, da kdo koga s pestjo po hrbtu potipa, in tak prestopek se navadno kaznuje s par meseci ječe. Kolikor se do zdaj vé, niso imeli medvodski fantje nobenega druzega orožja, ko prazne roke, tedaj pač niso imeli tako hudobnima namena, da bi bilo kterega človeka življenje v nevarnosti; hoteli so nepriljubljene nemšku-tarje le nekoliko ostrašiti; to je vse.
Nemškutarji bi pa radi, da bi se fantje kaznovali kakor ubijalci in morilci, da bi dobili po več let težke ječe, zato slikajo dogodbo groznih barvah in pripovedujejo, kako je neka žena v omedlevice padla, kako se je na kolodvoru vse treslo. Ojstro grajajo žandar-merijskega poveljnika v Medvodah, da svoje dolžnosti ni storil, ker jih ni branil. To lahko-mišljeuo natolcevanje imelo je že. svoj žalostni uasledek. Kakor namreč danes izvemo], Be je žaudarmerijski poveljnik v Medvodah ustrelil, ker ga je rittmeister i i Ljubljane prišel zmir-jat, poveljnik pa je bil rahločuten mož in tega ni mogel prenašati. „Liedertaflerjev" pa bojda zato ni mogej braniti, ker je bilo pri neki bližnji cerkvi žegnanje in je moral vsled svo-1 h iuštrukcij patrolo tje poslati. O prihjdu „liedertaHerjev" pa oficijelno ni nič vedel, in tudi ni dobil nobenega ukaza zaradi njih.
Neodpustljivo natolcevanje, ki ga je prvič uradna „Laibacher Zeitung" izrekla, in ki so ga drugi listi iz nje posneli, namreč da so bili fantje od slovenske stranke naščuvani. Mi mislimo, da smo podučeni o vseh skrivnostih slovenskega gibanja, če bi naša stranka sploh kake skrivnosti imela, pa mi po pravici rečemo, da še vedeli nismo, kdaj bodo „lieder-inflerji" svoj izlet napravili; izvedeli smo njem še le drugi dan, ko je b:lo že celemu mestu znano, da so bili „liedertaflerji" tepeni
prinese v korcu vode in mami lice moči. Ka tinka se zave in z rahlim glasom praša:
„Barbka, kje so pa ata?"
„Tam le so, zraven klopi leže na tleh."
„Kje pa Janček?'
„Mama, se mi zdi, da je mrtev; vidite ga, usta odpera, iz glave mu pa kri teče."
Katinka hitro prime za glavico ubozega otroka, si jo dene v naročje, jo pomoči neko-likrat, mu omije lice in naposled se zave tudi otrok. Mati zmoči robec in mu zaveže čelo in reče otrokom:
„Otroci, pokleknimo, pa Boga prosimo za sirotleja očeta, ki so tako nesrečni."
Zares kaj tacega videti, to mora človeku srce raznesti od žalosti. Tam leži brezvestui surovi pijanec kakor hlod, brezbožno človeče, ki je srečo cele družine zapravil se svojo lah komišljenostjo, kterega strast in pregreha jih je pahnila v nesrečo , sramoto in uboštvo, ki jim njih ljubezen povrača s tolikim divjaštvom — zraven njega pa kleči blaga žena, kleče nedolžni otroci, ki sklepajo in dvigajo k Bogu svoje nedolžne ročice, ki s solzami prosijo očeta v nebesih, naj se jih usmili in jim spre obrne očeta! — Kolika razlika! — Volk med ovcami.
Ceio noč ni mogla očesa zatisniti uboga žena, ker je otrok ječal iu stokal, rana ga je skelela tako hudo. Zmerom mu je devala na glavo krpo, namočeno v mrzli vodi ia mu za-vezavala bolno glavo, in ga tolažila, kakor le mati zna in ve tolažiti svoje dete, a Janko je ležal kakor štor in smrčal. Dobra žena ga je hotela spraviti v posteljo, pa se je raztegoval m brcal okoli sebe. Barbka reče materi :
„Mama, ali so ata pijani? kaj ne da so." „Dete moje, ata so pili žganje, slabi so od dela, pa jim precej malo škodi, zato je zdaj tako ž njimi."
„Mama, je-li pijanost greh?"
„Je, Barbka, seveda je; vsak pijanec hudo žali Boga se svojo pijanostjo."
, Potlej to ni prav, da ata žalijo ljubega Bohka. Kaj ne mama, ko bi ata zdaj-le umrli, kaj ne, da ne gredo v nebesa?"
Katinka se strese, kakor bi ji z nožem prehodil srce , pade na kolena, si z rokama pokrije obraz in se britko solzi. — — Proti jutru pospravi po hiši, pobere čepinje pobite posode in zgotovi zajutrk. Trepetaje čaka, da se prebudi Janko.	(Dalje prih )
Tako natolcevanje t>e samo sebe Bodi. Žalibog moramo priznati, da se naš kmet preveč rad tepe, in da ga k temu ni treba še posebej ščuvati in hujskati, kakor nemškutarji v svoji hudobnosti ali pa uevednosti nam podtikajo. Da bi pa naš kmet nemškutarja ljubil in po rokah nosil, ko vendar v6, da mu niso prijatelji, to zahtevati bi bilo preveč. Če naš slovenski kmet nemškutarje inštinktivno sovraži, ne da bi ga bilo treba še posebej ščuvati, za to narodna stranka ue more nič, tega so krivi le renegati sami, ker se ne ozirajo na želje naroda našega, ker zaničujejo njegov jezik, njegove navade, ker žalijo njegov verski čut, ker v slovenski deželi simpatizirajo b tujim, nemškim narodom, ter hočejo njegov jezik še uam usiliti, in nas potlačiti pod jarem tega tujega nemškega naroda, nas domačine pa narediti za nemške helote, sužnje! Da stranka ali bolje klika s takim programom ne mure biti priljubljena v deželi, to je vendar čisto naravno, in tukaj pač ni treba nobenega šču-vanja.
Smešno in impertinentno je, kar piše „Tagblatt"; namreč da sta tega tepeža kriva poBlanca Svetec in dr. Zamik s svojimi govoriv deželnem • zboru. Nemara bo treba govore uredništvu ,Tagblattu" v pregled poslati, predno se govoré, da jih bo učeni dr. Kraus popravil ! Samo za to, da bi se kakemu nemškutarju ¡kak las ne skrivil, naj bi naši poslanci ne smeli razkriti ran, ki skié naš narod !
Tega se bodo morali Nemci in nemškutarji že navaditi, da oni niso gospodarji v naši deželi. Prvi dan, ko bodo priznali, da so le gostje pri nas, in da gre prva beseda do-mač nom da ima slovenski jezik prvo pravico, tisti dan se bo povrnil mir v našo deželo. Ena borna pest jih je , saj Kočevarjev ne smemo zraven šteti, ker ti so pri zadnjih volitvah pokazali, da se ne bodo dali več Dežmanom in Gariboldijem itd. za orodje zoper svoje kranjske rojake rabiti ; ta vboga pešcica nemškutarskih liberalcev v Ljubljani in še po nekterih drugih mestih hoče komandirati v deželi , in to v smislu centralistov in nemških liberalcev, ki simpatizirajo s Turki in z vsakim, kdor je sovražnik Slovanov. To je političen nonsens, to je nenaravna, prisiljena stvar, to je bolezen na našem telesu, in ta bolezen na našem telesu, in ta bolezen se prikazuje v takih podobah, kakor so bile dogodbe v Velčah, ua Janjčem in v Medvodah. Če se bula odpre in kri iz nje teče, ali je tega kriv bolnik? Raje naj zdravniki za to skrbé, da te bule odpravijo, namreč bulo posiljene nemškutarije, ki nima v naši deželi nobenih tal, ampak nam e bridkosti prizadeva.
Da se te bule odpravijo, ni treba tako „močnih" zdravil, kakor jih rabijo kmečki fantje v svoji priprostosti ; vlada to bolezen prav lahko odpravi z veliko slajšimi zdravili, zadosti je, da ona bolne ude podveze, da nem-škutariji odtegne svojo pomoč, pa se bodo ti nezdravi izrastki sami od sebe posušili.
Kakor je grof Andrassy rekel, da na vrabce ni treba s kauoni streljati, tako tudi mi menimo, da zoper to pest nemškutarjev ni treba na noge klicati narodne vojske. Dajmo jih kar popolnem ignorirati, saj postajajo tako čedalje bolj smešni in slabotni, nemškutarija bo sama zamrla za „splošnim marazmom'"
Domače novice.
V Ljubljani, 24. julija. (Deželni predsednik Winkler) je bil tudi ua svojem daljnem potovanji v Novemmestu in
drugje slovesno sprejeman. Občini Št. Peter in Bela cerkev ste ga izvolili si za častnega občana. Preko Krškega, ki je bilo slovesno okiučano, se je podal potem na Dunaj po svojo blago rodovino.
(Ljubljanska čitalnica) napravi v nedeljo 1. avgusta veliko besedo na korist Dolenjcem z loterijo, za ktero se zdaj po Ljubljani nabirajo dobitki.
(Častna občana) si je izvolila občina sv. Križ nad Kostanjevico gospoda deželnega predsednika Winlderja in poslanca g. Pfeiferja.
(Poziv za spominek) velečastit. rajncemu škofu Tržaško-Koperskemu gospodu dr. Jerneju Le ga tu. Od gosp. Antona Zamika, župnika v Naklem , nam je po gosp. dr. Jan. Blemeisu došel sledeči poziv, kteremu srčno želimo, da bi imel dober vspeh. Poziv glasi Be tako-le: 12. dne svečana preteklo je že 5 let, kar je nemila smrt vzela nam visokočast. škofa Tržaško-Koperskega, gospoda dr. Jerneja Legata, našega odličnega rojaka, čegar zibelka je tekla v preprosti kmetiški hiši v Naklem, prijazni gorenjski vasi moje fare nad Kranjem. Kdo tedaj more mojim faranom zameriti, da bi v svoji farni cerkvi imeli spominek, ki bi tudi potomcem kazal, da v njihovi vasici se je rodi mož, ki je po svojem velikem talentu, po Bvoji gorečnosti za Blavo Božjo iu i>o svojem živem patriotizmu do domovine svoje in habsburške monarhije, dokazanem tudi v jako razburjenih časih na obalib Adrije, dospel na visoko mesto, ktero le malokdo doseže, odlikovan od sv. očeta papeža samega in od presvitlega cesarja. O njem res velja, kar o sinovih naših deželanov poje naš Koseski: ,,Mitra kinči modro glavo, papež piše „ljubi brat", in: „cesar clo ga čisla sam". Ali ni po vsem tem popolnem upravičena iu velike hvale vredna želja, da farani moji hrepenijo po tem, da se toliko zaslužnega gospoda podoba ohrani v spominku , stavljenem v cerkvi njegovega rojstnega kraja? Ker pa njih denarna moč ne zadostujejo, da bi se prebla-gemu škofu postavil dostojen spominek iz mar-meljna, zato se z vljudno prošnjo obračam do vseh prijateljev in častiteljev ranjcega škofa v škofiji kranjski, tržaško-koperski in g o r i š k i, pa tudi drugod bivajočih , naj blagovolijo z doneski pripomoči do tega, da kmalu dobimo za cerkev in državo našo zaslužnega škofa vreden spominek.
Ko se bode po doneskih , ki jih bodem rad razglašal, videlo, da je naredba spomiuka gotova, bode se volil poseben odbor, ki bode to stvar v roke vzel, da se dostojno in kmalu reši. Toplo tedaj prosim dobrovoljnih doneskov!
Dozdaj so mi za spominek izročili ti le gospodje: P. Ilerman Venedig 2 gld., Janez Klapčič , župnik v pokoji 2 gld., Jakob Aljaž, župnik na Dobravi 1 gld., R. Frank, župnik v Tržiču 1 gold., Jurij Krašovic, župnik v Šmartnem 2 gld., Matija Zarnik, kaplan v Šmartnem 1 gld., Franjo Kregar, kaplan v Kranji 1 gld, Jan. Grčar, kaplan v Kranji 1 gld., Tomaž Šli bar, župnik v Dupljah 1 gld., Alojzi Simec, posestnik v Tržiču 50 kr., Franc Bohinc, župnik v Krizah 1 gld., dr. Jan. Bleivveis v Ljubljani 5 gld. in 5 gld. dodaja tudi podpisani
Anton Zarnik, župnik v Naklem (Naklas, Post Kraiuburg.)
(Prvi žalostni nasledek izleta „liedertaf-lerjev.") Vodja žandarjev v Medvodah, gospod Janez Jan, se je iz žalosti zavoljo krivice, ki se mu je godila po nemških listih in ojstri preiskavi, ktera se je zoper njega vpeljala, sam vstrelil, zapustivši pismo: „Jaz nisem
oemčur ne Slovenec, ampak le zvest služabnik cesarju; zato ne morem prenašati, da se mi na časti taka krivica godi." Ljudje, ki so tega možaka poznali, ne morejo prehvaliti njegove veBtnosti, pridnosti in natančnosti v službi. Zdaj I so ga pa tako po krivem prijeli in gotovo so se mu zavoljo tega možgani zmešali, da se je vstrelil. Kdo ga ima na vesti? „Liedertaflerji" in pa pisalci lažujivih poročil v nemčurskih listih, v prvi vrsti vrednik „Laibacherce" Leo Suppantschitsch in njegov poročevalec Wa\v-reezka, c. k. uradnik niže vrste, ter vsa „Tag-blattova" pisunska golazen, ki ni vredna, da bi jo človek brcnil. Ali vas nič vest ne peče?
(Zrelostna preskuŠnja na realki) je bila v četrtek 22. c. m. dovršena. Delalo jo je 22 učencev; dva stajo prestala z odliko, 1 je bil odstavljen za eno leto, 2 za pol leta, 5 pa na dva meseca; drugi so jo opravili dobro.
(Za subdiakone) so mil. knez in škof danes v stolnici posvetili gg. bogoslovce četrto-letnike in 4 tretjeletnike. V pondeljek jim bodo podelili diakonat in v torek jih bodo v mašnike posvetili.
(Dobrodelnost.) Blagorodni gospod vitez Guttmansthal - Benvenutti je tukajšnji hiral-uici podaril znamenito svoto 20 gld.; da se ubogi te hiše o posebnih prilikah izvanredno z jedili obdare. Ponižna in srčna zahvala bla gemu dobrotniku.
(Toča je pobila) v torek ob Savi od Kresnic doli proti Zagorji, ter na polji zlasti pri turšici, fižolu, krompirju itd. naredila veliko škode.
(Toča) je, kakor zvemo , zadela zdaj Gorenjsko stran od Cerkljan, preko Kamnika, Moravč do Litije, in potolkla vse. kar je bilo na polji in na drevji. Popotniki, ki so prišli z Moravč, so nam pravili, da je je bilo še drugi dan polne kupe. Škoda je grozno velika. Kakor ravno čujemo, je v sredo tudi v Šent-rupertu in daleč okoli — toča polje in vinograde popolnem uničila.
(O dogodbi v Medvodah) piše včerajšnji „Tagblatt" tako nesramno, da moramo pisalce takih člankov očitno imenovati „falote". Taki cigani naj se po ,,šubu" pošljejo brž, kamor gredo. O tem imamo mi za prihodnji list še več besedi.
Razne reči.
—	V Zagrebu je na mesto umrlega prof. dr. Kohariča v odbor društva sv. Jero-lima izbran dr. Fel. S u k, bodoči leto tudi dekan na bogoslovnem oddelku vseučiliškem.
—	Za stolnega prošta v Gorici je imenovan v Slovencu že naznanjeni državni poslanec in profesor bogoslovja prečast. g. dr. Valussi.
—	„Ob zor" ima v hrvatskem in nemškem jeziku osebujno prilogo, v kteri svari, naj ljudje — vzlasti slovanski — nikar ne hodijo v Ameriko, temuč vtrojedno kraljevino in dalje v Bosno in Hercegovino, z napisom : „Po-boljšajmo naš položaj ustrojavajuč amerikan-ske kolonije v Ilrvatskej i navračajuč žalostno izseljivanje preko oceana u našu trojednu kra-ljevinu." Se ve, nemčurjem našim bi bilo po godu, da se mi poberemo v Ameriko ali v Bosno, oni pa iz Prusije itd. v Krajino itd. Ali proti vsemu temu je modra misel, pustiti Ameriko pa Afriko, in z zedinjenimi močmi obdelovati Evropo ; Slovencem in Hrvatom posebej trebiti in pometati doma, ter ptujce zavračati čez morje!
—	VŠent-Vidu pri Zatičini je 12. t. m. umrl in 15. dan pokopan bil spoštovani
g. Ant. Kutnar, posestnik na Pljuski, brat ranjkega škofa Krškega, znan mnogim duhovnom; v Mengšu pa je 18. t. m., pokopan bil tudi sploh znani g. J. Kur al t, po domače Tonh. Naj počivata v miru!
Deželni zbor kranjski.
Trinajsta seja 12. julija.
Med peticijami je prošnja mestne občine kamniške dovoljenje 25°/0 doklade na užit-nino od mesa iu da bi dežela dva mosta prevzela v oskrbovanje.
Poslanec dr. Poklukar odstopi od svojega mandata kot deželnega odbornika namestnik.
Poslanec gosp. Potočnik poroča o deželno-kulturnih zadevah in o shodu strokovnjakov k posvetovanju zavoljo ljubljanskega močvirja.
Po vladi predložena postava o povzdigi ribštva se sprejme po kratkem posvetovanji in nekterih prenaredbah.
Poslanec vitez Gariboidi poroča v imenu gospodarskega odseka o deželnih priredbah zarad vojaških stanovanj in nasvetuje, naj se ljubljanskemu mestu ponudi, da zida vojašnico za deželne brambovce , ter se mu za stavbeni kapital, ki se določi s 40.000 gld., da poroštvo skozi 25 let po 5"/0 dohodnine.
Vesteneck nasvetuje , naj bi se, ker deželi nikakor ue kaže, da bi sama kasarno zidala, dovolilo mestu 53/4% dohodnine od kapitala. Lašan pa nasvetuje, naj bi se garantiralo 6ft/0, kajti ako mestu ne bode kazalo, ne bode hotelo zidati vojašnice. Stroški so pri vojašnici za popravljanje dosti večji, kot pri vsaki drugi hiši. Dr. Schrey podpira Lašanov predlog.
Poslanec K lun pravi, da tu morajo poslanci v prvi vrsti pred očmi imeti korist dežele, potlej še le ljubljanskega mesta. Mesto Ljubljana ima od loterijskega posojila zdaj do-voij denarja, tako, da ne ve kam z njim in bode lahko jako veselo, ako ga spravi po 5°/„ varno v shrambo. Denarja je za varne procente dandanes povsod obilo. Češke posojilnice, ljubljanska hranilnica, sploh vsi denarni zavodi pomanjšujejo obresti.
Poslanec Detelja pravi, da je še dvomljivo, ali res mora zidati dežela vojašnico ali ne. Največji interes ima gotovo ljubljansko mesto, da se zida vojašnica. Ako jene bode hotelo mesto zidati, potem se bode našel že kak drug, ki jo bo zidal.
Vesteneck pravi, da se on zavaruje, da bi bil on govoril v interesu mesta, on, da je le govoril na korist dežele, baron Apfaltrern pa, da se sme dati poroštvo za obresti samo za kapital, ki se bo porabil za zidanje, a nikakor ne tudi za popravo. Da bi se pa več garantiralo ko 5°/0, zato tudi on ni, kajti denarja je dandanes obilo dobiti. Vit. Gariboidi nasvetuje, naj seja preneha, da se odsek pomeni.
Ko se seja zopet začne, izjavi vitez Gariboidi, da je odsek sklenil dovoliti namesto 5 procentov 53/4°/0.
Poslanec Kljun pravi, da je ravnanje deželnega zbora res „un;cum". V odseku se je enoglasuo sprejelo 5%, a zdaj se, ne da bi se bilo v debati kaj odločnega zvedelo, ne da bi se bil kak nov nazor slišal , preneha seja in odsek je sklenil čisto kaj druzega i Pač se bode svet smijal, kako se dela v kranjskem zboru.
Dr. Poklukar nasvetuje, naj se dovoli samo 5"/0. Poslanec Pfeifer izjavi, da je v odseku glasoval zoper to, da bi mesto zidalo, ampak hoče, da zida dežela sama, ali pa do-
plačuje. Tudi Vesteneck protestuje zoper to, da bi zbor sam sebe smešil.
Poslanec Detelja izjavlja, da so vsi udje narodue stranke glasovali za to, da se dovoli
samo 5l7u.
Za Lašanov predlog glasujejo samo Lašan. Dreo in Schrey. Odsekov predlog za 53/4% se zavrže in sprejme se predlog dr. Poklukarjev. naj se dovoli 5%- D e u poroča v imenu gospodarskega odseka, o načrtu deželnega odbora o požarnem čuvarstvu in o gasilnih družbah ua Kranjskem. Deu govori ali mrmlja kakor po navadi tako tiho in zaspano, da je za poslance in občinstvo popolnem nerazumljivo. V specijalui debati se nasvetujejo mnogi popravki in končno se postava sprejme.
Baron Taufferer nasvetuje v imenu gospodarskega odseka o postavi zadevajoči vpla-čanje doneskov v penzijski zavod od strani ljudskih učiteljev prihajajočih iz druge kro-novine.
O poročilu finančnega odseka zarad bolnišnične podružnice ua Poljanah, popravljanji stare norišnice, razširjenji deželnih dobrodelnih zavodov in o zidanji norišnice na Studencu nasvetuje odsek , naj bi se mrtvašnica v tej norišnici, za ktere zidanje je deželni odbor cdmenil 3300 gld., za zdaj še ne zidala.
Tu pa se oglasi gosp. dr. Bleivveis in se krepko potegne za to mrtvašnico, ktera je tem bolj potrebna, ker pri D. M. v Polji nobene ni in morajo mrliče pod milim nebom pregledovati; pregledan pa mora po postavi biti vsak umrli blazni. — Iste misli je tudi dr. Vošnjak in vladni zastopnik vit. Stockl, kteri v imenu vlade priporoča zidanje mrtvašnice.
Odsek po kratkem posvetovanji spremeni svoj predlog tako, da naj se mrtvašnica zida, a le z zneskom 1500 gld. po takem načrtu, da se bo dala pozneje, če bo treba, razširiti. Ta predlog z vsemi drugimi obvelja.
Na vrsto pride poročilo gospodarskega odseka o dr. Bleiweisovem predlogu postave, s ktero bi se dala županom pravica omejevati ženitev beračem in slabrglasnim ljudem. Na poročevalca stol zleze Vesteneck, ki je večinoma nemškutarsk poročevalec, in vname se precej živahen razgovor.
Prvi govori za sprejem postave g. Klun, ki pravi, da si bode narod to zasedanje deželnega zbora prav dobro zapomnil. Vse, kar se je sklepalo tu, bi nalagalo, če se potrdi od vlade, občinam le bremena, a ta edina postava, ki bi kmetskim občinam stanje nekoliko olajšala, ta naj se vrže pod klop I Odsekovo poročilo pravi, da ta postava nasprotuje duhu ustave, pa to ni res. Ustava nima s tem nič optaviti, če se beračem omeji ženitovanje. Marsikteri, ki po ženitvi zabrede v dolgove in bedo , bil bi hvaležen , ko mu bi se bilo za-branilo ženitijse. Osobna svoboda se tu nič ne omejeva, in ko bi se prav, saj se tudi pri vojakih, kjer se sme samo gotovo število že niti. Ako se reče, da bodo župani samovoljno ravnali, odgovori se lahko, da to ni mogoče, saj je vsakemu pritožba do deželnega odbora prosta. Poročilo trdi, da ni upati, da bi dobila ta postava najvišje potrjenje; a to ni vzrok, da bi se postava ne sklen Ia. Kar se tiče širjenja nemorale, trdi govornik, da ve iz matrik, da so se od tistega časa, kar je vsakemu svobodno ženiti se , nezakonski otroci pomnožili. Vse občine na Kranjskem bodo z veseljem pozdravile novico, da je postava sprejeta.
Poslanec Lukman ugovarja temu, češ, da ta postava nasprotuje človeški svobodi. Revščini je krivo pomanjkanje dela in nezakonskih otrok je navadno med hudodelniki največ.
Poslanec Pakiž pravi, da je z veseljem slišal o tej postavi, da se bode že vendar enkrat zabrauilo postopačem in beračem ženiti se. A žali bog njegovo veselje ni dolgo trajalo, ker čuje, da so oni gospodje (nemškutarji) zoper to. Žal mi je bilo slišati, da se noče dati županom in občinskim zastopom te pravice, kajti mogli bi ravnati „samovoljno." Tedaj deželni zbor in odbor v svoji večiui varuje postopače in berače in take golazni človeške družbe ; postopačem verjame veči kot poštenim županom in njih možem odbornikom. Neče se vstreči ujiravičenim željam cele dežele menda zato, da se množi tat in berač.
Dr. Blei weis pravi, da se od one strani kliče duh ustave; ali šireča se revščina po kmetih nima nikakoršne zveze z ustavo. Ako se gospodje tako zavzimajo za duh ustave, naj se tuii ne ustavljajo izpeljavi člena 19. ustave. Po tej postavi se ne bi, to se ve da, uboštvo na en mah odstranilo, gotovo pa zdatno zmanjšalo. Ne samo pomanjkanje dela je krivo občne bede in reve. Samo eden človek dosti zasluži za se, ako pride rodovina, ne more shajati iu prične se za-nj revščina. Ko se je 1. 18G4 na vprašanje vlade obravnavala ta reč v deželnem zboru , takrat je eden glasovitih liberalcev g. Mullej z vso odločnostjo za ome-jenje Bvobode ženitovanja govoril. Govornik pravi, da je ta postava na korist ženinom samim, kteri hočejo nepremišljeno zakon skleniti, dalje da je na korist občinam, ki bodo popolnem propale, če ne bode že enkrat konec tega liberalizma, ki jim je davke množd. Vesteneck je rekel, ko se je razgovarjalo o oskrbovanji onemoglih, da imajo občine samo mnogo dolžnosti, pa nič pravic, zakaj se njim tedaj zdaj pravice zabranjujejo? Pa tudi z ozirom na mo-raliteto je ta postava jako potrebna. Saj se bere skoro vsak dan v časnikih, da cče, ki nima ob čem živeti, pomori najprej svojo rodbino in potem samega sebe. Ako bi b lo res proti temeljnim državnim zakonom, kar njegov postavni načrt zahteva, zakaj se pri vojakih sme ženiti samo nekoliko oficirjev , zakaj se brani ženiti učiteljicam, nižjim uraduikom in duhovnom? Gotovo je, da cela Kranjska dežela želi in hrepeni po tej postavi. (Dobro !)
Dr. Schrey kakor po navadi jako dolgočasno govori zoper postavo, češ, da bi ne odločevali o ženitvi župani, nego fijmoštri, in kaj se pravi tem zameriti, to ve vsak in tudi kako lahko se zgodi. Potem bi se godile največje nepravičnosti. Ta postava ne le da bi deželi nič ne koristila, bila bi ji v sramoto.
Za postavo sta vpisana še dva govornika, Navratil in dr. Zamik. Ker pa nemškutarji
sklenejo konec debate, govori za oba dr. Zar-nik iu jako temeljito pobija puhle razloge nemškutarjev dokazovaje, kako potrebna je taka postava, da se uboštvu v okom pride in se odvzame občinam veliko breme, ki ga imajo večkrat zavoljo tega, ker morajo skrbeti za otroke takih ubogih oženjenih in beračev. Ce se postave uačrt zdaj nekterim pomanjkljiv zdi, saj se lahko popravi v uadrobnejem razgovoru. On je toraj odločno za to , da se ta postava vzame v nadrobneji pretres.
Poročevalec Vesteneck se potem ruga narodnjakom iu izreče o sedanji vladi, da bo ta „črni oblak" vesel vetrič kmalu zopet raz-pihal in da s kranjskega deželnega zbora liberalizem ne bo več pregnan. (Zasmeh.)
Pri glasovanji zmagajo nemčurji in predlog dr. Bleivveisov gre za zd«| v koš.
Reši se potem še nekoliko računskih ček in peticij, pa se sklene seja.
to-
Listnica opravništva.
Čast. g. A. L. vik. v G. na Vipavskem: Poslano za letos zadostuje; pred ni bilo nič plača-negu.
G. Fr. BI. nadzoru, v C. Da — poravnano,
C g. Pr. R. župn. v Z. Dii — vse prejeli.
C. g. M. S. kapi. v P. Prejeli ter vknjižili za prvo polovico tek. leta.
č. g. A. P. kaplan, v 1!. Za prvo polovico tek. 1. smo prejeli naročnino že2G./12. pret. leta, tedaj za Dolenjce obrnili 5 gl. Hvala!
C. g. J. L. župan pri sv. Kr. Meseca januarja ste nam dvakrat naročnino poslali in sicer 2./1. 2 gl. 50 kr. in 17./1. 5 gl. tedaj do konca septembra zadostuje.
č. g. J. V., kupi. pr. n. C. Za inserat odra-čtinili ter naročnino zu štiri mcsecc podaljšali.
Mnogo čast. in blagoroduiiii nu,- naročnikom: Lepo prosimo, pošljite nam zaostalo naročnino, da svoj do/tj v tiskarni poravnamo, ki nas že dolgo teži in enkrat vendar mora biti poplačan.
Itadi počakamo in z vodnim tirjanjem nismo nikogar nadleževali — to »pričevanje nam moril vsaki dati — pa „ultra p o ase"....!
Delavec je svojo plače vreden, tedaj tudi časopis Bvoje naročnine ; komur so nasprotno dozdeva, se ga lahko iznebi: nazaj naj ga pošlje, pa je vse obdelano. Ce zarad tega „Slovenec" izhajati ne bo mogel, no, pa izhajal no bo.
Mislimo sicer, da bi to nc bilo dobro, za našo reč, pa — razni ljudje imajo tudi razne misli. Dozdanji dolg pa moramo vsakako poplačati.
SI. čit. v S. Naročnine smo letos prejeli : meseca aprila 3 gld. in meseca maja 2 gl.
C. g. A. G., župnik v C. Vi ste naročnine preveč^ poslali,
C. g. J. G., župnik v M. isto tako. Je li zmota pri Vas ali pri nas ? More biti kak drugi namenj?
C. g. J. S., kaplan pri sv. J. v T. Že dobro; se bode zgodilo. Današnjega opomina se ni treba bati — ni zarad Vas postavljen.
Vredništvo in opravniŠtvo.
V
Foncière Feštansko zavarovalno društvo.
Podpisani glavni zastop javno naznanja, da je gospod
Josip fteg&U»
mestjan in posestnik v Ljubljani na št. Peterski cesti št. 21 kot o|$raviic3j za I,Jiilt!jai>.(> in okolico
naročila v zavarovanje zoper škodo po
imenovan ognju in
ter pooblaščen: sprejemati za živenje i. t. a.
Glavni zastop „Foncière
Peštansko zavarovalne družbe" za Kranjsko in spodnje Štajersko.


djatelj in odgovorni urednik Filip aderlap.
J. lazikovi asleiki v Ljubljani.