Celle, 17. novembra 1983
jjie¥l:Ha 4f6 * leto XXXVII • cena 12 ain
N^TEDNIK Jk: GLASBIO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, SEMTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
že res, da ga je ta teden padlo samo toliko, da smo se ga spet spomnili. Snega namreč. Opozorilo cestni službi in vsem
nam, da se temeljito pripravimo.	Foto: E. MASNEC
Trtintriileset dni na
gori...
»čeprav smo večkrat obupovali za-
radi slabega vremena, nismo odneha-
li,* tako se na 13. strani začenja obši-
ren reportažni zapis iz himalajskega
dnevnika Srečka Šrota.
Iz žMjenla In tlela tlela¥ce¥, zaposlenih
pri samosto/nih obrtnikih
v posebni prilogi na 9. strani pišemo o prvih večjih
srečanjih delavcev pri obrtnikih, o volilnih programskih
konferencah osnovnih organizacij sindikata, o ekskurzi-
jah.______
Prenapeti lok entuzlazma meti celjskimi
kulbtmiml tlelavci
stran 8.
Izvozni plan že
presežen
v industriji keramičnih,
kislinoodpornih in opečnih
izdelkov Ljubečna Celje iz
leta v leto posvečajo večjo
pozornost izvozu. To se jim
vedno bolj tudi bogato obre-
stuje. Letos so že v oktobru
dosegli letni izvozni plan.
Doslej so izvozili že za oki-og
staro milijardo in pol deviz-
nih dinarjev, klinker opeke,
klinker ploščic in tenisita.
Največ svojih proizvodov
prodajo avstrijskemu kupcu,
takoj za njimi so italijanski
kupci. V teh dneh pa bodo
pivo količino klinker kera-
mičnih ploščic izvozih tudi v
Nizozemsko. Doslej so polek
teh kupcev kupili njihove iz-
delke še v Sovjetski zvezi in
Iraku.
V prihodnjem letu name-
ravajo povečati izvoz za na-
daljnjih dvajset odstotkov.
Tujim kupcem pa se bodo
najbrž pridružili še kupci na
Češkoslovaškem in Madžar-
skem. V Ljubečni upajo, da
se bo izvoznim izdelkom pri-
družil še njihov hlevit.
MILAN BRECL
Referendum v
Cemetu
Delavci Cometa iz
Zreč bodo danes z refe-
rendumom glasovali o
samoupravnem povezo-
vanju s tovarno brusov
»8. mart« iz Ade. Ta to-
varna iz Vojvodine bi se
vključila v zreški Comet
kot šesta temeljna orga-
nizacija, delavci iz Ade
pa so se za pripojitev že
odločili na referendumu
prejšnji mesec. V okviru
priprav za povezovanje
je Comet v »8. mart« že
prenesel nekaj tehnolo-
ških postopkov. Sicer pa
je vojvodinska tovarna
ena izmed štirih jugoslo-
vanskih poizvajalcev
umetnih brusov z letno
proizvodnjo okrog 1000
ton in ima 150 zaposle-
nih delavcev.
MP
Izhod socialne varnosti je v bollšem delu
DrtMenoekonomskt In socialni položal posameznika lz¥lra Iz nlegovega dela
Mar bi bilo potrebno ob taki rešitvi
še poudarjati, da je boj za večjo pro-
duktivnost in večji dohodek delavca
poglavitni vzvod, ki naj zagotovi so-
cialno varnost ljudi? Takšna so bila
izhodišča, o katerih so razmišljali de-
legati skupščine socialnega varstva v
Celju, ob vsem tem pa še ocenili so-
cialno ptolitiko v celjski občini, poda-
li poročilo o lastnem delu ter podprli
ustalitvena prizadevanja v samou-
pravnih interesnih skupnostih druž-
benih dejavnosti za letos in prihod-
nje leto.
Poudarek je brez dvoma na socialni
varnosti delavca v njegovi delovni or-
ganizaciji, ki mora dati možnost delav-
cu, da si sam zagotovi lastno socialno
varnost. Podatki za celjsko občino pa
kažejo, da je malo takih organizacij
združenega dela, ki imajo v svoj sistem
vpeto tudi nagrajevanje po delu. Zelo
zgovoren je podatek, da v celjski obči-
ni 67,3 odstotke zaposlenih prejema
nižji osebni dohodek od slovenskega
poprečja (14.365 din). Ravno tako pa
sistem nagrajevanja v posameznih
OZD ne omogoča, da bi nekvalificirani
delavci zaslužili toliko kot velja za slo-
vensko poprečje.
Vsi ti podatki potrjujejo predpostav-
ko, da je neposredno proizvodno delo
še premalo stimulirano in vgrajeno v
sistem nagrajevanja po delu. Zakaj
jemljemo za izhodišče prav poprečni
osebni dohodek slovenskega delavca?
Zato, ker smo ga opredelili kot kriterij
zagotavljanja materialne in s tem tudi
socialne varnosti delavca. Rast realnih
osebnih dohodkov ni v sorazmerju z
rastjo življenjskih stroškov, zato dela-
vec z nižjim osebnim dohodkom od
slovenskega poprečja, ki preživlja že
samo enega nepreskrbljenega člana že
pade pod tisto mejo, ki mu zagotavlja
eksistenčni minimum. V tem primeru
je družina upravičena do družbene de-
narne pomoči za tiste člane družine, ki
si z lastnim delom ne morejo zagotav-
ljati pogojev za življenje (otroci, starej-
še osebe).
Solidarnostna sredstva, ki se zdru-
žujejo v te namene v različnih intere-
snih skupnostih se ne morejo poveče-
vati v nedogled, zato morajo organiza-
cije združenega dela uvesti tak sistem
nagrajevanja, ki bo stimuliral delavca
za večji in boljši delovni prispevek in
ga temu tudi primemo nagraditi.
ZDENKA STOPAR
Himalalcl spet
doma
člani celjske alpini-
stične odprave, ki je v
Začetku novembra osvo-
jila himalajski vrh Gau-
Hshankar, se bodo konec
^na vrnili domov. Kot
So sporočili, bo njihovo
letalo pristalo na letali-
^u v Zagrebu v soboto,
19. novembra, ob 16. uri
^ 30 minut.
V Žalcu o virih pitne vode
Potretmo bo soOelovanle žalske In celjske občine
Zaradi vse večjega one-
snaževanja okolja in s tem
tudi virov pitne vode, izčr-
panosti posameznih virov
vode ter vse večje porabe
tako med prebivalci, v in-
dustriji in kmetijstvu, bodo
morali v žalski občini takoj
začeti dolgoročno reševati
ta problem.
Tako je bilo dogovorjeno,
da bodo zastavljeno nalogo
uresničili v dveh fazah. V
prvi fazi, ki naj bi bila zaklju-
čena do konca pnhodnjega
leta, naj bi z odlokom občin-
ske skupščine zaščitili na-
ravne vire pitne vode na ob-
močju občine Žalec, tako da
bi izdelali katastre razpolož-
ljivih izvirov pitne vode in
podtalnice. Izdelali naj bi tu-
di bilanco razpoložljivih ko-
ličin vode za potrebe prebi-
valstva, industrije, kmetij-
stva ter splošnega ljudskega
odpora ter predlog distribu-
cije med posameznimi po-
rabniki.
V	drugi fazi naj bi do kon-
ca leta 1985 izdelali študijo,
ki bi med drugim vključeva-
la tudi druge naravne dano-
sti vode na območju občine.
V	žalski občini pravijo, da
je uresničitev te nciloge po-
vsem realna, ker imajo na
voljo že dovolj podatkov. Ta-
ko je v glavnem že narejen
pregled vodnih virov, proti
koncu pa ^e tudi študija za
ugotavljanje zalog vode v
Ueh.
Pri uresničevanju te nalo-
ge naj bi sodelovali tako
izvajalci kot tudi uporabniki.
Se zlasti velja to za vodno
skupnost Celje, komunalno-
interesno skupnost občine
2alec, delovno organizacijo
Komunala Žalec in izvršni
svet žalske občinske skup-
ščine, strokovna dela pa naj
bi izvedli v okviru celjskega
Nivoja. Skratka, v Žalcu pn
tem niso pozabili tudi na in-
dustrijsko vodo ter vodo za
potrebe kmetijstva^
JANEZ VEDENIK
Mladi se ne branilo lopate
Mladi iz Gotovelj so pri urejanju steze za pešce in kole
sarje pripravili prejšnji teden kar tri akcije. Na vsaki pa j«
bilo okrog 30 mladih.	Foto: T. TAVCAl
2. STRAN - NOVI TEDNIK
■^■■■■■■■■■■■^ssHm
17. NOVEIVBER 1983
ZK mora biti bolj med ijudmi
Poslej bodo GorJupo¥l no¥lnarskl ane^i ¥ Rogaški Slatini
strokovno usposabljaj
novinarjev, ki ga organizira
Društvo novinarjev Slove-
nije, je bilo pretekli teden v
Rogaški Slatini. Šestih spo-
minskih dnevov Mitje Gor-
jupa so se udeležili številni
novinarji iz vse Sloveni^,
pa tudi iz drugih republik,
na razgovorih pa so sodelo-
vali ugledni družbenopoli-
tični delavci.
Gorjupovi dnevi so se to-
krat pričeli z obiskom ste-
klarne Boris Kidrič v Roga-
ški Slatini in pogovorom s
predstavniki delovne organi-
zacije o njihovem vključeva-
nju v stabilizacijska prizade-
vanja. Se isti dan je ob sode-
lovanju Franca Šetinca, Mi-
he Ravnika in Jožeta Smole-
ta stekla beseda o novinar-
stvu v današnjih družbeno-
političnih razmerah. O vlogi
socialističnega samouprav-
nega novinarstva, o tem, v
kolikšni meri mu uspeva
spodbujati samoupravno
ravnanje na vseh ravneh in v
kolikšni meri je partner poli-
tike, je bilo precej različnih
mnenj. Do napak in nepra-
vilnosti, ki se v sedanjih
družbenopolitičnih razme-
rah, dogajajo, tudi novinar-
stvo očitno ni imuno.
O aktualnih družbenoeko-
nomskih razmerah in uresni-
čevanju dolgoročnega pro-
grama gospodarske stabili-
zacije so novinarji spregovo-
rili naslednji dan, sodeloval
pa je Janez Zemljarič. Zadnji
dan je bil gost Mitja Ribičič,
tema pogovora pa aktualni
politični trenutek v Jugosla-
viji.
Mitja Ribičič je podrobne-
je predstavil delo centralne-
ga komiteja ZKJ po kongre-
su in opredelil tri temeljne
naloge: obrambo političnega
sistema oziroma spopad s
težnjami za spreminjanje
ustave, zakona o združenem
delu in z razmišljanji, ki opo-
rekajo Kardeljevim smerem
razvoja socialističnega sa-
moupravljanja; uresničeva-
nje dolgoročnega programa
gospodarske stabilizacije je
druga pomembna naloga. Za
njegovo uresničitev morajo
v vseh okoljih opredeliti tudi
faze, roke, in nosilce nalog.
Tretja pa je metoda politič-
nega dela v zvezi komuni-
stov. Ta se mora nujno spre-
meniti. Zveza komunistov
sama dolgoročnega progra-
ma gospodarske stabilizacije
ne more uresničiti, zato mo-
ra biti še toliko bolj prisotna
med ljudmi. Sprotno in od-
govorno uveljavljanje kon-
trole dela je še ena izmed na-
log, ki jo moramo uresniče-
vati v kadrovski politiki v
vseh okoljih.	MBP
ljudje so pripra¥lienl delati
Volilno-programska seja občinske konference SZDL Ce-
lje bo v torek. S tem se bodo zaključile nekajmesečne pri-
prave, med katerimi so kritično ovrednotili dosedanje na-
pore, uspehe in neuspehe. Na osnovi spoznanj bodo sprejeli
dogovor o prihodnjih nalogah, o večji frontnosti, demokra-
tičnosti in učinkovitosti dela v SZDL.
Razprave v posameznih krajevnih organizacijah, na njiho-
vih programsko-volilnih sejah so pokazale, da so ljudje še
pripravljeni delati, vendar hočejo čiste račune. Konference
so bile tako po številu udeležncev kot po vsebini razprav
dobre in lahko pomenijo trden temelj za še boljše delo.
Takšno delo pa ljudje pričakujejo tudi od drugih. Precej je
bilo pripomb na delo stanovanjske skupnosti, na avtobusne
prevoze in na delo upravnih organov. Nedoslednost, brez-
plodno tekanje od vrat do vrat, čakanje na odgovore in
odločitve, to so stvari, ki jih res ne bi bilo pretežko odpraviti.
To pa je največ odvisno od ljudi.
Tako, kot bo od njih odvisno delo SZDL v občini. Na
sestavo predlaganega predsedstva občinske konference v
krajevnih organizacijah ni bilo bistvenih pripomb.
MBP
Prejšnji teden je delegacija sindikalistov iz italijanske pokrajine Fmiglia Romagna
obiskala tudi šempetrsko tovarno kmeti^kih strojev Sip. Po ogledu te tretje največje
tovarne kmetijskih strojev v Jugoslaviji so se gostje iz Italije zadržali v pogovoru s
predstavniki sindikata šempetrske tovarne. Najbolj jih je zanimal sistem nagrajevanja
po delu, precej besed pa so namenili tudi delitvi dohodka. Člani delegacije so bili
navdušeni nad tehnologijo, ki so jo videli v Sipu in še zlasti nad sodobnimi izdelki, ki so
rezultat lastnega znanja. Sip bo prihodnje leto v Italijo izvozil za tri in pol milijarde lir
svojih izdelkov.
Veiilco podobnih probiemov
Čeprav delujejo sindikati
pri nas v drugačnem politič-
nem smislu kot v Italiji, so
vendar številni problemi, s
katerimi se srečujejo, podob-
ni. Takšna je bila ena izmed
ugotovitev na dvodnevnem
obisku tričlanske delegacije
italijanskih sindikatov iz po-
krajine Emiglia Romagna.
Gostje iz Italije so tokrat
Želeli pobliže spoznati celj-
sko območje, zato so obiska-
li Titovo Velenje, Šoštanj,
Mozirje, Žalec in Celje. Po-
leg rcizgovorov s predstavni-
ki sindikata, obiskov v de-
lovnih organizacijah in na
turistični kmetiji, so si gostje
ogledali tudi kulturne spo-
menike in pomnike NOB,
med drugim Srniglovo zida-
nico in Joštov mlin.
Na razgovoru s predstavni-
ki celjskega občinskega sve-
ta ZSS so jim domačini
predstavili občino, organizi-
ranost sindikata in sprego-
vorili o nekaterih problemih.
Italijanske sindikaliste je
najbolj zanimalo zaposlova-
nje, zlasti zaposlovanje mla-
dih in problematika mladine
sploh. Poleg spoznanja, da
imajo marsikaj skupnega, so
gostje poudarili koristnost
srečanja, saj so izvedeli veli-
ko o delu pri nas, presenetila
pa jih je tudi lepota in ureje-
nost krajev, ki so jih obi-
skali.
MPB-JV
Ti naši ljubi,
zaspani otroci
Uresničevanje stabilizacijskega programa na po-
dročju predšolske vzgoje in varstva otrok, poenotena
prehrana v vzgojnovarstvenih organizacijah in po-
slovni čas vzgojnovarstvenih organizacij so bile osred-
nje teme na zadnjem zasedanju zborov skupščine ob-
činske skupnosti otroškega varstva Celje. Teme so bile
kot nalašč za dialog med delegati-uporabniki in dele-
gati-izvajalci.
Delovni in finančni načrti vseh treh vzgojnovarstve-
nih organizacij so tudi letos skrajno stabilizacijsko
naravnani, pri tem pa je zlasti pomembno, da se, kljub
stabilizacijskim ukrepom, bogata vsebina dela v vrtcih
odvija nemoteno, da je prehrana otrok enako kako-
vostna in zadostna. Vrtci torej niso le streha za otroke,
ampak se v njih okviru nemoteno uresničujejo vsi
smotri in cilji predšolske vzgoje in varstva. Vse to terja
od delavcev v vzgojnovarstvenih organizacijah velike
napore in polno mero inventivnosti. Stabilizacijski lok
pa je sedaj do kraja napet, zato bi bilo nadaljnje omeje-
vanje le v škodo naših otrok.
Stroški pa rastejo. Dvignili so se, na primer, po 2.
novembru, z »novim« delovnim časom, ki bi pravza-
prav sploh ne bil nov, če bi se delavci v združenem
delu bolje in drugače uskladili. Ker pa ni bilo tako, se
je obratovalni čas v vzgojnovarstvenih organizacijah s
tem dnem podaljšal za dve in več ur dnevno. Te ure pa
pomenijo dodatne stroške, drugačen ritem dela in živ-
ljenja v vrtcih ter organizacijske spremembe, kar je vse
na škodo naših dojenčkov, malčkov in cicibanov. To
enostavno pomeni, da smo z novim delovnim časom
porušili dosedanji utečen bioritem otrok.
Na ta problem so vzgojnovarstvene organizacije ves
čas opozarjale, svareč: »mislite tudi na svoje otroke«,
na žalost pa so se v mnogih organizacijah združenega
dela odločili sebično, ko so ob tem, kdaj naj bi začeh
zjutraj (po novem) delati, mislili le na svoje vrtičke,
vikende, popoldansko zaslužkarstvo, hobije in tako
dalje, prav malo pa na svoje otroke, ki danes v precejš-
njem številu prihajajo v vrtce nenaspani. Kaj pomeni
spanec za otrokov psihofizični razvoj, pa menda vemo.
Na generacijo, ki raste, pred 2. novembrom nismo prav
nič mislili.
Zadnje zasedanje skupščine skupnosti otroškega
varstva občine Celje je bilo pomembno in koristno
prav zato, ker so se delegati oziroma delegatke, sezna-
nile z množico problemov, kijih delavci v vzgojnovar-
stvenih organizacijah z največjimi napori premagujejo
za dobrobit naših otrok, bodočih proizvajalcev, samo-
upravljalcev, znanstvenikov, umetnikov - torej za do-
brobit nas vseh.
MARJELA AGREŽ
100-letnica obrtnega šolstva v Celju
JublloJ le po¥ezan z tlelom sedanje srednje šole Boris Kidrič
Srednja šola Boris Kidrič v Celju
praznuje letos 100-letnico in to je
hkrati 100-letnica obrtnega šolstva v
Celju. Proslava tega pomembnega ju-
bileja bo 16. decembra. Začetke obrt-
nega šolstva v Celju zasledimo leta
1883, ko je država predpisala, da mo-
rajo vajenci obiskovati nedeljski in
večerni pouk v obrtno nadaljevalnih
šolah.
Prve prostore je imela šola v stari
graščini, pouk je bil v nemškem jezi-
ku, obiskovali pa so jo le učenci iz
mesta Celje. Kmalu se je šola preselila
v sedanje prostore. Med drugo svetov-
no vojno dve leti ni delovala. V šol-
skem letu 1919/1920 pa je začela s pou-
kom na pobudo celjskih slovenskih
obrtnikov. Za časa Avstroogrske je šo-
lo končalo 1769 vajencev.
Regijski značaj je šola dobila v
prvem letu druge svetovne vojne.
Osnovni smoter šole takrat ni bil le
usposabljati učence za različne pokli-
ce, marveč pomagati nacističnim nem-
škim oblastem pri ponemčevanju. To
je bil tudi glavni vzrok, da večje število
učencev šole ni izdelalo.
Ena osnovnih nalog ljudske oblasti
v novi Jugoslaviji je bila tudi obnovi-
tev strokovnega šolstva. Tako je bila
ponovno ustanovljena šola leta 1945
pod nazivom Strokovno nadaljevalna
šola v Celju, tri leta kasneje se je prei-
menovala v Solo za učence v gospo-
darstvu, nato je dobila naziv Vajeniška
šola raznih strok in leta 1959 so jo ob
75. letnici preimenovali po revolucio-
narju Borisu Kidriču.
Leta 1962 je šola prešla v sestav no-
voustanovljenega šolskena centra Bo-
risa Kidriča, v katerega sta se združili
tudi vajenska šola kovinarske stroke v
Celju in vajenska šola 2alec.
V vsem povojnem obdobju je imela
šola prostorske težave, zadnja leta je
gostovala celo na šestih lokacijah. S
prehodom na usmerjeno izobraževa-
nje pa se je vprašanje prostorske sti-
ske še bolj zaostrilo. Začela se je akcija
za iz^adnjo prizidka, katerega so do-
gradili pred letom dni. Do proslave
pomembnega jubileja pa bodo dokon-
čali še zaklonišče, telovadnico, sanita-
rije, delavnico za cestno prometno
usmeritev in še nekatere manjše pro-
store. Upajo tudi, da bo osrednja pro-
slava tega jubileja v novi telovadnici.
Število učencev je iz leta v leto ncira-
ščalo in danes je na šoli skoraj 1000
učencev iz vse re^je, ki so vključeni v
tri usmeritve in sicer tekstilno tehno-
loško, cestno prometno in v usmeritev
osebne storitve.
VIOLETA V. EINSPIELER
Z novim vodstvom več poleta
IVUadI ¥ Mozirju bi radi urejali podstrešja
S predavanji o deficitar-
nih poklicih v občini Mirje,
ki so jih mozirski mladinci
pripravili skupno s kadrov-
skimi službami delovnih or-
ganizacij, so mladi v Gornji
Savinjski dolini začeli ure-
sničevati naloge, sprejete
na programsko volilni seji
OK ZSMS. Poleg ustanav-
ljanja koordinacijskih sve-
tov v vseh večjih krajevnih
skupnostih in delovnih or-
ganizacijah ter obujai^a de-
la v nekaterih že odpisanih
osnovnih organizacijah, je
za novo mladinsko vodstvo
v tem trenutku najvažnejše
to, kje se bodo mladi lahko
zaposlili.
Novo mladinsko vodstvo,
ki je prevzelo dolžnost pred
dobrim mesecem, je v pov-
prečju zelo mlado, v marsi-
čem tudi neizkušeno, Sled-
nje pa je lahko tudi dobro,
kajti neizkušenosti se bodo
postavili v bran z delom.
Mladi si predvsem želijo da
se njihove odločitve o zapo-
slovanju, štipendiranju, sta-
novanjski problematiki, to-
rej o za mlade najbolj pereči
problematiki, bolj upošteva-
jo. Pri dodelitvi štipendij bo
tako moralo biti mnenje
osnovnih organizacij enako-
vredno mnenju krajevne
skupnosti, saj se mladi do-
bro poznajo m.ed seboj, pa
tudi bolj kritični so. F*ravta-
ko želijo, da bi mladi hitreje
dobivali stanovanja. Poleg
tega, da sodelujejo pri oceni-
tvi socialnih razmer prosil-
cev za solidarnostna stano-
vanja, razmišljajo o preure-
ditvi praznih podstrešij nad
družbenimi st^ovanji v Mo-
zirju in ostalih krajih občine.
Velik del sredstev, ki bi jih
rabili za takšno akcijo, bi pri-
hranili z delom, ki so se ga
pripravljeni lotiti vsi.
R. PANTELIC
Novi predsednik OK
ZSMS Mozirje je Andrej Er-
menc, podpredsednik Jože
Štorgelj, Antonija Šporin
pa je sekretarka OK in
hkrati edina profesionalna
mladinska delavka v obči-
ni. V delo organov in komi-
sij občinske konference je
vključenih 90 mladincev.
SZDL Velenje
bo vodila
Nada Hudarin
Jutri (petek) ob 17. uri bo
v sejni dvorani občinske
skupščine Velenje volilno
programska seja občinske
konference SZDL Velenje.
Po uvodnem poročilu do-
sedanjega predsednika To-
neta Šelige (odhaja na novo
delovno mesto v ERO Vele-
nje) bodo izvolili novo vod-
stvo. Kandidati za opravlja-
nej vodilnih funkcij v na-
slednjem mandatnem ob-
dobju so: predsednica Na-
da Zavolovšek-Hudarin.
podpredsednik Slavko Ko-
renič in sekretar Roman
Ledinek, ki je že doslej
opravljal to funkcijo.
TV
17. NOVEMdER 1983
NOVI TEDMK - STRAN 3
Soudeležba
staršev bo nujna
Delegati skupščine občinske izobraževalne skup-
nosti v Celju so na zadnji seji zahtevali največ poja-
snil v zvezi s stabilizacijskimi ukrepi v šolstvu. Nji-
hove delegacije zlasti skrbijo predlogi, po katerem
naj bi starši prispevali denar za nekatere dejavnosti
v šoli.
Zadovoljili so sp s pojasnilom, da gre le za proučitev
možnosti participacije staršev za tiste storitve, ki so-
dijo v razširjeni del vzgojno izobraževalnega pro-
grama. Te storitve so na šolah zelo različne in ne sodijo
v tako imenovani zagotovljeni program Ta pa je po
zakonu brezplačen za vse šolarje. Tako bodo proučili
možnost za soudeležbo staršev pri jutranjem varstvu
otrok, pri nekaterih fakultativnih predmetih, pa intere-.
snih dejavnostih, ki niso zajete v obvezni učni pro-
gram. Delegati so bili s tem pojasnilom zadovoljni in
so tudi podprli stabilizacijske ukrepe, ki so vgrajeni v
|)^log plana izobraževalne skupnosti za to šolsko
Delegati so se tudi seznanili s predlogom za uskladi-
tev skupne porabe interesnih skupnosti s področja
družbenih dejavnosti. Strinjali so se s predlogom, po
katerem naj bi izobraževalna skupnost dobila poldrugi
milijon dinarjev in s tem povišala osebne dohodke
izvajalcem tako, da bi ti dose^ stopnjo rasti 19,5 od-
stotkov v primerjavi z lanskim letom. Stopnja rasti
osebnih dohodkov v izobraževanju je zaostajala za gi-
banjem v gospodarstvu in je dosegla nekaj manj kot 12
odstotno rast. Milijon dinarjev iz sredstev presežka
Skupne porabe pa bo izobraževalna skupnost name-
nila osnovni šoli Veljko Vlahovič za obnovo toplovoda.
Na seji je delegatka združenih osnovnih šol Celje
seznanila skupščino s številnimi težavami, s katerimi
se srečujejo osnovne šole zaradi slabšanja material-
nega položaja. Sole se vse manj odločajo za nakupe
knjig in nujnih didaktičnih pripomočkov. Vse to lahko
dolgoročno vpliva tudi na kakovost vsebine dela.
VIOLETA V. EINSPIELER
Z obilubami ni več mogoče gospodariti
200 starih mllUono¥ bodo ¥ šentlurlu plačali zamudnih obrosU
šentjurska komunalno-
cestna skupnost je morala
sprejeti sanacijski pro-
gram, ker so bile zadnji dve
leti njihove želje večje kot
sredstva, s katerimi so raz-
polagali. Zaradi kroničnega
pomanjkanja sredstev, se
niso držali rokov, za katere
so se dogovorili, kar je ob
visoki stopnji inflacije za-
htevalo večje vlaganje kot
je bilo s pogodbami o komu-
nalnem urejanju predvi-
deno.
Do nezavidljive finančne si-'
tuacije je prišlo tudi zato, ker
mnogi individualni graditelji
niso poravnali komunalnega
prispevka, ker je združeno
delo za cesto Šentjur-Jakob
zbralo za 200 milijonov manj
sredstev kot je bilo dogovor-
jeno in, ker je republiška
skupnost za ceste šentjursko
občino črtala iz svojega pro-
grama. Šentjurska skupnost
zato roi bila sposobna plačati
premostitvenega posojila, ta-
ko da so sedaj prisiljeni pla-
čevati 35-odstotne zamudne
obresti. Republiška skup-
nost za ceste si je lahko to
dovolila, ker je vse slonelo
na obljubah in ne na pisme-
nem sporazumu. Takrat smo
pač tako delali v vsej Jugo-
slaviji in v Šentjurju pravijo,
da je vprašanje, če bi sploh
kaj naredili, če bi delali dru-
gače.
Brez investicij in le 80 od-
stotkov potrebnega vzdrže-
vanja
Ce se šentjurska komunal-
no-cestna skupnost ne bi od-
ločUa za sanacijski program.,
bi prišla do konca leta 1985 v
razkorak za 4.5 milijarde. Sa-
nacijski program zajema ob-
dobje do konca leta 1984,
kajti do takrat se bo stanje
normaliziralo, če bo program
uspel. Trenutno pa to pome-
ni, da v Šentjurju do konca
leta 1984 ne bodo nič investi-
rali za cestno m komunalno
urejenost občine in da bodo
izvajali le 80 odstotkov po-
trebnega vzdrževanja.
Komunalno-cestna skup-
nost bo povečala dohodek
na račun prispevne stopnje,
odpisa terjatev in na račun
realizacije dogovorov. Pri-
spevna stopnja se je z no-
vembrom povečala za 3,98-
odstotka. V tej višini jo bodo
obračunavali do konca leta.
Zvišali so jo na račun ostalih
SIS-ov, ki so svoje prispevne
stopnje znižali, t^o da obča-
ni niso dodatno obremenje-
ni. Najeli so že tudi premo-
stitvena i^sojila, vendar pod
ugodnejšimi pogoji kot so
zamudne obresti. Posojilo so
najeli od TIS-a in od cestne-
ga podjetja. Tako so zdaj
vendar v takšni finančni si-
tuaciji, da lahko sproti po-
ravnavajo račune.
VILI EINSPIELER
Pričakulemo bolj odgovoren
odnos do bolnišicega staleža?
Temeljne organizacije
združenega dela bodo s pri-
četkom prihodnjega leta sa-
me krile stroške v zvezi z
nesrečo pri delu in nadome-
stila osebnega dohodka, ra-
zen v primeru nege družin-
skega člana, transplantaci-
je in dajanja krvi, v zdrav-
stveni skupnosti pa se bodo
v ta namen združevala sred-
stva za medsebojno solidar-
nost.
Do solidarnostnih sred-
stev bodo temeljne organiza-
cije upravičene, če bodo ure-
sničevale predpisane var-
nostne ukrepe, zdravstvene
preglede svojih delavcev in
če bodo stroški za zdravstve-
ne storitve v zvezi z nesrečo
pri delu presegali 10 odstot-
kov sredstev, ki jih iz dohod-
ka prispevajo za zdravstveno
skupnost. Poleg tega bo po-
goj še za 30 odstotkov prese-
ganje povprečja staleža v
medobčinski zdravstveni
skupnosti ter za prav toliko
preseganje izplačanih nado-
mestil, ki jih združijo iz do-
hodka v zdravstveni skupno-
sti. Hkrati s prenosom ob-
veznosti na organizacije
združenega dela bo zdrav-
stvena skupnost ustrezno
znižala prispevno stopnjo.
Takšen je dodatek k sa-
moupravnemu sporazumu o
temeljih plana občinske
zdravstvene skupnosti Celje.
Delegati skupščine so ga na
zadnji seji sprejeli brez vsa-
kih pripomb, t^o da ga bo-
do sedaj posredovali temelj-
nim organizacijam združene-
ga dela v podpis. Ker pa v
zdravstveni skupnosti le ne
verjamejo povSem, da so v
združenem delu s predlo-
gom dobro seznanjeni in se z
njim brez vprašanj v celoti
strinjajo, bodo še ta teden
pripravili sestanek s poslo-
vodnimi in računovodskimi
delavci v občini, da bodo
lahko razčistili nejasnosti.
MBP
V Andražu odicritle spominsicega obeležja
' V okviru letošnjih pro-
slav Dneva republike in
bližnje 40. obletnice legen-
darnega pohoda Xrv. divi-
zije na Štajersko bodo v
Ložnici pri Andražu v pe-
tek, 25. novembra, odkrili
spominsko obeležje, v spo-
min na pomembno parti-
zansko zmago. Postavili ga
bodo ob cesti Polzela-Tito-
vo Velenje, na kraju, kjer so
borci I. bataljona Šercerje-
ve brigade, 6. novembra
1944, uničili nemški ka-
mion, na katerem je bilo 28
okupatorjevih voj^ov.
Prvi bataljon Sercerjeve
brigade je v okviru široko za-
snovanih napadov enot IV.
operativne cone na okupa-
torja, v noči, s 4. na 5. novem-
ber 1944, prišel v bližino An-
draža. Naslednji dan je nada-
ljeval pot proti Ponikvi. Pri
prehodu čez cesto Velenje-
-Polzela pa je pustil del bor-
cev v zasedi. Stab bataljona
je bil namreč obveščen, da
po tej cesti Nemci skoraj
vsak dan prevažajo svoje vo-
jaštvo proti Polzeli in Celju
ter nazaj. To vožnjo so name-
ravali opraviti tudi tistega
dne, ko jih je. čakala zaseda.
In res, na kamion ni bilo tre-
ba dolgo čakati. Iz velenjske
smeri je pripeljal ob najavlje-
nem času. Ko se je prikazal
izza blagega ovinka proti
mostu, po katerem je bila
speljana cesta čez majhen
potok, so ga borci z močnim
navzkrižnim ognjem ustavi-
li. Zapeljal je s ceste in se
prevn^. Spopad je bil kra-
tek in srdit. Nemci se zaradi
dobro pripravljenega in od-
ločnega napada niti niso mo-
gli dolgo upirati. Pod mo-
stom in v potočni strugi so
iskali zavetje in se skušah
obraniti. Toda odpor je bil
hitro zlomljen, ker so ga pod-
prli tudi borci tistega dela
bataljona, ki je zavzel od kra-
ja spopada nekoliko bolj od-
daljene položaje na drugi
strani ceste. Po nesrečnem
naključju sta pri tem padla
tudi dva borca, ki sta skupno
s tovariši iz zasede jurišala
na kamion. Drugih iz^b na
partizanski strani ni bilo.
Nemci pa so imeli težke iz-
gube. Padlo je 17 sovražnih
vojakov, 11 pa so jih parti-
zanski borci ujeli. Pri tem so
zaplenili tudi puškomitra-
Ijez, več pušk, pištol, munici-
je in precej raznovstne voja-
ške opreme.
Vest o tej zelo uspešni par-
tizanski akciji je hitro in
močno odmevala po vsej
bližnji in daljni okolici. Pre-
bivalstvo, ki je tedaj v veliki
večini množično podpiralo
narodno osvobodilno giba-
nje, jo je z zadovoljstvom
sprejelo in pozdravilo. Bila
je vzpodbujajoča. Vzeli so jo
kot še eno zanesljivo zname-
nje, da se bliža konec, več
kot tri in pol leta dolge naci-
stične strahovlade. Okupa-
torja pa je poraz v Ložnici
močno prizadel in zbegal. V
njegovih vrstah se je poglo-
bil občutek nemoči, strah in
negotovost. Toda vseeno se
je dolgo trdovratno upiral.
Potrebni so bili še veliki na-
pori in težke žrtve, da smo si
končno le priborili težko pri-
čakovano svobodo.
Pobudo za postavitev spo-
minskega obeležja je dal po-
dodbor skupnosti borcev
Sercerjeve brigade za celj-
sko območje. Stroške za na-
kup, obdelavo in postavitev
granitnega kamna s kratkim
posvetilom pa bodo porav-
nale občinske organizacije
Zveze združenj borcev'NOV
Žalca, Titovega Velenja in
Celja. S tem bo program obe-
leževanja pomembnih bojev
enot Xrv. divizije na celj-
skem območju dobn novo
dopolnitev. Spominsko obe-
ležje bo dokaz, da so tudi v
tem delu naše domovine po-
tekali težki boji za svobodo,
mimoidoče pa opozarjalo na
dolžnost, da vselej in povsod
skrbno čuvamo pridobitve
našega narodno-osvobodil-
negaboja. J02E MAROLT
21.7QS ton v enem dnevu
Velenjski rudarji so tako kot vsako leto v zadnjih
mesecih tekočega leta bolj uspešni, kot na začetku.
Tako so v enajstih delovnih dneh novembra nakopali
že 212 tisoč 900 ton premoga ali poprečno na dan 19
tisoč 355 ton. S tem presegajo osnovni načrt za dobrih
10 odstotkov in delovnega za 5,5.
V ponedeljek, 14. novembra, so nakopali največ pre-
moga v enem delovnem dnevu letošnjega leta in sicer
21 tisoč 700 ton! Sicer pa so velenjski rudarji v letoš-
njem letu od 1. januarja do 14. novembra izkopali že 4
milijone 300 tisoč 900 ton premoga.
Velenjski rudarji so tako z vsakim dnem bližje izpol-
nitvi letnega osnovnega plana. Želijo pa preseči tudi
delovnega, to je izkop preko pet milijonov ton pre-
moga. ,
T. VRABL
Višje cene v
oskrbnih
domovih
Materialni položaj v do-
movih za starejše ljudi in
domovih za ostale varo-
vance se je zaradi dviga
življenskih stroškov letos
močno poslabšal, zato je
bilo potrebno dvigniti ce-
no oskrbnega dne.
O tem so razpravljali tu-
di delegati na zadnji
skupščini skupnosti so-
cialnega skrbstva ter
predlagali višjo ceno
oskrbnega dne tudi za
Dom upokojencev v Ce-
lju. Sprejet je bil sklep, da
se dvigne cena že s 1. 1.
1984 in sicer za vse tiste
varovance, ki jim skup-
nost socialnega skrbstva
v celoti ali delno pokriva
stroške v domu. Delegati
pa so dopuščali tudi mož-
nost, da strokovne službe
po potrebi cene še prila-
godijo. In koliko bo zdaj
stalo bivanje v domu
upokojencev v Celju?
Dvanajst tisoč dinarjev
osnovna oskrba, dodatki
za dietno hrano ali nego
v postelji pa še posebej.
Z. S.
Scenariji Jedrsice vojne
Piše Jože SirceiJ
Naslov filma je čisto preprost:
»Dan kasneje« (The day after). Do-
gaja se v resničnem mestecu La-
wrence v bližini Kansas Cityja v
ZDA. V Lawrenceu je baza jedrskih
raket. Izbruhne jedrski spopad
med supersilama. Glavni mestni
trg kaže v prvem prizoru vrvež: av-
tomobilska gneča, meščani hitijo
po opravkih. Drugi prizor: alarm,
panika, avtomobili trkajo drug ob
drugega, ljudje brezglavo beže. To-
da za marsikoga je za beg prepozno.
Tretji prizor: v smrtni sivini isto
prizorišče, zveriženi avtomobili,
zoglenela trupla...
Televizijski film s tem naslovom
še ni doživel premiere v ZDA. Pač
pa je bila predpremiera v Lawren-
ceu...
Obenem so se te dni v Washing-
tonu zbrali znanstveniki raznih
strok in slavnih ter manj slavnih
imen na konferenci z naslovom
»Svet po jedrski vojni«. Na p^vetu
so predočili sadove dveletnih raz-
iskovanj sto fizikov, biologov in
strokovnjakov za ozračje iz vsega
sveta, ki so iskali odgovorna vpra-
šanje, kakšne podnebne spremem-
be bi prinesla jedrska vojna. Pri
tem so s pomočjo računalnikov pri-
pravili možne »scenarije« posledic
jedrske vojne, od take, pri kateri bi
bila moč jedrskega eksploziva »sa-
mo« 100 megaton (približno toliko
kot 250 raket pershing) do 5000 me-
gaton, kar je slaba polovica jedrske
orožsime, ki jo zdaj premore svet,
predvsem obe supersili.
Znanstveniki se niso posebej
ustavili ob posledicah tako imeno-
vanega prvega jedrskega udara, ne-
posrednih posledicah. Navedli so,
da bi ob 5000 uporabljenih megato-
nah bila mrtva milijarda ljudi, še
preden bi se atomska goba razprši-
la, nadaljnja milijarda bi bila obso-
jena na počasno smrt, polno trplje-
nja, od opeklin, žarčenja, levkemije
itn.
Toda po svoje veliko srhljivejše
bi bile kasnejše posledice. Gosti sa-
jasti oblaki, ki bi ovili zemljo ali
njen dobršni del, bi prinesli malo-
ne popolno temo. Ker ne bi bilo
sonca, rastline ne bi mogle rasti,
strahoten mraz, ko bi vode zamrz-
nile do meter debelo, bi pomoril
ves rastlinski svet. Nobeno seme ne
bi vzklilo.
Ameriški univerzitetni profesor
CarI Sagan, ki je pripravil glavni
»scenarij«, predvideva tudi, da bi
strahovita vročina, sproščena ob
prvem udaru, tako segrela ozračje,
da bi zgorelo vse, kar Je količkaj
vnetljivega na svetu. Nastali bi
vročinski viharji, zgorela bi tudi
skladišča kemikalij - med njimi
smrtno nevarnih snovi. Zemlja bi
se tako segrela, da bi semena pogi-
nila od vročine, dodaja ameriški
biolog Paul Erlich in tako dolgo
dolgo na zemlji ne bi moglo nič
vzkaliti.
V Washingtonu zbrani znanstve-
niki so tudi ovrgli dosedanjo trdi-
tev nekaterih, da bi Jedrska vojna
na svetovnem severu prihranila te-
gobe svetovnemu Jugu. Ne, Je bilo
slišati. Jedrske eksplozije bi tako
skalile red v atmosferi, tako spre-
menile smer vetrov, da bi smrtono-
sni dim in radioaktivnost zaneslo
tudi proti jugu.
Znanstveniki so torej rekli svoje.
Film »Dan kasneje« Je nared za pre-
miero. Kot vemo, Evropa hkrati
doživlja nameščanje in razmešča-
nje novih in novih raket
Bodo generali in politiki, ki drže
prst na Jedrskem sproMlcu, prouči-
li gradivo z wasbingtonskega po-
sveta in ali Jim bo to kaj šlo do
živega? Si bodo ogledali omenjeni
film in se kaj zamislili nad njim?
4. STRAN - NOVI TEDNIK
17. NOVEMBER 1983
¥ žalski občini predvsem
modernizacHa strojne opreme
Mmmmmmtimmmmmmmtmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Kmetijske naložbe ¥ ¥reanostl 7S7 mlllJono¥ tJlnarJe¥
v prvem osnutku resolu-
cije o družbenoekonom-
skem razvoju občine Žalec
za prihodnje leto so zapisa-
li, naj bi se družbeni proiz-
vod povečal za tri odstotke
ali za odstotek več kot v
Sloveniji, To velja tudi za
dohodek. Manjša kot v Slo-
veniji pa bo rast industrij-
ske proizvodnje ter kmetij-
stva. Za pol odstotka naj bi
bila večja rast zaposlenosti
kot v republiki, torej odsto-
tek in pol.
Pri rasti družbenega proiz-
voda naj bi dosegli najmanj
50 odstotno udeležbo pro-
duktivnosti. Izvoz na kon-
vertibilno področje mora po-
rasti za najmanj dvajset od-
stotkov, tako da bi znaSal 2,5
milijarde dinarjev. Ce pri
tem upoštevamo, da se bo
uvoz povečal za sedem od-
stotkov, potem bo znašala
stopnja pokrivanja uvoza z
izvozom 183 odstotkov. Ude-
ležba naložb v osnovna sred-
stva v družbenem proizvodu
bo petnajstodstotna, kar po-
meni, da bodo zanje porabili
1,88 milijarde dinarjev. V in-
dustriji bodo pri naložbah
nadaljevali s posodablja-
njem strojne opreme. Med
večjimi naložbami v indu-
striji velja omeniti zaklju-
čeno izgradnjo hale grobega
razreza v šempeterskem Si-
pu ter novo strojno opi-emo
za Sip v vrednosti 1,6 milijo-
na dolarjev. V žalskem Fer-
ralitu bodo sanirali livarno
ter zgradili energetski vbjekt
v vrednosti devetdeset mili-
jonov dinarjt^v Juteksu pa
naj bi končali gradrijo proiz-
vodnih prostorov na novi lo-
kaciji ter nabavili strojno
opremo v vrednosti 120 mili-
jonov dinarjev. Tekstilna to-
varna Prebold bo nadaljeva-
la z zamenjavo strojne opre-
me v predračunski vrednosti
200 milijonov. Tovarna no-
gavic s Polzele načrtuje iz-
gradnjo nove proizvodne
dvorane, velike 1500 kva
dratnih metrov. Precejšnja
naj bi bila vlaganja tudi v
kmetijstvu. Na področju pri-
marne kmetijske proizvod-
nje ter predelave velja ome-
niti regijsko mlekarno, grad-
njo novega hleva za govejo
živino v Žepini, gradnjo no-
ve mešalnice krmil, gradnjo
novih hmelj skih žičnic ter
namakalnih sistemov. V tr-
govini bo največja naložba
nova blagovnica Savinjske-
ga magazina v Preboldu v
vrednosti 68 milijonov dinar-
jev. Končno velja omeniti še
vlaganja na področju energe-
tike. V drugi polovici pri-
hodnjega leta naj bi podpi-
snice samoupravnega spora-
zuma sozd Hmezad, Juteks,
Sozd Aotos in Sip, Aero tozd
Kemija Šempeter in Gradnja
pričele z gradnjo plinovo-
dnega omrežja za zemeljski
plin.
JANEZ VEDENIK
Maniši izvoz in uvoz
Izvoz gospodarstva žalske občine v letošnjem letu ne
bo takšen kot so načrtovali. Namesto 2,56 milijarde
dinarjev, bo vrednost izvoza znašala 2,46 milijarde di-
narjev, če upoštevamo vrednost dolarja 63,40 dinarjev.
To pomeni, da bo vrednost izvoza za pet odstotkov
manjša od načrtovane. Do odstopanja bo prišlo zaradi
tega, ker industrija ni toliko izvažala kot so načrtovali,
med tem ko sta kmetijstvo in trgovina dosegli i2\'oz v
načitovani višini. Ne ^ede na to pa se bo konvertibilni
izvoz povečal za petnajst odstotkov, za toliko torej kot
so ga načrtovali. Konvertibilni izvoz bo v strukturi
celotnega izvoza znašal tri četrtine.
Uvoz v vrednosti 1,34 milijarde dinarjev bo za deset
odstotkov nižji od načrtovanega. Stopnja pokritja
uvoza z izvozom bo ob koncu leta tako 180 odstotna.
JANEZ VEDENIK
Več glav več ve!
Mkon ne smeš nehati razmišljati
v delovni organizaciji
Kostroi v Slovenskih Konji-
cah im^ skupino inova-
torjev, ki so za svoje ideje in
izdelavo stroja za obdelavo
lesenih dog, prejeli letošnjo
občinsko nagrado. Stroj bo-
do s pridom uporabljali v
usnjarski industriji in si z
njim prihranili precej fizič-
nega dela. Eden izmed šti-
rih iz skupine inovatorjev
je tudi dolgoletni član ko-
lektiva, sicer pa vodja oro-
djarne Ivan Lopan.
-	Se že dolgo ukvarjate z
inovatorstvom?
»Zmeraj sem rad kaj na
novo »pogruntal«, pa temu
nikoli nisem rekel inovator-
stvo. Kakorkoli že: t^o
ustvarjalno delo je oboje-
stransko koristno in kar za-
dovoljen sem, da nam je ta
projekt, ki je eden največjih,
uspel. Človek ne sme nikoli
nehati razmišljati. To se mi
zdi vodilo pri tern delu. Ko ti
uspe, je zadovoljstvo toliko
večje.«
-	Kdo je po vašem mne-
nju lahko inovator?
»Kajpak da vsakdo. Celo
moralo bi biti tako. Še tako
majhen drobec neke izbolj-
šave lahko veliko pripomo-
re. Glejte, tudi v naši skupini
smo po izobrazbi čisto različ-
ni, a smo se dopolnjevali ta-
ko, da se je na koncu teorija
spojila s prakso. Vsakdo kaj
doda, predlaga, skritizira in
skupaj se rodi nova zamisel.
Pri nas je prišlo do tega pro-
jekta čisto spontano in v tem
vidimo, vsi nadaljni razvoj.
Tri mesece smo delali pro-
jekt in v prototipni delavnici
sproti odpravljali po-
manjkljivosti. Da, inovator
je lahko vsakdo.«
-	Kaj pa ostali delavci v
kolektivu. Kako gledajo na
to delo?
»Mislim da imamo med so-
delavci podporo, čeprav bi si
želeli, da bi se nam priključil
še kdo. Veliko načrtov je še
pred nami in saj veste, več
glav več ve.«
-	Ste sami s kakšno
izboljšavo že usi^li dati
prispevek k razvoju inova-
torstva?
»Sem. Pred leti sem izdelal
stroj za brušenje okroglih
žag. Morda mi je to celo vlilo
poguma. Veselja mi tako ni-
koG ni primanjkovalo. Mi-
slim, da je večini inovatorjev
veliko pomeni uspeh, moral-
no priznanje, podpora kolek-
tiva, kot pa denar. Ne vem,
če kdo, ki se ukvarja z izbolj-'
šavami, vidi pred seboj prej
dinar kot končni uspeh. Če-
prav bo tudi na področju
inovatorstva treba še kaj do-
reči. V glavnem pa mislim,
da delavec zato, če je kaj ma-
lega izumil, izboljšal, ne sme
to proglasiti kar za inovator-
stvo. Predvsem mora biti to
dolžnost vsakega zaposlene-
ga, da olajša delo sebi in dru-
gim. Zato pa so potrebne ro-
ke in glava. Vse ostalo pride
večinoma samo po sebi.«
MATEJA PODJED
Banke za
slovenske
železarne
Pred dnevi so predstav-
niki temeljnih bank zdru-
ženih v Ljubljansko ban-
ko, med njimi tudi za-
stopnik celjske temeljne
banke LB, in nekaterih
drugih bank podpisali sa-
moupravni sporazum o
ustanovitvi bančnega
konzorcija za uresničeva-
nje razvojnega programa
črne metalurgije sloven-
skih železarn. Na podlagi
tega sporazuma bodo
banke zagotavljale dopol-
nilna denarna sredstva za
uresničevanje razvojnega
programa črne metalurgi-
je slovenskih železarn in
enotno obravnavo posa-
meznih naložb iz razvoj-
nega programa črne me-
talurgije v okviru SOZD
Slovenske železarne.
Po tem sporazumu se je
Ljubljanska banka Sploš-
na banka Celje obvezala,
da bo pri programu na-
ložb za modernizacijo in
razširitev zmogljivosti ter
za zagotovitev osnovnih
surovin sodelovala v
skupnem znesku 921 mi-
lijonov dinarjev, od tega
507 milijonov dinarjev za
rekonstrukcijo jeklarne v
Železarni Store.
M. BRATUSEK
Nalnovelšl dosežek Libele
v zadnjem obdobju je bila preizkušena nova elektronska
računska tehtnica Elektronika 2100/4. Tehtnica je bila 50 dni
na testimi napravi neprekinjeno v obratovanju z maxsi-
malno obremenitvijo. Obremenjena je bila 800.000 krat, kar
je približno 5 do 6 let obratovanja v trgovini. Po končanem
obratovanju - testiranju - so bile njene karakteristike enako
dobre kot na začetku.	S. S.-L. M.
17. NOVEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Število bralcev
nI upadlo
Kljub znatnim podraži-
tvam, število bralcev ča-
sopisov in revij v Šentjur-
ju doslej še ni upadlo.
Med dnevniki segajo
bralci najbolj po Delu in
Večeru. Od tednikov pa
je najbolj razširjen Novi
tednik z 860 izvodi, sledi
Nedeljski s 630 izvodi, Ja-
na s 580 izvodi in Stop s
350 izvodi. Dobro se pro-
dajajo tudi druge teden-
ske in mesečne revije kot
so: Kmečki glas, TV-15,
Lovec, Ribič, Slovenski
čebelar. Naša obramba,
Sportske novosti in Pa-
vliha.
E. RECNIK
Zgolj na poenostavljenem
patriotizmu ne moremo graditi
Mladi že skoraj na vseh
ravneh našega družbenopo-
litičnega sistema opozarja-
jo, da je potrebno v sistemu
SLO in DS nekaj spremeni-
ti. Največ govorijo o po-
družbljanju SLO in DS, o
ustvarjalnem vključevanju
mladega človeka za časa
služenja vojaškega roka in
o drugačnem, ne čmo-be-
lem, prikazovanju naše re-
volucionarne preteklosti.
Kljub temu še pogosto
prevladuje mnenje, da gre
pri tem za ozko skupino mla-
dih, medtem ko so vsi drugi
nadvse srečni, da na takšen
ali drugačen način služijo
domovini. Do takšnih za-
ključkov so prišh tudi na
problemski konferenci o po-
družbljanju SLO in DS, ki je
bila pred kratkim v Šent-
jurju.
Se tisti, ki zagovarjajo
takšno mnenje, kdaj vpraša-
jo, zakaj vsi, ki so že odslužili
vojaški rok, govorijo mla-
dim: »Pošlji možgane na do-
pust«? Zakaj je večina mla-
dih med služenjem vojaščine
pasivna in sodeluje pri ureja-
nju le toliko kot je prisiljena
na to s samim sistemom? Za-
kaj prihaja do delikventnih
pojavov, ki niso ravno malo-
številni? Zakaj prihaja do
nediscipline v primerih, ko
je to najmanj zaželeno? Se
resnično vse to dogaja le za-
to, ker so mladi morali preki-
niti normalni potek življenja
in se vživeti v življenje, ki
zahteva polno odrekanj in
naporov, tako fizičnih kot
psihičnih.
Mladi odobravajo načelo
aktivne obrambe kakor tudi
načelo o vsesplošnem ljud-
skem odporu v primeru na-
pada na našo suverenost in
ozemeljsko celovitost. Zave-
dajo se tudi, da moramo biti
nenehno pripravljeni, če ho-
čemo že v kali onemogočiti
možnega agresorja. Prav ta-
ko vedo, da morajo odslužiti
vojaščino in se vključevati v
delo teritorialne obrambe in
civilne zaščite skozi vse živ-
ljenje. In nenazadnje, zave-
dajo se vseh žrtev, ki so bile
potrebne, za našo nacional-
no in ozemeljsko osvobodi-
tev. Toda zgolj na poenostav-
ljenem patriotizmu mladega
človeka, ne moremo graditi
našega sistema splošne ljud-
ske obrambe in družbene sa-
mozaščite.
Vsem je jasno, da v vojski
brez hierarhije ne gre. V vsa-
kem trenutku in vsakem po-
samezniku mora biti jasno,
kdo ukazuje in kdo ukaze iz-
polnjuje. Nedvomno je tudi,
da je potrebna določena me-
ra avtomatizacije pri izvaja-
nju nalog in brezhibna disci-
plina. Kar moti je le to, da
nekatere starešine sistem je-
klene discipline prenašajo
tudi na prosti čas in si izmiš-
ljajo vrsto nesmiselnih opra-
vil, ker imajo premalo volje
ali pa pedagoškega znanja,
da bi mladega človeka
ustvarjalno zaposlili. Gradijo
si svojo avtoriteto s pomočjo
sankcij in nagrajevanj, med-
tem ko so jim oblike, kot je
demokratična razprava in
izmenjava mnenj tuje in ne-
sprejemljive. Zato tudi druž-
benopolitične organizacije,
kot so ZK in ZSMS, mnogo-
krat ne delujejo. V družbi, ki
posameznika že od najzgo-
dnejših let navaja na samo-
stojno odločanje, bo morala
tudi vojska, tam kjer je to
mogoče, dovoliti več demo-
kracije. Morda je treba začeti
prav na področju teritorialne
obrame in družbene samoza-
ščite. VILI EINSPIELER
Za Čistejši zrak v občini Zaiec
žalska občina je bila v lanskem letu po onesnaženosti zraka na
12. mestu v Sloveniji. V lanski kurilni sezoni pa je bila celo na
šestem mestu in to pred Žeijavom in Mariborom. Zaradi tega je
Zdravstveni center Celje, TOZD Socialna medicina in higiena
predlag^, da bi v občini načrtno začeli ugotavljati onesnaženost
zraka. Že v letošnji zimi naj bi pričeli z meritvami onesnaženosti
zraka z SO2 in dimom v Žalcu, Preboldu in na Polzeli. Z izdelavo
katastrov virov onesnaževanje pa naj bi pričeli prihodnje leto.
Za meritve naj bi za dobo šestih mesecev plačali 253.440 dinar-
jev. S tem se strinja tudi izvršni svet, ki je predlagal občinski
raziskovalni skupnosti, da financiranje tega projekta vnese v
svoj program dela za leto 1984.
JANEZ VEDENIK
V KS Zidani most vefi telefonov
Krajevna skupnost Zidani most je končno dočakala investicij-
sko dokumentacijo za izgradnjo telefonskega omrežja na tem
območju. Do sedaj je na poseben račun krajevne skupnosti
priteklo okoli 20 milijonov dinarjev iz občinskega samopri-
spevka, krajani sami pa so tudi že opravili nekaj pripravljalnih
del. Sto krajanov - interesentov za telefonski priključek, pa je
podpisalo poseben dogovor s krajevno skupnostjo, da bodo
prispevali dodatna sredstva in organizirali prostovoljne delovne
akcije. Zato upajo, da bodo naslednje leto investicijo zaključili,
kljub predračunski vrednosti, ki znaša 80 milijonov dinarjev.
VVE
Zan^ je tudi
cvet koprive iep
Mnogi jo kličejo kar teta
Anica. Ni se je zastonj prijel
ta vzdevek, na katerega je
Anica Brišnik iz Braslovč
kar ponosna. Ve, da jo imajo
domačini radi, zlasti mladi
rod. Radi jo imajo in cenijo
tudi starejši ljudje, saj je
Anica domačinka, čeprav se
je od rodnega kraja odtrga-
la za celih štirideset let. Od
leta 1937 je živela v Ljublja-
ni, dihala pa še vedno s svo-
jimi Braslovčami. Tam je
doživljala najlepše trenut-
ke svoje mladosti, zato ni
čudno, da se je po štirih de-
setletjih vrnila med svoje.
Nadaljevala je tam, k^r je z
vsem svojim žitjem in bit-
jem začela. Njen svet je bil
vedno oder, nabit z ljubez-
nijo do ustvarjanja, do slo-
venske besede. Vse življenje
je Anica Brišnik vneta kul-
turna delavka.
Človek bi pričakoval,
da boste ostali Ljubljan-
čanka, pa ste se vendarle
vrnili v rojstni kraj.
»Štirideset let je res. dolga
doba, vendar pa se v tem ča-
su nisem nikoli počutila kot
Ljubljančanka. Redno sem
se vračala v Braslovče, kjer
sem začela kot mlada kultur-
na delavka. Spominjam se ti-
stih lepih let, ko so cele Bra-
slovče živele s kulturo. Pe-
stro je bilo na dramskem po-
dročju. Vsako leto smo pri-
pravili vsaj tri igre. Imeli
smo moški in mešani pevski
zbor, veliko je bilo najrazlič-
nejših prireditev. S polno pa-
ro sem takrat organizirala
prireditve, igrala, režirala,
veliko br^a in se sproti izo-
braževala ter izpopolnjevala.
Ni se bilo lab^o ločiti od
takšnega življenja, kr^a in
ljudi, ki jih imaš rad. Cesto
sem bila potem, ob krajših
povratkih domov, razočara-
na nad kulturnim mrtvilom,
ki je postopoma zagrnilo mo-
je Braslovče.«
Sedaj ste spet doma,
Braslovčani pa vedo po-
vedati, da je kulturno
življenje v kraju pestrej-
še, odkar ste med njimi.
»Kulture tudi v letih, ki
sem jih preživljala v Ljublja-
ni, nisem zanemarila. Veliko
sem hodila v gledališče, bra-
la in se izobraževala ob sinu
Karlu, ki je obiskoval Aka-
demijo za gledališče, radio,
film in televizijo in postal
dramski igralec. Vse to mi
zdaj veliko koristi.
Takoj, ko sem se vrnila, so
me k sodelovanju povabili
člani braslovškega turistič-
nega in prosvetnega društva.
Kmalu sem dobila kar dve
funkciji: tajnika turističnega
in prosvetnega društva Bra-
slovče, v dramski skupini pa
še vedno, tako kot nekdaj,
režiram. Vesela sem bila, ker
se je spet začelo.
Imamo skupino, v glav-
nem mladih ljudi, nekaj je
tudi starejših, zlasti delav-
cev, pa tudi kmetov. Z dram-
sko skupino, ki jo vodim,
smo v teh osmih letih posta-
vili na oder najmanj dvajset
del. Vsciko leto presenetimo
vsaj z dvema celovečernima
predstavama, vmes pa je še
kakšna enodejanka. Pa ni ta-
ko enostavno spraviti na
oder predstavo. Tu ne mi-
slim toliko na nikoli preštete
ure, ki jih prebijemo na va-
jah, saj delamo z ljubeznijo,
ampak na ostale, tehnične
pogoje. Kostume si je treba
sposojati, največkrat pa jih
sešijemo kar sami. Tu nam
veliko pomaga tudi naša ši-
vilja Marica Travner, ki šiva
za nas napol zastonj.
Se do lani smo bili v kul-
turnem domu, ki je last kme-
tijske zadruge, brez garde-
rob. Sedaj je tudi ta problem
rešen. Denarja je sicer vedno
premalo, če pa bi ne bilo po-
moči občinske zveze kultur-
nih organizacij Žalec, potem
res ne vem, kako bi šlo. Kar
šest starih milijonov letno
plačuje naše društvo samo
za elektriko! Imamo pa do-
bro in hvaležno publiko in če
smo veseli, kadar je dvorana
polna, ko zaigramo, smo
manj ob pogledu na skoraj
prazno dvorano, kadar go-
stujejo kulturne oziroma
dramske skupine od drugod.
Prisrčne stike pa smo nave-
zali tudi s prosvetnim druš-
tvom Smihel pri Pliberku.
Veže nas tovarištvo in vsako-
letni stiki ob izmenjavi gle-
daliških predstav. Da imamo
slovensko besedo še boh ra-
di, so nas naučili prav Smi-
helčani, naši Korošci.
Pripravljate se na
praznovanje 95-letnice
prosvetnega društva
Braslovče. Kaj boste
Braslovčanom prikazali
ob tej priložnosti?
»Že poldrugi mesec vadi-
mo Molierovo komedijo Na-
mišljeni bolnik. Na oder jo
bomo postavili čez približno
dva meseca, tokrat mi pri re-
žiji pomaga tudi sin Karel.
Želimo si, da bi takrat prišli
med nas tudi prijatelji iz
Smihela. Obljubili so, da pri-
dejo, vendar samo s pevskim
zborom, ker je režiserka nji-
hove dramske skupine
bolna.«
Osem let ste tudi tajni-
ca turističnega društva
v Braslovčah. Menda je
tudi to društvo precej
aktivno.
»Delo v turističnem druš-
tvu je nekako povezano z
mojo ljubeznijo do narave in
do ljudi. Res je tudi to druš-
tvo aktivno. Med drugim or-
ganiziramo vsako leto Dan
hmeljarjev s hmeljarskim li-
kofom. Čeprav je prireditev
že tradicionalna m privablja
vsako leto več obiskovalcev,
se še vedno ukvarjamo s pro-
blemom, kako zagotoviti
sredstva zanjo,*pa tudi za ce-
lotno aktivnost dmštva. Le-
tos smo uspeli kupiti in ure-
diti brunarico nad jezerom,
ki smo jo odprli ob žalskem
občinskem prazniku.«
Kaj vas še vznemirja,
navdušuje v vašem pol-
nokrvnem življenju?
»Narava, droben popek, ki
vzbrsti spomladi, travna bil-
ka, ki jo opazim med kame-
njem. Zame ni najlepša roža
orhideja, tudi cvet koprive je
lahko lep Lepoto- vidiš, če
hodiš po svetu z odprtimi
očmi.-
MARJELA AGREŽ
TONE TAVČAR
Branje za odločanje
Na tem mestu naj bi se, dragi bralec, odslej srečala
vsak teden. Zato bo najbolj prav, da najprej povem o
čem želim vsakih sedem dni pisati. In ker idmava ne
jaz ne ti časa za razmetavanj besed na pretek, bom
pojasnil čisto na kratko: pisal bom predvsem o gla-
silu občinske skupščine Celje, Delegatovem poroče-
valcu. Enkrat več o urejanju DP, drugič več o jeziku,
ki ga v njem uporabljajo sestavljalci gradiv. Danes
dve cvetki o obeh temah:
NSliča nI «la1v« za gradiva
Vsake,toliko poskrbi za zanimivo čtivo občinska
skupščina Celje. Minuli mesec je tako izdala tri šte-
vilke DP, ki prinašajo gradiva za seje skupščin nekate-
rih sisov in za seje zborov skupščine občine Celje.
Morda kdo zlobno poreče, da mu ni jasno, zakaj bi bilo
to čtivo zanimivo? Predvsem je zanimivo že zaradi
tega, ker se ne ve, kdo ta časopis ureja, še manj pa, kdo
za vsebino odgovarja. Poglejmo za kaj gre. Izdajatelj,
kot smo že povedali, je občinska skupščina Celje. Na
zadnji strani vseh treh DP piše, da je uredništvo DP
Novi tednik. Takoj zatem, da je odgovorni urednik
Branko Stamejčič (Novega tednika - op. p.), tehnični
urednik pa Milan Božič. To pa sploh ni važno, lahko
preberemo koj za gornjima imenoma, saj za 13. šte-
vilko DP odgovarja Ivan Pfeier, diplomirani komu-
nalni inženir, za 14. Vlado Ramor, sekretar skupščine
občine Celje, za 15. pa mg. sci. Vlado Koštrin, dipl.
pravnik (imena, nazivi in funkcije so citirani).
Morda sem preneumen, da bi zastopil takšne višje
oblike urejanja časopisa, vendar svetujem vsem, ki bi
mi že zdajle radi odgovorili, da naj poprej raje prebe-
rejo kakšen zakon ^ vsaj povprašajo na Republiški
sekretariat za informacije kako je pravzaprav s tem
urejanjem.
Slovenščina v lavni zlorabi
Poglejmo kaj piše v 13. številki DP, v delu povzetka
zapisnika in sklepov z druge seje skupščine komunal-
nocestnega sisa:
»Ni bil delegat Kumperger Anton tisti, ki je predla-
gal, da bi v odbor za zadeve gradenj, vzdrževama in
varstva cest imenovali delegata iz Železarne Store
TOZD TRANSPORT, pač pa ie bil delegat Dečman
Milan, prav tako iz Železarne Store tisti, ki je predla-
gal, da bi v odbor za zadeve gradenj, vzdrževanja in
varstva cest dodatno imenovali delegata iz TOZD
TRANSPORT, a to je Kumperger Antona.« Takšna
nesposobnost pisnega podajanja dogodkov ni niti na
ravni naših nadobudnih prvošolčkov. Ce bi bila, bi se
prvi črvi učili izražati takole:
»Ni bila Mojca tista, ki je Janku dala jabolko, pač pa
je bil Janko, Id je prav tako imel jabolko, tisti, ki je dal
jabolko nekomu, a to je Mojci.«
Socialna kartica -
ožigosana revščina
Socialna kartica je prine-
sla obilo nepotrebnih ne-
sporazimiov. Problematika
socialne evidence kot racio-
nalnega vira podatkov in
kot osnova za priznavanj
ali nepriznavanje socialnih
dajatev, je bila v Sloveniji
postavljena kot zahteva že
pred tremi leti. Ampak sa-
mo kot zbirnik podatkov
vseh, ki so pomoči potrebni,
nad njimi pa naj bi imeli
pregled centri za socialno
delo.
Nikoli pa ni bila postavlje-
na zahteva po »etiketiranju«
ljudi, ki naj bi jim zaplato
revščine prišili v delovnih
organizacijah. Se moramo
znotraj delavskega razreda
deliti na »bogate« ih »rev-
ne?« Vzeti bogatim in dajati
siromakom, ki jih bomo vpi-
sali na karton, pri tem pa ku-
kali v njihove lonce in na vse
načine iskali podatke, kako
posamezni delavec živi. Soli-
darnost je eno, poskus, da bi
ljudi razvrščali po premože-
nju, pa drugo. Vsakdo rev
ščino težko prenaša, še težje
pa jo prizna. Zdaj pa naj bi
vse tiste, ki ne morejo dohi-
tevati galopa življenjskih po-
dražitev nekako »zaznamo-
vali«! Le kako? Brez dvoma
ne na način, ki bi bil za vsa-
kega posameznika žaljiv in
so se temu uprli republiški
sindikati, sisi in družbeno-
politične organizacije ter
skupaj z delavci, ki jih to eti-
ketiranje najbolj prizadene,
rekli: Noben človek, ki po-
šteno dela osem ur na dan,
ne bi smel biti obsojen na
socialno kartico, s katero mu
bo družba v obliki družbeno-
varstvenih pomoči priskoči-
la na pomoč.
Pa vendar so še delovne
organizacije, in ni jih malo,
ki imajo v svojih sredinah
delavce, ki živijo na robu la-
kote in jih iz tega stanja rešu-
je prašiček v hlevu ali mrša-
va kravica, ki muli travo
okoli hiše? Kako pomagati
tem?
Pogovarjali smo se z neka-
terimi socialnimi delavci v
velikih celjskih podjetjih, pa
tudi z delavci. Menili so, da
je socialna kartica nespre-
jemljiva, ker bi bila to ožigo-
sana revščina. P^i tem pa so
poudarili, da je večja social-
na skrb za njihove delavce
potrebna in da na tem tudi
intenzivno delajo. Imajo pre-
gled nad svojimi ljudmi, po-
trebno ga bo še izpopolniti,
nikakor pa ne javno uvesti
nobene kartoteke ali celo so-
cialne kartice. Ljudje so tu
najbolj občutljivi, nočejo
priznati, da težko živijo, sami
moramo ugotavljati njihovo
socialno stanje.
Torej, kako zaščititi živ-
ljenjski standard delavcev z
najnižjimi dohodki, socialno
politiko pa postaviti za varu-
hinjo tega standarda?
Delavci bi radi le eno: da
bi njihovo delo organizacije,
kjer delajo, ovrednotili tako
ali sprejeli take ukrepe, ki
bodo pripomogli do njihove-
ga večjega dohodka, ki ne bi
smel biti manjši od desetih
tisočakov. S tem bi se oseb-
ni dohodki iz dela v resnici
ločili od socialnih pomoči,
slednje pa bi bile kljub te-
mu tolikšne, da ljudje, ki jih
prejemajo, ne bi živeli v
pravi revščini.
ZDENKA STOPAR
6. STRAN - NOVI TEDNIK
17. NOVEMBER 1983
Vroče ob mrzli kotlovnici
Ce bi se dalo novo žalsko kotlovnico ogrevati z bese-
dami, potem prav gotovo ne bi bilo bojazni, da bodo
stanovalci v Čopovi 1, 2 in 3 ter Tomšičevi 1 in 1 b
ostali brez ogrevanja. Toliko vročih besed in tudi vroče
krvi je bilo že v zvezi s tem objektom.
Ko so prejšnji teden za dva dni prenehali ogrevati ta
stanovanja, je vse skupaj skorajda že doseglo vrelišče.
In kdo je kriv za vse te težave? To je težko reči. Investi-
tor in izvajalec del Vegrad Titovo Velenje do dcines še
ni uspel dobiti tehničnega pregleda za ta objekt, Ko-
mun^o podjetje Žalec, ki naj bi bilo bodoči upravlja-
lec kotlovnice, le-te noče prevzeti, dokler nima tehnič-
nega pregleda in dokler ni sprejeta cena ogrevanja
(48,30). Kurilni odbor pa noče sprejeti te cene, ker se
jim zdi previsoka. Pri tem je treba povedati, da je nova
kotlovnica izkoriščena komaj *40-odstotno, in da so
stroški tudi zato tako visoki...
Tudi po zadnjem sestanku vsi prizadeti niso uspeli
najti skupnega jezika. Danes bo o novi čeri razprav-
ljala tudi arbitražna komisija. Kakšen bo izhod iz tega
položaja je težko reči, kajti tudi tukaj niso položili
izpita iz dogovarjanja. Stanovalce pa bo lahko v pri-
hodnje zeblo kljub temu, da so plačevali ogrevanje od
vselitve.
F. P.
Pomoč le, če |o znata zakonca poiskati
Zakonska S¥0l0¥alnlca Jo zasidrana metJ lJutJmI, M zaidejo ¥ medsebojne stiske
Tokrat bomo iz širokega spektra te
prepotrebne dejavnosti, ki svoje po-
slanstvo opravlja v okviru Centra za
socialno delo Celje že četrto leto,
omenili le nekatere. Zadnjič smo za-
pisali, da predzakonsko svetovanje
velikokrat pripelje zakonca, ko ne
najdeta več skupne poti, v zakonsko
svetovalnico, ker sta na prvem po-
svetu dobila zaupanje v ljudi, ki tu
delajo in najdejo za vsakega pravo
besedo.
Tako v primerih pri sklenitvi zakon-
ske zveze mladoletnikov upoštevajo
zrelost mladoletnih oseb, predvsem pa
izhajajo iz izhodišča, da nosečnost sa-
ma po sebi še ni razlog za sklenitev
zakonske zveze. Partnerja se morata
zavedati, da je odločitev predvsem
njuna in sta zanjo tudi odgovorna,
predvsem, če pričakujeta otroka.
Tudi opravljanje spravnega poskusa
v postopku za razvezo zakonske zveze
spada v pristojnost zakonske svetoval-
nice, prej pa je to opravljalo sodišče.
Pri spravnem poskusu ni namen v
tem, da zakonca ostaneta skupaj za
vsako ceno, temveč, da preko svetova-
nja prideta do zrele odločitve, kaj je
zanju in njune otroke najustreznejše.
Pri tem zakonca z mladoletnimi otroki
posebej opozarjajo na skupno odgo-
vornost do otrok. Svetovalni razgovori
^ med drugim usmerjajo v varovanje
otrokovih koristi in v izgrajevanje
odnosov po razvezi.
V treh letih, kolikor zakonska sveto-
valnica opravlja to nalogo, je bilo vlo-
ženih 740 zahtevkov za razvezo, uspeš-
no opravljenih poskusov sprave pa je
bilo 24 odstotkov (prej na sodišču 1-2
odstotka). Brez dvoma k temu uspehu
pripomorejo poglobljeni pogovori
strokovnjakov, ki temeljijo na huma-
nih principih.
V kolikor pa pride med zakoncema
do razveze, je potrebno urejati stike
med otroki in starši. Takih primerov
so v zakonski svetovalnici imeli v teh
treh letih veliko - kar 940, število pa je
iz leta v leto naraščalo.
Ker zakonska svetovalnica v Celjy
ni zaprta institucija in se odpira tudi
izven občinskih meja, je svoj namen
upravičila. Važno je, da ljudje vedo
zanjo in da jih ni strah potrkati na
njena vrata, kadar se znajdejo v teža-
vah in potrebujejo nasvet. Naleteli bo-
do na skupino ljudi - svetovalcev, ki
jim delo ni le formalnost, ampak izraz
težnje pomagati ljudem, ki v zaplete-
nih medsebojnih odnosih sami ne naj-
dejo izhoda.
ZDENKA STOP AR
Se vedno premalo gostincev
ZS-letnIca gostinske šole ¥ Celju
Jutri praznuje šola za go-
stinstvo in turizem v Celju
25-letnico ustanovitve. Jvi-
bilej bodo obeležili s tremi
seminarji, ki bodo v dopol-
danskem času, popoldne pa
bo proslava in kulinarična
razstava.
Gostinska šola bi danes
verjetno praznovala več de-
lovnih let, če bi že v prvih
povojnih letih prisluhnili po-
trebam gostincev ♦ na celj-
skem območju. Gostinci so
se lahko šolali le dve šolski
leti, od 1946-1948 leta, na ta-
kratni državni gospodarski
šoli za vajence trgovskih po-
djetij. Šolanje so potem pre-
kinili. Osnovni razlog, da ni
bilo šole v Celju je bil v tem,
ker ni bilo prostora, kamor
bi se šola lat^o vselila. Zato
so učenci iz Celja in širšega
celjskega območja obiskova-
li gostinske šole, tečaje in se-
minarie v drugih krajih, če-
prav je imel že takrat zdravi-
liški turizem dolgoletno tra-
dicijo, njegov razvoj pa je za-
hteval vse več kadrov.
Z dograditvijo prvega po-
vojnega srednješolskega za-
voda v Celju, ki so ga finan-
cirala izključno trgovska po-
djetja, so dve učilnici 1958.
leta odstopili tudi gostin-
cem. Šele po dveh letih je
gostinski oddelek prerasel v
gostinsko šolo.
Danes šolo obiskuje preko
600 učencev kuharske in
strežne smeri. Z uvedbo
usmerjenega izobraževanja
je med njimi tudi 100 kuhar-
skih tehnikov. Šola pokriva
potrebe po teh kadrih na šir-
šem celjskem območju, z
dislociranim oddelkom v
Slovenjgradcu pa tudi potre-
be po gostinskih delavcih na
Koroškem.
Gostinci zaenkrat še nima-
jo problemov z zaposlitvijo.
Več kot polovica učencev
dobiva štipendije, do konca
šolanja uspe vsem dobiti de-
lovna mesta.
Z uvedbo usmerjenega
izobraževanja je šola prido-
bila več učilnic za praktične
predmete, kljub temu pa še
vedno gostuje s poukom bio-
logije in kemije v specializi-
ranih učilnicah na srednji
pedagoški šoli, s poukom te-
lovadbe pa k^ v šestih ra-
zliijnih telovadnicah.
Kljub nekaterim dobrim
ocenam šolske reforme, na
šoli ugotavljajo določene po-
manjldjivosti. Menijo, da
učenci pridobijo premalo
praktičnih znanj za opravlja-
nje svojega poklica. Zato se
tudi ta celjsl^ šola zavzema,
da bi se neimenilo več ur
praktičnemu usposabljanju
gostincev v delovnih organi-
zacijah.
Šola je dobro povezana s
turističnimi in gostinskimi
delovnimi organizacijami, ki
tudi finančno pomagajo šoli
do boljših delovnih pogojev.
Razvoj šole pa se prepleta tu-
di z razvojnimi načrti sozda
Merx na področju gostinsko-
turistične dejavnosti širšega
celjskega in koroškega ob-
močja. To pa odpira šoli veli-
ke možnosti za nadaljnji raz-
voj.
VIOLETA V. EINSPIELER
Novi vodovodi v IJubečni
v krajevni skupnosti Ljubečna so v letošnjem letu
zadovoljni z deli, ki so jih in jih še bodo postorili na
komuninem področju. Tako so junija izročili namenu
vodovodno omrežje v Ljubečni. Septembra so moder-
nizirali cesto V Leskovcu. Pred dnevi pa so se lotili
vodovoda še v Leskovcu in Zepini. V začetku novem-
bra pa je dobila asfaltno prevleko tudi cesta, ki pove-
zuje Ljubečno s Teharji preko Bukovžlaka.
Za vsa ta dela je bilo potrebnih preko dve stari
milijardi dinarjev. Velik del sredstev je bilo zagotovlje-
nih iz referendumskega programa. Precej pa so prima-
knili še krajani, občinska komunalna skupnost in de-
lovne organizacije.
Z uspehi pa v Ljubečni še niso zadovoljni. Upajo, da
bodo lahko postavili še javno telefonsko govorilnico in
obnovili dvorano nad zadružnim domom. Pri obnovi
dvorane jim je obljubila vso pomoč tudi celjska kme-
tijska zadruga in DO Potrošnik. Precejšnjo pomoč pa
bo nudila kot vedno doslej tudi DO Ljubečna brez
katere ne bi bilo tako očitnega napredka te krajevne
skupnosti.
MILAN BRECL
Celodnevna šola v Svibnem
Po srednjeročnem planu
občinske izobraževalne
skupnosti Laško naj bi
osnovna šola Marjana Nem-
ca v Radečah in njene po-
družnice prešle na celo-
dnevno obliko dela.
Podružnična šola v Zida-
nem mostu že ima celodnev-
ni pouk, s preureditvijo
prostorov na osnovni šoli v
Svibnem in z dograditvijo
telovadnice na osnovni šoli
Marjana Nemca pa bo v ce-
loti realiziran plan do 1985.
leta.
Za osnovno šolo v Svib-
nem je že kazalo, da ne bo
možno zagotoviti sredstev za
preureditev šole, vendar so s
pomočjo samoupravnih in-
teresnih skupnosti, vzgojno
izobraževalne organizacije in
v sami krajevni skupnosti
prišli do usteznega dogovo-
ra. K uresničitvi tega načrta
je pripomoglo to, da v Svib-
nem gradijo stanovanjsko
poslovni objekt, kamor bodo
preselili iz šole stanovanje,
ki je namenjeno učitelju. Ta-
ko bodo v spodnjih prosto-
rih šolske stavbe uredili dvo-
rano z odrom, ki bo služila
šoli in potrebam krajanov.
Zgornje prostore, kjer so
učilnice in več namenska
dvorana pa bodo preuredili v
učilnice in ostale spremljajo-
če prostore za potrebe celo-
dnevne šole.
V drugem polletju bo tako
20 učencev iz Svibnega preš-
lo na celodnevno obliko de-
la. To bi bil kombinirani
pouk v dveh razredih za prvi
in drugi ter tretji in četrti raz-
red. Ob taki odločitvi so ugo-
tovili, da je premalo učen-
cev, da bi ta podružnična šo-
la bila ekonomsko upraviče-
na. Toda krajani, pedagoški
delavci in zavod za šolstvo so
menili, da šola mora ostati
na Svibnem zato, ker je do
sedaj, in tako bo tudi v bodo-
če, bila središče kulturnega
in družbenopolitičnega živ-
ljenja v kraju.
Na osnovni šoli Marjana
Nemca v Radečah pa so že
pričeli z gradnjo telovadnice.
Sredstva v ta namen počasi
pritekajo, zato se bodo grad-
bena dela nekoliko zavlekla.
Vsekakor pa jo bodo dokon-
čali dovolj zgodaj, da se ta
del srednjeročnega plana ob-
činske izobraževalne skup-
nosti pravočasno uresniči.
VIOLETA V. EINSPIELER
Srsčanle osemdesetletnlkov v Celju
Pripravilo ga je društvo upokojencev, ki je pri tem ugotovilo, da je vedno več članov, ki
dočakajo ta častitljiva leta. Zbralo se jih je kar petdeset, jubilejnikov in častnih članov, med njimi
tudi FRANC ŠKUFCA, ki je pred dvema dnevoma slavil devet desetletij življenja. Slovesnost so
popestrili učenci Prve celjske čete in mešani pevski zbor društva upokojencev iz Celja.
Z. S.
Več problemov v KS Aljažev hrib
Nekaj skrbi jim povzroča vodna črpalka pri Voglajni, ki že,
obstaja, vendar ni dovolj močna, da bi prečrpala vso vodo ob
velikii nalivih, zlasti na območju Skalne kleti.
KS Aljažev hrib je še edina primestna krajevna skupnost v
celjski občini, ki nima urejenih pokritih avtobusnih postaja-
lišč. Vendar dogovori z delovnimi organizacijami, katerih
delavci bi koristili le-te, so že v polnem teku, zlasti so
pripravljene pomagati z denarjem, ki ga v ta namen v kra-
jevni skupnosti primanjkuje. Konec tega meseca naj bi bil ta
program realiziran. '
Cesta, ki pelje v Zavodno, to je najbolj oddaljen in hribovit
kraj v krajevni skupnosti, še ni asfaltirana, krajani pa so
zaradi tega upravičeno nejevoljni. Predračun za asfaltiranje
te ceste znaša 450 tisoč dinarjev, vendar zaradi pomanjkanja
denarja v letošnjem letu ne bo prišla na vrsto. Bo pa ta
investicija prednostna pri načrtovanju programa za nasled-
nje leto?
Z. S.
KS Gotovlje
spremenila
podobo
Krajevna skupnost Go-
tovlje, ena od manjših v žal-
ski občini, je zadnja leta
močno spremenila svoj
obraz. To je ^posledica de-
lavnosti in prizadevnosti
vseh krajanov in tistih, ki
vodijo to krajevno skup-
nost.
O delu in pridobitvah
nam je predsednik sveta KS
Gotovlje Ivan Rak dejal: »V
letošnjem letu smo pričeli z
^adnjo nekaterih novih ob-
jektov, med tem, ko smo
druge, prej začete, dokonča-
li. Tako smo do^adili dom
družbenopolitičnih organi-
zacij, kjer so našli svoj pro-
stor tudi knjižnica, pevska
zbora in civilna zaščita. Ure,-
dili smo tudi okolico doma.
Ker je staro pokopališče po-
stalo premajhno, smo ure^li
prostor za novega, v nepo-
sredni bližini pa zgradili mr-
liško vežico. V teh dneh ure-
jamo in bomo asfaltirali peš
pot in kolesarsko stezo med
Gotovljami in Žalcem, ki
smo si jo krajani že dolgo že-
leli. Pri tem izdatno pomaga-
jo mladinci, ki se tudi sicer
prizadevno vključujejo v vse
naše akcije. Pred kratkim
smo ustanovili režijski od-
bor za izgradnjo zadnjega de-
la vodovoda v naši krajevni
skupnosti. Tako bodo tudi
gospodinjstva v Zalogu d(>
bila vodo v hišo. V izgradnji
pa je tudi kanalizacija v na-
seljih Zalog in Gmajna.«
Načrti za letošnje leto, ko-
likor jga je še ostalo in za pri-
hodnje so bolj skromni. Ta-
ko kot vse tudi Gotovljane
pesti pomanjkanje sredstev,
zato so se omejili le na do-
končanje začetih del ter na
redno vzdrževanje Ze dogra-
jenih objektov. Na novo bo;
do postavili dve avtobusni
postajahšči pri odcepu ceste
v Gotovljah. Tudi v Gotov-
Ijah niso brez problemov-
Eden izmed tistih, ki jim naj-
bolj belijo lase, je stara cesta,
ki vodi mimo mrliške vežice.
t.tavcab
jT^OVEMBgM^
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Svetovna znamenitost v Ravnah pri
Soitanlu
Le redkokatera krajevna skupnosti se lahko pohvsli kar ?
dvema gradovoma, kot je to v Ravnah pri Šoštanju. Medtem
ko je grad Forchtenegg le še kup razvalin pa je Marovška
graščina, v kateri je sedaj Sanatorij Ravne, izredno lepo
ohranjen in prenovljen, v čudovitem parku pa je pred leti bil
odprt drugi ptičji rezervat v Sloveniji, ki ga nadzoruje Druš-
tvo za vzgojo in varstvo ptic pevk Šaleške doline. Pripo-
vedka pravi, da so prvotni Marovški grad, ki je stal nekoliko
niže od sedanjega, zgradili celjski grofje. Sedanji grad pa je
bil zgrajen okoli leta 1700. Leta 1898 je grad kupil Gustav
Eder in dal po lastnih načrtih v francoskem slogu napraviti
iz tržaškega marmorja stebričasto ograjo in stopnice pred
gradom. Kot znamenitost pa si je dal postaviti še kopijo
slovitega Eifflovega stolpa, ki je stal na levi strani visokih
stopnic, katere obstajajo še danes. Svetovno znameniti stolp
v Parizu, ki bo drugo leto slavil častitiljivi 95-letni jubilej, je
bil postavljen za takratno svetovno razstavo. Marovški grad
je leta 1925 kupil šoštanjski lastnik tovarne usnja Franc
Woschnagg, ki je verjetno dotrajali stolp, žal, moral podreti.
O tej svojevrstni zanimivosti v Ravnah pri Šoštanju priča
tudi stara fotografija. Seveda je sedaj tudi zunanjost in
okolica ^aščine povsem drugačna, saj se je od tistih časov
marsikaj spremenilo.
V. KOJC
IVMr, lepota in zelenle sanatorila Ravne
Umirjenost In lepota ¥ablta In kar čuttš, kako ležeta vate
Kar tukaj bi ostal, je prva misel, ki
prešine človeka ob vstopu v sanatorij
Ravne nad Šoštanjem. Pravi kraj je to,
zatočišče in vmesna postaja za ljudi, ki
so omagali v borbi z življenjem. Ura-
dno je ta kraj rehabilitacijski del ne-
vropsihiatrije Vojnik, torej del zdrav-
stvene temeljne organizacije. Pa ti te-
ga občutka ne daje. Ljudje, ki se jim je
zdravje že izboljšalo, iščejo tu sami se-
be, svoje sposobnosti in zmožnosti za
ponovno vrnitev na delo, k družinam,
v vsakdan, med druge, ki jim pravimo
zdravi ljudje. Brez bolniških oblek so,
srečuješ jih lahko tudi daleč od ozem-
lja sanatorija. Zdravstveni delavci jim
pri počasnem prilagajanju resničnosti
pomagajo vztrajno in nevsiljivo.
Tod ni prostora za veliko bolnikov.
Le 31 postelj premorejo, polovico za
moške, polovico za ženske. V dvajse-
tih letih obstoja sanatorija se tudi ni
veliko spremenilo, kaže pa, da se tudi
ne bo. Prostor je omejen, preskromen
za vse potrebe po nadaljnem zdravlje-
nju nevropsihiatričnih bolnikov na ob-
močju. Tudi razkorak med strokovni-
mi potrebami in možnostmi obstaja,
čeprav bi se še kako izplačalo, če bi
lahko v sanatoriju storili še več. Tudi
čisto finančno, saj je oskrbni dan ce-
nejši kot v Vojniku. Poleg dograjenih
metod dela na primer pogrešajo labo-
ratorij. Tako kot marsikaj drugega, re-
šujejo to s povezovanjem z drugimi - s
celjskimi zdravstvenimi temeljnimi
organizacijami ali pa kar zdravstvenim
domom v Šoštanju.
Zdravstveni delavci, ki delajo v sa-
natoriju, so tu večinoma že leta, le
zdravnild se neprestano menjujejo.
Kaže, da bo dr. Milan Pukmajevič, ki
sedaj dvakrat tedensko prihaja iz Voj-
nika, ostal: »Kolektiva, ki bi se tako
zavzemal za vse, kot da je njegovo, še
nisem videl. Ločitve: to je moje delo,
to tvoje, ne poznajo. Vsi delajo vse.
Povsem drugače se tu počutiš, kot
drugje.« Glavni sestri Tatjani Dmitro-
vič, ki je tu že od leta 1965, pa se to zdi
povsem samo po sebi umevno. Tu so,
da pomagajo ljudem, ki potrebujejo
pomoč, kako torej ne bi pomagali drug
drugemu?
MILENA B. POKLIC
IVANA FIDLER
V okolici skorajda pravljično lepo
urejenega sanatorija Ravne se raz-
prostira prostrani gozdovi. V njih
ima amitološko društvo iz Titovega
Velenja urejen ptičji rezervat. Pred-
vsem v zimskem času pacienti raven-
skega sanatorija skrbijo za ptiče, v
času delovne terapije moški izdeluje-
jo v mizarski delavnici ptičje hranil-
nice, potem pa skrbijo tudi za to, da
so krmilnice vselej polne ptičje piče.
Prav zares, v sanatoriju Ravne se pa-
cienti ne morejo počutiti nelagodno.
Domač vtis da^jo tudi klubsU pro-
stori, kjer pacienti šahirajo, gledajo
televizijo, sodelujejo v družabnih
igrah in ob praznikih pripravljajo
proslave, drugače pa čajanke, zabave
in tudi piknik v lepo urejenem parku
so že imeli.
Ne vem, če je še kje sanatorij, ki bi dajal tako topel in domač vtis, ko prvič
stopiš vanj. Sanatoriju Ravne dajejo takšen videz številne tapiserije, gobelini
in druga ročna dela, ki Jih v času delovne terapije izdelajo pacienti. Tudi svoj
park, vrt in rastlinjak imajo pacienti. Kot da bi prišel v lepo urejeno vrtna-
rijo, se ti zazdi, ko stopiš v rastlinjak, poln cvetja, zelenja in bujno cvetočega
rastlinja.
Časopisi so pisali o
»celjski aferi«, nemški libe-
ralni poslanci- so tako hudo
napadali koalicijsko vlado
Widischgraetza, da je sled-
njič morala odstopiti. V sa-
mem Celju pa so Nemci seja-
li nemir med ljudmi in del^
razdor zaradi dvojezičnosti.
Verjetno je prav, da »celj-
sko afero« opišemo nekoliko
podrobneje! Ivan Lapajne je
v knjigi Slovenski posojilni-
čar (Krško 1907) opisal do-
godke v zvezi s slovensko gi-
mnazijo v Celju. Iz vsebine
povzemamo najp)omembnej-
še. Slovito »celjsko vpraša-
nje« je burilo duhove v Av-
striji, pa tudi izven nje. Zara-
di nenehne zahteve sloven-
skih poslancev na čelu z Mi-
hom Vošnjakom, je državni
zbor na Dunaju večkrat raz-
pravljal o dvojezičnosti na
gimnazijah Ptuj, Maribor in
Celje. M. Vošnjak je zahteval
slovenske pai^elke v Mari-
boru in Celju. Posebno celj-
ski Nemci so žolčno naspro-
tovali šolanju v slovenskem
jeziku, tako je utemeljeval
svoje odklonilno stališč-e ta-
kratni ministrski predsednik
Taaffe ob nekem sprejemu
slovenskih državnozborskih
Poslancev na Dunaju. Zaradi
Vztrajnosti predlagateljev,
Pa je končno moral popustiti
in obljubil je najprej sloven-
ske paralelke v Mariboru,
pozneje pa tudi v Celju. Med
tem je njegova vlada padla in
nasledil ga je Windisch-
^etz. Njegova vlada je 19.
junija 1895 sprejela v prora-
čunu tudi postavke za celj-
sko gimnazijo. 2e po dveh
dneh je morala vlada zaradi
hrupa, ki so ga zagnali Nem-
ci po monarhiji, odstopiti.
Sledila je uradniška vlada, ki
ji je predsedoval KUmann-
segg, ta je 11. julija 1895 s 173
glasovi za in 143 proti izgla-
sovala sredstva za celjske pa-
ralelke. Celje je zaradi slovi-
te gonje proti dvojezičnosti
postalo znano po vsem nem-
ško govorečem svetu. Celo
takratni zgodovinar prof-
.Gumplovics navaja v svo-
jem delu Avstrijska državna
zgodovina celjsld primer kot
značilen dogc^ek v boju za
narodnostne pravice.
Seveda so naši poslanci bi-
li trd boj tudi v deželnem
zboru v Gradcu. Iz zapisni-
kov, ki jih je oskrbel E>ušan
Omahen v svojem obsežnem
delu o Mihi Vošnjaku je ra-
zvidno, kako si je skupina
slovenskih poslancev na če-
lu z Vošnjakom prizadevala
v deželnem zboru doseči
boljšo zaščito kmeta pred
škodo povzročeno po lovcih
in divjadjo.
Tu je šlo za razredni boj,
saj je bil poudarek na slabem
odnosu nekdanje gosposke
do kmetov. Dalje so se borili
proti nesorazmerno visokim
davščinam, ki jih je moral
kmet p|lačevati ne glede na
letino in okoliščine, ki so
lahko nanjo vplivale. V letu
1895 je bila vrsta poslanskih
vprašanj in prigovorov na ta
vprašanja.
Brez vsake^jga dvoma pa je
zasluga M.Vošnjaka še po-
sebno velika za zgostitev že-
lezniškega omrežja pri nas.
Kot železniški strokovnjak
je deloval v odgovornih od-
borih deželne in državne
zbornice. Imel je določena
stališča, ki jih je nenehno za-
govarjal. T^o je končno do-
segel gradnjo železniške pro-
ge iz Celja v Šoštanj, zelo
vplivno je deloval pri načrto-
vanju rogaške proge, ki so jo
pozneje podaljšali do Zagre-
ba. Zavzemal pa se je tudi za
gradnjo proge iz Savinjske
doline v Ljubljansko kotli-
no, ki naj bi potekala pod
Kamniškimi alpami. Do
gradnje bi prišlo, pa je izbru-
hnila prva svetovria vojna.
Ohranjen je zapisnik zase-
danja deželnega zbora v
Gradcu, ko je M. Vošnjak ze-
lo ostro napadel zatiranje
Slovencev, predsednik zbo-
ra mu je zato vzel besedo. V
ostrem spopadu je nato Voš-
njak poudaril, da je prav de-
želni zbor mesto za dogovar-
janje o razmerah na Štajer-
skem in je vztrajal pri bese-
di, seveda ob podpori ostalih
slovenskih poslancev. Nem-
ški poslanci pa so strupeno
odgovorili na dokazovanja o
neenakopravnosti Sloven-
cev v monarhiji Habsburža-
nov.
Celje je bilo v tistih časih
najhujšega boja proti razna-
rodovanju, dejansko sredi-
šče odpora na Štajerskem.
Vrsta zgodovinskih dogod-
kov priča o tem. Bilo je veli-
ko spopadov med r^emško
mislečirru in naprednirm slo-
venskimi organizacijami,
kot Sokol in drugimi. Znani
so nemiri ob obisku čeških
sokolov v Celju. Kot rečeno,
Celje je imelo številne ugle-
dne slovenske voditelje in
politike, ki so odločno stali
na braniku naše narodne
omike. Med največjimi je go-
tovo M. Vošnjak in njegove-
mu spominu so se celjski
bančni delavci leta 1975 od-
dolžili s spominsko ploščo
na njegovi hiši v Stanetovi
ulici 13. Tu je namreč delal
in živel vse do leta 1896, ko je
moral iz zdravstvenih razlo-
gov poiskati svoj novi dom v
Gorici.
Letak izvira iz časa okoli 1903. leta.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
17. NOVEMBER 1983
Grb za Zbornik
Da, sicer pa Celjski grb
za Celjski zbornik za njego-
vo tridesetletno vztrajno in
kulturno poslainstvo.
Slavnost, ki jo je pripra-
vila Kulturna skupnost ob-
čine Celje in na kateri je
najprej spregovoril pred-
sednik njene skupščine
Drago Medved, je bila v to-
rek opoldne. Na njej je o
nastanku in poti Zbornika
pa tudi o vsebini zadnje
številke spregovoril zdajš-
nji urednik Gustav Grobel-
nik. In ne nazadnje je pod-
predsednik izvršnega sveta
celjske občinske skupšči-
ne, Janko Poklič, podelil
Zborniku, oziroma njego-
vemu uredniku Celjsla grb
v priznanje za opravljeno
pomembno delo.
MB
Prenapeti iolc entuziazma med
celisicimi Icuiturnimi delavci
Lok entuziazma v kulturi
je že preveč napet. Včasih
celo tako močno, da desti-
mulativno vpliva na dejav-
nost, pa naj si bo poklicno
ali ljubiteljsko. Še bolj ne-
varno pa si je ta entuziazem
podajati in se sklicevati
nanj, saj ga prav na področ-
ju kulture pravzaprav niko-
li ni ma^kalo. Zdaj, ko se
često pojavlja v pogovorih
in dejanjih v zvezi s stabili-
zacijo, pa so nanj opozorili
tudi delegati na petkovi seji
skupščine kulturne skupno-
sti Celja.
Brez zagnanosti med kul-
turnimi delavci tudi v pri-
hodnje ne bo šlo, čeprav se
mnoga društva in poklicne
ustanove srečujejo s težkim
gmotnim položajem in ker
so se že prej stabilizacijsko
obnašali, jim je dinar še bolj
pičlo odmerjen. Kako se naj,
na primer, neko aktivno
društvo s svojim programom
predstavi širšemu krogu ob-
činstva v Narodnem domu,
če mora za to odšteti kar ne-
kaj milijonov? Glas iz dele-
gatskih klopi je zahteval, da
se naj predstavniki kulturne
skupnosti o tem pomenijo z
upravljalcem Narodnega do-
ma, izvršnim svetom in sku-
paj je treba najti boljšo reši-
tev.
Ena izmed vsebinskih
točk dnevnega reda seje
skupščine kulturne skupno-
sti se je nanašala na po-
družbljanje kulturne politi-
ke in stabilizacijska prizade-
vanja v Slovenskem ljud-
skem gledališču v Celju. De-
lavci te ustanove vidijo
izhod iz trenutne dokaj brez-
perspektivne situacije v
čvrsto zastavljenih akcijah,
ki so v vsakem primeru usta-
litveno naravnane, čeprav
gre to često na račun preza-
poslenosti. Po drugi strani
pa to še zdaleč ne pomeni, da
je bolj obremenjen kolektiv
za svoje delo tudi bolje na-
grajen. Tu se ponovno zače-
nja entuziazem, brez katere-
ga tudi poklicnega gledali-
šča že zdavnaj ne bi bilo več.
Pri tem se je za vprašati, do
kam sežejo čudeži, saj je
neizpodbitno, da bo gledali-
šče s svojim težkim položa-
jem postajalo tudi za družbo
vse dražje. Število abonen-
tov iz srednjih in osnovnih
šol se je zaradi stabilizacij-
ske naravnanosti in koncep-
ta usmerjenega izobraževa-
nja zmanjšalo. Šole so se
odrekle filmskim in gledali-
škim predstavam in koncer-
tom. O tem, za koga sploh še
peti in igrati, pa je tema, ki se
je. bodo lotili delegati na pri-
hodnji seji skupščine.
MATEJA PODJED
Kulturi dati pravo mesto!
Predvsem pa uiesnieitl že sprejeta stališča v SZDL
Obseg kulturne dejavno-
sti je v celjski občini dober.
To je ocenilo tudi predsed-
stvo socialistične zveze v
Celju, ko se je na ponedelj-
kovi seji temeljito lotilo
vprašanj razvoja kulture v
občini.
Vendar pa je zaradi vse
bolj pičlo odmerjenih fi-
nančnih sredstev treba od-
slej bolj graditi na kakovost-
ni rasti. Sklepi niso novi, saj
so bili sprejeti že pred leti na
problemski koriferenci o
kulturi, skupaj s še nekateri-
mi iz zadnje seje predsedstva
pa jih bo potrebno vendarle
upoštevati in oživiti v praksi.
Narediti je potrebno tudi
srednjeročni program z vidi-
ka krepitve investicij na po-
dročju kulture, ki je doslej v
primerjavi z drugimi dejav-
nostmi bila zapostavljena.
Vse družbeno-politične or-
ganizacije morajo pregledati
sprejete sklepe o kulturnih
dejavnostih in jih dosledno
izvajati. Stične točke za so-
delovanje pa je moč iskati še
z drugimi interesnimi dejav-
nostmi, kar bi lahko v marsi-
čem pocenilo in poenostavi-
lo uresničevanje kulturnih
programov. Prav tako bo po-
trebno izdelati regijski pro-
gram usklajevanja na po-
dročju kulture in ga strokov-
no opredeliti.
To je le nekaj bistvenih
sklepov predsedstva sociali-
stične zveze v Celju, kjer so
tudi poudarili, da morajo
med prednostmi ostati nalo-
ge v zvezi s krepitvijo dele-
gatskega sistema in razvija-
njem seminarja Clovek-delo-
kultura.
MATEJA PODJED
Viktor. VIMoriia
Ameriški film iz leta 1982. Scenarij: Blake Ed-
wards. Kamera: Dick Bush. Glasba: Henry Mancini.
REŽUA: BLAKE EDWARDS.
Igrajo: Julie Andrews, James Gamer, Robert Pre-
ston in drugi.
Blake Edwards, sicer v zasebnem življenju mož Julie
Andrews, je hollywoodski veteran. Od leta 1955, ko je
posnel svoj prvi film Pridi z nasmehom, je nanizal k^
26 celovečercev, med njimi taKšne uspešnice kot so
Zajtrk pri Tiffaniju, Največja dirka okoli sveta, Vo-
hunka Darling Lili in Desetka. Najbolj pa se je prosla-
vil s serijo filmov o inšpektorju Cluzotu - Pink Pant-
herju, z nepozabnim Petrom Selersom v glavnih vlo-
gah. Uspehom navkljub pa se je filmskim mogotcem
Hallywooda zameril in bil prisiljen dosti snemati v
tujini. Zmagoslavni povratek v filmsko prestolnico
sveta je pravzaprav šele film Viktor, Viktorija, fUm z
izvrstno glasbo, sočno in izvirno zgodbo ter imenitno
Julie Andrews v glavni vlogi.
Viktorija je simpatična in tudi dobra pevka v Parizu
v letih gospodarske recesije. Talentu navkljub ne more
dobiti službe in strada. Potem pa se s prijateljem domi-
slita ukane, ki uspe. Viktorija postane namišljeni polj-
ski grof Viktor, ki poje z ženskim glasom in ki se
ekstravagantno oblači. Ta reklama je dovolj za uspeh v
nočnih klubih. Toda, upseh ni vse v življenju. Vmes
pride ljubezen. A, kako naj se uresniči, ko mora Vikto-
rija vzdi^ževati v javnosti krinko Viktorja, ljubi pa ame-
riškega denamika? Se bo treba odreči glasbi ali pa
imidžu, ki je prinesel uspeh? Odgovor je en sam -
mogoče se je odreči vsemu, le pravi ljubezni ne.
Viktor, Viktorija je filmska uspešnica, ki ima zato
tudi vse pogoje. Posnet je nostalgično in vodi v čase
nepozabnih uspehov ameriških musicalov. Dekor je
čudovit, glasba dobra, predvsem pa prevzema pojav-
nost, glas in igra Julie Andrews. Skratka, opraviti
imamo z dobrim kinematografskim filmom, ki ga bo
občinstvo dobro sprejelo, ki pa je narejen izredno ka-
kovostno in zadovoljuje tudi strožje kriterije.
Film Viktor, Viktorija bo na sporedu kina Union v
tem tednu.
BRANKO STAMEJCIC
Dom Svobode v Zidanem mostu
bodo postopoma obnovili
Dom Svobode v Zidanem mostu so zgradili krajani sami, s
svojimi sredstvi in s svojim delom. Ta kiiltumi dom jim še
toliko več Izmeni, ker je to prvi objekt, ki so ga takoj po
vojni zgradili v popolnoma porušenem Zidanem mostu.
Danes ga je potrebno temeljito prenoviti.
Stavba je že stara in dotrajala, prostori so tudi pretesni, da
bi lahko v njem prirejali večje prireditve in povabili na
gostovanje gledališke profesionalce. Pred leti, ko so laški
občinski praznik praznovali v Zidanem mostu, so za silo
dom obnovili.
Sedaj pa bi radi imeli poleg velike dvorane z
odrom, še garderobe in pa prostore za kulturno društvo. To
bi jim vspelo le, če bi dom nekoliko razširili. Investicija bi
stala krajevno skupnost okoli 100 milijonov. Teh sredstev pa
si v finančnem pl^u niso mogli zagotoviti. Zato bodo dom
obnavljali postopoma in upajo, da jim bo \aspelo vsaj v
naslednjem srednjeročnem obdobju dom v celoti obnoviti
in razširiti.
VVE
IVloč pesmi,
plesa in
besede
Proslava v počastitev roj-
stva republike in II. zaseda-
nja AVNOJ bo letos v Celju
nov kulturni dogodek, ki
bo 24. novembra ob 18. uri
v dvorano Golovec privabil
veliko število delovnih lju-
di in občanov.
»Najboljše kuitumo-
umetniške skupine in po-
samezniki s poklicnega in
ljubiteljskega področja
kulturne dejavnosti bodo
drug ob drugem gradili
program, ki bo odraz skup-
ne moči in zavesti, da je tu-
di na področju kulture mo-
goče narediti kaj novega,«
^ dejal režiser prireditve
Štefan Zvižej.
MP
Srečanje je
uspelo
Preteklo soboto je tambu-
raški orkester 2PD France
Prešeren gostil tamburaške
skupine iz Reteč pri Škofji
Lola, iz Vučje vasi pri Kri-
ževcih, iz Ptuja ter iz Loč na
avstrijskem Koroškem. Te
skupine so namreč nastopile
na četrtem srečanju tambu-
raških skupin Slovenije, ki
je bilo tokrat v Celju, organi-
zirala pa ga je Zveza tambu-
raških skupin Slovenije pri
Zvezi kulturnih organizacij
Slovenije v sodelovanju s
celjsko občinsko zvezo kul-
turnih organizacij.
Prireditev je uspela, saj so
poslušalci, ki so napolnili
dvorano Narodnega doma
do zadnjega kotičl^, navdu-
šeno sprejeli vseh pet nasto-
pajočih skupin. Tamburaši
so tako z uspelim nastopom
potrdili, da je ljubiteljev nji-
hove glasbe pri nas vse več,
in da pesem tamburic v Slo-
veniji še dolgo ne bo zamrla.
Preobraženskij E. A: Nova ekonomika. Sv. 1. 2^agreb
1983. OML S. IV
Reisp B.: Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor.
Ljubljana 1983. OŠ S. 57473
Reljič Ž., B. Makanec: BASIC - kompjuterski jezik. 2.
proš. izd. Zagreb 1983. OŠ S. 57464
Robinson J.: Uvod u suvremenu ekonomiku. Prer. izd.
Zagreb 1981. OML S. I
Roter Z.: Vera in nevera v Sloveniji. Maribor 1982.
OML S. m
Slovenščina v javnosti. Ljubljana 1983. OŠ S. 57483
Stefanovič V.: Savremeni fudbal i pedagoško-psiholo-
ški rad. Beograd 1983. OŠ S. 57434
Teme iz marksistične politologije. Ljubljana 1983. OŠ
S. 57399
Terzič V.: Slom kraljevine Jugoslavije 1941.1. izd. Beo-
grad & Ljubljana 1982. 2 zv. OML S. n
Touraine A.: Sociologija društvenih pokreta. Beograd
1983. OML S. I
Trstenjak A.: Temelji ekonomske psihologije. 1. ponat.
Ljubljana 1983. OŠ S. 57529
Turk L: Infminacije o stroških pri odločanju o poslova-
nju. Ljubljana 1983. OML S. m
Ulanov B.: Historija jazza u Americi. Rijeka 1958.
OMM S. Sh 785.16(73X091)
Valentini F.: Modema politička misao. Zagreb 1982.
OŠ S. 57422
Kratice pomenijo: (X)M - oddelek za odrasle in mladino, OML
- oddelek za marksistično literaturo, OS - oddelek za študij,
OO - oddelek za otroke in KG - oddelek Gabeije-Hudinja.
Prireditev si ogledajo ljudje,
ki krojijo moj vsakdanji kruh!
v okviru praznovanja 40.
obletnice AVNOJ, ki bo 24.
novembra v dvorani Golo-
vec, se bo v sodelovanju z
judo klubom »IVO REJA«
predstavilo tudi Plesno gle-
dališče Celje. Njihova pred-
stava zajema oMobje od za-
četka vojne do 11. zasedanja
AVNOJ.
Program se sestoji iz treh
delov. Prvi zajema obdobje
tik pred vojno in je narejen
na glasbo domačega sklada-
telja Boga Leskovica. Ime-
nuje se: »Slutnja vojne«.
Drugi del je narejen na glas-
bo Richarda Wagnerja in za-
jema prve dni fašistične oku-
pacije, tretji pa obsega vse
faze vojne in se konča opti-
mistično z zgodovinsko pre-
lomnico AVNOJ.
Predstavo si je zamislila in
koreografirala Gordana Ste-
fanovič, ki letos že dru^č
sodeluje na tej manifestaciji.
Že drugič se pri svojem
delu srečuješ z našo revolu-
cionarno preteklostjo. Je le-
tos tvoj pristop drugačen?
G. Stefanovič: »Lani sem
delala na način, ki je prijeten
za oči, čeprav to ne pomeni,
da je bila predstava brez vse-
bine. Bilo je približno tako
kot se dela v Beogradu za
dan mladosti. Letos sem se
odločila za drugačen pristop,
ki zajema manj nastopajočih
in je vsebinsko poln. Pri tem
imam nemalokrat težave z
gibom, kajti prikazati vojno
na umetniškem nivoju je tež-
ko, ker ne moreš iti v čisto
ponazarjanje.«
Te naše vrednotei^ revo-
lucije omejuje pri izbiri
izraznih mo^osti?
G. Stefanovič: »Kadar
sprejmeš takšno temo, prev-
zameš tudi veliko odgovor-
nost, kar te pri delu nedvo-
mno omejuje. Zadovoljiti
moraš tako svtoje umetniške
kriterije kot pričakovanja in
predstave gledalcev, ki jih
imajo o naši revoluciji. Gib
mora vzbujati ljudem, ki so
vojno doživljali, asociacije
na njihovo lastno preteklost.
Generacijam, ki v vojni niso
sodelovali, pa mora omogo-
čiti pravilno vrednotenje na-
še revolucije.«
Ali ti sodelovanje v zgo-
dovinskih kreacijah olajšu-
je delo na drugih pobočjih
tvojega udejstvovanja?
G. Stefanovič: »Odpira mi
možnosti za delo. Te priredi-
tve si ogleda veliko število
ljudi, predvsem pa si jih
ogledajo ljudje, ki krojijo
moj vsakdanji kruh. Tukaj
imam priložnost, da poka-
žem svoje znanje.«
V. E.
17. NOVEMBER 1883
NOVI TEDNIK - STRAN 2
Za pospeSevanle
drobnega gospodarstva
v občini Celje
o uresničevanju družbenega dogovora
o pospeševanju drobnega gospodarstva
v občini Celje v letih 1981-1985 v tem
času razpravljajo na različnih ravneh. Na
njegovi seji so sodelovali vsi podpisniki
družbenega dogovora, občinski svet
ZSS pa je skupno z Obrtnim združenjem
pripravil predloge, ki po njihovem mne-
nju v sedanjem času lahko pomembno
vplivajo na razvoj drobnega gospodar-
stva v občini. V zadnjem času je namreč
vse več besed o tem, kaj bo še treba
storiti za razvoj drobnega gospodarstva,
a vse to postaja neuresničljivo, če ne bo-
mo rešili zapletov in težav, v katere se
drobno gospodarstvo zapleta danes. Vlo-
ga občinskega sveta ZSS je ob tem po-
vsem razumljiva, saj se s svojimi predlo-
gi zavzema neposredno za socialno var-
nost delavcev, zaposlenih pri samostoj-
nih obrtnikih. Predlogi so pa takšni:
•	Občinski svet ZSS Celje je prepri-
čan, da je potrebno vsekakor motivirati
obrtnike za večje zaposlovanje delavcev
in to tudi s tem, da se tistim obrtnikom,
ki bodo na novo zaposlovali delavce ali
bodo povečali zaposlovanje, priznava
davčne olajšave.
•	Zaradi socialne varnosti delavcev
kot tudi politike razvoja malega gospo-
darstva, je potrebno urediti en^e plačil-
ne obveznosti kot obstajajo v združenem
delu.
•	Ker se obrtniki z uvedbo depozita
srečujejo tudi s čedalje večjimi problemi
uvoza repromateriala in rezerviiih delov,
občinski svet ZSS meru, da je potrebno
na tem področju pristopiti k določenim
olajšavam, saj bo le tako mogoče zagoto-
viti nemoteno delo delavcev.
•	Ravno tako so prepričani, da bi mo-
rala politika dodeljevanja lokalov novim
obrtnikom biti bolj učinkovita v smislu
hitrejšega reševanja in doslednega upo-
števanja sprejetih dogovorov na ravni
občine.
•	Ker je bila na pobudo Obrtnega
združenja oblikovana posebna komisija
pri izvršnem svetu skupščine občine Ce-
lje, ki bi naj spremljala izvajanje dogo-
vorjenih ciljev, ugotavljajo, da se ta ko-
misija ne sestaja oziroma njenega delo-
vanja ni moč opaziti, zato menijo, da bi
morali to komisijo čimprej usposobiti za
tiste funkcije, zaradi katerih je bila usta-
novljena.
Takšni so bili skupni predlogi občin-
skega sveta ZSS in Obrtnega združenja,
ki jih je izvršni svet tako ali drugače
podprl.
Občni zbor In revija
Desetega decembra bo v Celju občni
zbor delavcev, zaposlenih pri obrtnikih.
Zbor bo ob 10. uri dopoldan pri Mlinarje-
vem Janezu. Izvolili bodo novo vodstvo
osnovne organizacije, se pomenili o
opravljenem delu v zadnjem letu in se
dogovorili o nadaljnjem delu.
Popoldan ob 18. uri pa bo ravno tako
pri Mlinarjevem Janezu v okviru priprav
na delovno tekmovanje frizerjev v letu
1984, frizerska revija delavcev celotnega
celjskega območja. Popestrih jo bodo z
modno revijo v počastitev 100-letnice šo-
le Center Borisa Kidriča. Na njej bodo
sodelovale delovne organizacije Toper,
Tkanina, Kors, Modni salon in Etooj.
Modno revijo bo povezoval Volodja
Peer, po njej pa bo frizerski ples, s kate-
rim se bodo tako frizerski delavci kot
drugi delavci, zaposleni pri obrtnikih,
poslovili od leta 1983.
Vstopnice za prireditev bodo lahko do-
bili samo delavci, zaposleni pri obrtni-
kih, ki se bodo udeležili tudi občnega
zbora.
Srečanje delavcev v
Celju
v petek, 23. septembra 1983 se je v
okviru mednarodnega obrtnega sejma v
Celju zbralo na razstavišču več kot 700
delavcev zaposlenih pri samostojnih
obrtnikih iz občin regijskih sldadov
Ljubljane, Gorenjske, Maribora in ob-
močja regijskega sklada Celja. Samo iz
območja regijskega sklada Celja se je
zbora udeležilo 362 delavcev. Namen
srečanja je bil organiziran ogled sejma,
na kar se je srečanje nadaljevalo na Te-
harju pri »IVIlinarjevem Janezu«. Po
uvodnih pozdravnih besedah predsed-
nika RO obrti Slovenije in sekretarja ob-
činskega sveta ZS Celje se je srečanje
nadaljevalo v prijetnem prijateljskem
vzdušju ob spremljavi glasbe in humori-
stične skupine. Srečanje je bilo preplete-
no s strokovnim delom in spoznavanjem
delavcev navedenih občin. V prosti be-
sedi so bile izmenjane izkušnje o delu
regijskih skladov za izobraževanje ter o
delu osnovnih organizacij ZS. 2e v
uvodnih besedah pozdravnega govora in
besedah, ki so bile izrečene o namenu
tako masovnega srečanja delavcev je bi-
lo predlagano, da naj srečanje postane
stalna oblika ogleda sejma in izmenjave
izkušenj delavcev. Pobuda bo upošteva-
na v programu dejavnosti sklada za leto
1984 kot tudi za daljnoročno aktivnost.
Letne programsko
volilne konference
OOZS
v skladu s smernicami republiškega
sveta ZSS bodo v letošnjem letu tudi v
OOZS delavcev zaposlenih pri samostoj-
nih obrtnikih letne volilno programske
konference že v mesecu decembru. Upo-
števajoč že dveletno mandatno dobo or-
ganov OO ZS delavcev pri obrtnikih bo-
do aktivnosti posvečene tudi kadriranju
in volitvi nekaterih novih članov lO,
nadzornih odborov kot tudi posameznih
komisij. V času priprav na volilno pro-
gramske konference se bomo v kadrova-
nje kot tudi v pripravo programa dela za
leto 1984 vključili vsi in aktivnost naj ne
gre mimo nobenega izmed članov OO
ZS. Posebej bomo pozorni, da bomo
izvolili v kolikor je pač potrebno takšna
vodstva, katerih člani bodo vsestransko
pripravljeni nadaljevati delo OO ZS ozi-
roma le tej še dodati tiste aktivnosti, ki
bodo članstvo še globlje povezale in dale
vso podporo uresničevanju in izvajanju
sklepov 6. seje RS ZSS pri izpolnjevanju
nalog gospodarske stabilizacije, ki ne
sme mimo našega specifičnega področja
se pravi dela in razvoja obrti samostojne-
ga osebnega dela.
Priprave na letne volilne programske
konference nam bodo olajšali vzorci do-
kumentov, katere je OO ZS dostavil RO
obrti in se nanašajo na Pravila o organi-
ziranosti in delovanju OO ZS, letni načrt
dela OOZS za naslednje leto kot tudi
Pravilnik o delovanju disciplinske komi-
sije na področju samostojnega dela v
obrti. Vse navedene dokumente mora-
mo na letnih konferencah sprejeti vsi
delavci ter naj ne bo člana OO ZS, ki bi
ne bil s temi dokumenti tudi v podrob-
nostih seznanjen. Povsod tam, kjer še
OO ZS ne delujejo kot je zastavljeno v
smernicah RS ZSS, je ravno sedaj trenu-
tek, da se organizira ustanovna konfe-
renca OOZS. Dobro delo OO ZS tudi
daje pogoje pestrejši aktivnosti sklada za
dopolnilno izobraževanje delavcev, kate-
rega pomemben vezni, člen je predvsem
aktivna OO ZS. Na letniii programskih
konferencah ne smemo pozabiti, da eno
izmed točk dnevnega reda posvetimo tu-
di delu sklada oziroma vlogi vsestran-
skega strokovnega izobraževanja delav-
cev zaposlenih pri samostojnih obrtni-
kih.
Specializirane
ekskurzije
v skladu s programom aktivnosti re-
gijskega sklada za izobraževanje delav-
cev bo v mesecu decembru še naslednja
aktivnost:
1.	Delavci lesno predelovalne stroke
si bodo ogledali tovarno pohištva Meblo
v Novi Gorici. Iz vseh šestih občin se bo
te specializirane strokovne ekskurzije
udeležilo 100 delavcev.
2.	Delavci kovinsko predelovalne
stroke si bodo ogledali tovarno kovane-
ga orodja Unior Zreče. Tudi tu bo lahko
udeleženih največ 100 delavcev.
3.	Tovarno čevljev Peko Tržič pa si
bodo ogledali čevljarji, tapetniki in
usnarji. Te specializirane strokovne ek-
skurzije pa se bo udeležilo 50 delavcev.
Sklad poziva delavce posameznih spe-
cializiranih strok, da se nemudoma in to
najkasneje do petka, 2. decembra 1983
zglasite na sedežih svojih OO ZS v svoji
občini ter se prijavite za posamezne spe-
cializirane strokovne ekskurzije. Tajniš-
tva OO ZS bodo sprejemala prijave samo
do popolnitve, ker so števila udeležen-
cev za posamezno ekskurzijo omejena.
Na podlagi vaših prijav oziroma naslo-
vov vas bomo pismeno obvestili o kraju
zbirališča in časa odhoda. Vse podrob-
nejše informacije boste sprejeli na sede-
žu svoje OO ZS. Želimo vas opozoriti, da
se morate v primeru, da ste se prijavili na
strokovno ekskurzijo le te tudi obvezno
udeležiti, v izogib dodatnih stroškov or-
ganizacije.
V	drugi polovici decembra bo Siclad
tudi organiziral ogled Cankarjevega do-
ma v Ljubljani z ogledom ene izmed kva-
litetnejših kulturnih predstav. Te kultur-
ne dejavnosti se bo lahko predvidoma
udeležilo 100 delavcev, zbiranje intere-
sentov pa bo prav tako potekalo preko
sedežev OO ZS v posamezni občini do
popolnitve. Ker je področje kulturne cik-
tivnosti prav tako pomemben dejavnik
vsesplošnega usposabljanja delavcev,
smo prepričani, da bo tudi na tem po-
dročju udeležba polnoštevilna.
Urejanje delovnih
razmerij delavcev pri
samostojnih obrtnikih
Ne glede na to, da gre pri urejanju
delovnih razmerij med samostojnim
obrtnikom in delavcem za vrsto nekega
dvostranskega pogodbenega odnosa, je
vendarle ta problematika že po naravi
bolj pripadajoča samostojnemu obrtni-
ku, ki je dolžan upoštevati vsa načela
kolektivne pogodbe ter kot delodajalec
tudi delavca seznaniti z vsemi oboje-
stranskimi dolžnostmi in pravicami, ka-
tere pa se v spornih primerih še vedno
ne rešujejo dovolj kvalitetno.
V	korist kvalitetnejših in za obe stran-
ki koristnih hitrih reševanj spornih
odnosov delovnih razmerij je sodišče
združenega dela v Celju ponudilo obliko
seminarja s priloženim svetovalnim gra-
divom, s čimer bi obrtnikom in delav-
cem pojasnili vse tiste ključne in najpo-
membnejše zadeve, kako kvalitetno ra-
zreševati spore, ki nastajajo na področju
delovnih razmerij med delavci in samo-
stojnimi obrtniki. Trenutno sklad načr-
tuje, da bi se tak seminar izvedel nekje v
začetku januarja 1984 in to v Celju, v
kolikor pa bomo ugotovili, da seminar in
priložena brošura, v kateri so posamezni
prikazi, kako reševati spore izhajajoče iz
delovnega razmerja bistveno pripomore-
ta h kvaliteti razreševanja sporov, bomo
seminarje organizirali tudi v drugih ob-
činah območja regijskega sklada. Stro-
ške seminarja bo za delavce pokril sklad
za izobraževanje, za obrtnike pa predvi-
doma obrtna združenja.
Sklad za izobraževanje delavcev na področju samostoj-
nega dela na celjskem območju želi delavcem in samo-
stojnim obrtnikom prijetno praznovanje Dneva republike -
29. novembra
Učenci dobro pripravljeni na
morebitne naravne nesreče
Ali učenci osnovne šole lahko dojamejo, kako po-
membna je za njihova mlada življenja obrambna spo-
sobnost? Na to in številna druga vprašanja so si de-
lavci in učenci Osnovne šole XrV. divizije iz Dobrne
odgovorili v vaji NNNP, ki so jo imeli ob zaključku
meseca požarne varnosti.
Ob 10.05 je sirena prekinila šolsko delo in napove-
dala naravno nesrečo - potres s požarom. Učenci in
učitelji so v rekordnem času izpraznili stavbo, le
učenci v zgornjem nadstropju niso mogli ven, ker je
potres zasul izhod. Ekipa civilne zaščite je takoj pre-
gledala stavbo in ranjence prenesla v šotore, kjer so
prejeli prvo pomoč.
Medtem, ko je pionirska gasilska četa gasila požar,
so ostali člani reševali z lestvijo in spustilnico učence
iz porušenih učilnic.
Vajo, ki je pokazala, da so učenci dobro pripravljeni
na svoje naloge, so dopolnili še z ogledom gasilskega
doma in s tremi filmi o požarni varnosti.
VVE
Za vsakogar je bilo dovolj izbire. Zlasti sedaj, ko je nova smučarska oprema zelo draga.
Vsega le bSio
dovoli
Peti smučarski sejem nove
in rabljene smučarske in zim-
ske opreme v dvorani Golovec
se je uspešno sklenil. V sed-
mih dneh so lahko vsi občani
Celja prodali ali zamenjali rab-
ljeno in precej drago smučar-
sko opremo. Vsega skupaj je
osem smučarskih strokovnja-
kov sprejelo preko 4000 izdel-
kov, to je smuči, vezi, čevljev,
palice, drsalke in oblačila za
zimsko smučarsko opojnost.
Večina je dosegla svoje. Obča-
ni so svoje prodali in nabavili
novo rabljeno opremo s katero
bodo lahko koristili v prihod-
nje.
Mimo tega je bilo na sejmu
tudi možno kupiti nove izdel-
ke, kot so to rokavice, očala in
program jugoslovanskega
smučarskega sklada. Dnevne
pa so predvajali tudi športne
filme. Po prvi oceni se je sejma
ogledalo in udeležilo preko
8000 obiskovalcev.
J. K. foto T. TAVČAR
10. STRAN - NOVI TEDNIK
17. NOVEMBER 1983
i posluhom dražbe in pridnimi
raicaml se rojeva lepo živiienle
Trdna kmetija Ma¥rtče¥lh r Florjanu nad Gornjim gradom
Florjan je idilična vasica
nad Gornjim gradom. Lepo
urejene kmetije v hribovi-
tem predelu so stisn^ne na
rebri, do vseh kmetij pa so
speljane ceste. Že na prvi
pog^led lahko vidimo, da tod
ljudem ne gre slabo. Pogla-
vitni vir preživljanja je se-
veda mlečna živinoreja, vse
več pa se jih odloča tudi za
kmečki turizem. Med trdni-
mi kmetijami je tudi kmeti-
ja Valentina Mavriča. Po
domače se tu pravi pri Pet-
kovih.
Valentin, zakaj se pri vas
niste odločili za kmečki tu-
rizem?
V. Mavrič: »Trenutno za to
nimamo pogojev. Za kmečki
turizem mora biti pri hiši več
ljudi. Moji otroci še niso po-
ročeni in hodijo v šole. Sama
z ženo ne bi zmogla dela na
kmetiji, povrhu pa se ukvar-
jati še s kmečkim turizmom.
Ce bodo pogoji za to kasneje,
mislim, da bi se zanj lahko
odločil.«
Na številni^ kmetijah
imajo probleme z nasledni-
ki. To vprašanje za Vas Va-
lentin, glede na vaša leta
res še ni aktualno, pa ven-
darle ...
V. Mavrič: »Hčerka študi-
ra v Mariboru agronomijo,
sin je končal srednjo kmetij-
sko šolo in je sedaj v službi
pri Zgomjesavinjski kmetij-
ski zadrugi, še ena hčerka pa
obiskuje pedagoško gimna-
zijo v Celju. Za nasledstvo
me torej ne skrbi.«
S čim se v glavnem uk-
varjate na Vaši kmetiji?
V. Mavrič: »Z živinorejo,
precej pa imamo tudi goz-
dov. V hlevu, lu smo ga pred
leti preuredili imam petnajst
glav živine. Mleka oddamo
trideset tisoč litrov. Skupaj
imamo 48 hektarov površin,
od tega pa je osem hektarov
travnikov. Kmetija sama pa
je sorazmerno tudi dobro
mehcinizirana.«
Na prvi pogled torej brez
problemov... Resnica je
verjetno drugačna. Kakšne
težave imate kmetje v vi-
šinskih predelih, če se pri-
merjate s tistimi v nižinah?
V. Mavrič: »Dejstvo je, da
je kmetijska proizvodnja v
hribovitih predelih za tride-
set do štirideset odstotkov
dražja kot v dolini, čeprav
nočem reči, da kmetje v do-
linskih predelih nimajo te-
žav. Za ilustracijo naj vam
povem samo to, da lahko v
ravninskem svetu s traktor-
jem v eni uri opraviš toliko
dela kot tu v hribih v treh
urah. V višjih predelih pora-
bimo tudi več umetnega
gnoja in še bi lahko našte-
vell.«
Kaj lahko poveste o sode-
lovanju z Zgomjesavinjsko
kmetijsko zadrugo?
V. Mavrič: »Mislim, da je
dobro. Kdor je za sodelova-
nje, temu ne more biti žal.
Zadruga je tudi sorazmerno
dobro založena z umetnimi
gnojili. Včasih je problem
dobiti pospešev^ca, vendar
je to razumljivo, saj je teren v
mozirski občini izredno ve-
lik in pospeševalci tudi ne
morejo tako pogosto priha-
jati.«
Kam vozite mleko?
V. Mavrič: »Sedaj ga nepo-
sredno vozimo v Radmirje.
Kmetje v Florjanu se odlično
razumemo, zato se tudi do-
govorimo, kdaj bo kdo za-
dolžen za prevoz mleka v
Radmirje. Prej pa smo čakali
na vesti, da je prišel avtomo-
bil in nikdar nismo natančno
vedeli, kdaj se bo to zgo-
dilo.«
Pri Vas imate tudi ple-
mensko kravo za vzrejo bi-
kov. To je redkost. Za kaj
gre?
V. Mavrič: »Ena izmed
krav, ki jih imamo v hlevu
ima tudi te lastnosti, da so
njeni potomci ocenjeni zelo
dobro. Tako teličke te krave,
oziroma bodoče krave dajejo
zelo veliko mleka, bikci pa
tudi prenašajo te lastnosti
naprej. Vse takšne krave v
Sloveniji so izbrane na osno-
vi podatkov, ki jih hrani re-
publiški inštitut za živino-
rejo.«
Se o marsičem smo govori-
li z Valentinom. Tako sniO
izvedeli, da je lansko leto do-
bil telefon, ki mu prihrani
ogromno vsakodnevnih vo-
ženj v dolino. Valentin je tu-
di človek, ki odkrito prizna-
va, da ima precej zaslug za
dobro življenje v višinskih
predelih družba, ki je v tem
koncu znala pravočasno pri-
sluhniti problemom in teža-
vam ljudi, ki žive tod. Dej-
stvo pa je, da brez pridnih
ljudi nikjer ne gre. In takšni
so Mavričevi!
JANEZ VEDENIK
Zda] ie čas za gnoIeNe hmeljišč z osnovnimi gnojili
Četudi nas je mraz že ogrnil v bolj topla oblačila, pa ta čas in tudi čez zimo, savinjski hmelja^i
izkoristijo za osnovno gnojenje hmelja. Zemlja tudi pod snegom lahko vsrkava vase fcsfor, kalij in
žlindro.
Ugodna
zavarovanja za
kmete -
Ko je nastajala nova po-
kojninska zakonodaja, so
v javnih razpravah povz-
dignih svoj glas tudi
kmetje, kajti vse do^zdaj
njihov status ni bil pra-
vično ureien.
Novi zakon, ki naj bi za-
čel veljati s prvim januar-
jem prihodnje leto pa je
slovenske kmete vključil
v enoten sistem pokoj-
ninskega in invalidskega
zavarovanja.
Poleg tistih, ki so že bili
vključeni v kmečko sta-
rostno zavarovanje, priz-
nava na novo to zavarova-
nje tudi prevzemnike
kmetije in to do leta 1972
nazaj. Zakon tudi omogo-
ča t£^o imenovano kom-
binirano zavarovanje,
delno iz kmetovanja in
delno iz rednega delovne-
ga razmerja. Ugotavljanje
dejstva, kdo je v resnici
kmet, kar je zakon prepu-
stil statutu, pa je urejeno
tako, da se kmet, ki
opravlja kmetijsko dejav-
nost kot glavni in edini
poklic, prijavi sam v zava-
rovanje in le v primeru
spora mora za to predloži-
ti ustrezno potrdilo ob-
činskega upravnega orga-
na, ki je pristojen za kme-
tijstvo.
Z. S.
Gospodarno icmetovanje
Piše Franc Potočnik, dipl. kmot. Inž.
Hranilna vrednost krmil za govedo (2)
Oglejmo si, kakšna je hranilna vrednost najpogostejših domačih voluminoznih
krmil, kot so seno, silaža, trava, detelje in paša. Opozarjamo, da so navedene
vrednosti v tabeli le približne ocene hranilne vrednosti posameznih krmil, saj je
kvaliteta domače krme zelo odvisna od časa in načina spravila ter skladiščenja.
V ceUski občini povečujejo
plodne kmeUjske površine
Letošnjo spomlad so v
celjski občini nadaljevali z
izvajanjem hidromelioraci-
je v Žepini. Na tem kom-
pleksu je 105 ha zemljišč v
družbenem in 66 ha zem-
ljišč v zasebnem sektorju.
Letos je bilo izvršenih že
20 ha hidromelioracij in iz-
kopano 2000 metrov odpr-
tih odvodnih jarkov za na-
daljnjo drenažno mrežo. Za-
ključena je bila tudi melio-
racija v Lokrovcu na povr-
šini 35 ha.
Ce upoštevamo že izvede-
ne melioracije v predlani, la-
ni in letos, je melioracijski
kompleks 2epina realiziran
70%, ostali deli polja pa bodo
končani do spomladi 1984.
Za melioracijsko polje v
Zadobrovi so projekti izdela-
ni, ustanovila in registrirala
se je melioracijska skupnost,
občinski skupščini je predlo-
žen v sprejem odlok o uved-
bi melioracijskega postopka
za območje Zadobrova, Zve-
zi vodnih skupnosti Sloveni-
je je dana vloga za odobritev
66% nepovratnih sredstev.
Sredstva ZVS Slovenije so
odobrena do spomladi 1984.
leta, upajo pa tudi, da bodo
dobili izvajalca za izkop do-
vodnih jarkov. V celoti bi bi-
la ta melioracija zaključena v
jesensko-zimskem času
1984-1985 ali najpozneje do
konca tega srednjeročnega
obdobja.
V celjski občini opažajo,
da imajo tudi več manjših za-
močvirjenih zemljišč, na po-
sameznih površinah pa je za-
radi razgibane konfiguracije
terena otežkočena strojna
obdelava. Te površine so
manjših razmer in jih zato ne
morejo vključiti v komplek-
sne melioracije. Da bi uspo-
sobili ta zemljišča za normal-
no kmetijsko proizvodnjo,
vlaga KZS znatna sredstva v
male hidro .A agromelioraci-
je. Pri teh agrarnih nalogah
je na osnovi pravilnika uve-
den princip sovlaganja sred-
stev, vendar samo za kmete,
ki so proizvodno povezani
preko KZ Celje. Pri teh ma-
lih hidro in agromelioracijah
vlaga KZS 50% nepovratnih
sredstev, 50% pa kmet v
obliki lastnega dela ali sofi-
nansiranja. I^tni plan malih
hidro in agromelioracij za le-
tošnje leto je znašal 30 ha,
izvedeno pa je bilo pri 75
lastnikih in sicer na 93 ha hi-
dro in 33 ha agromelioracij,
skupaj na 126 hektarih. Tako
je bil letni plan maUh hidro
in agromelioracij presežen
za 42 odstotkov.	Z. S.
Kar se bo mali Janko naučil, to bo
veliki Janko znal
Pa povejte, če ni fant od fare tale Janko Deželakov. Ma-
mici, ki je imela polne roke dela na polju, je prihranil čas,
Podlesnikovi teti pa je napravil veselje s polnim košem
sadja. Kmečki otroci z Vrha nad Laškim se nič ne razlikujejo
od ostalih vrstnikov s kmetij. Že od malih nog naprej poma-
gajo staršem in kdo ve, če ne bo nekoč ta mali Janko velik in
priden kmet. Časa za razmislek ima še dovolj, saj je star
komaj tri leta in pol.
17. NOVEMBER 1983
^mmimaBmBasasa
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Večino fizičnih del so pri izgradnji smučišča Gozdnilc opravili krajani Griž, delavci nekaterih delovnih organizacij ter
člani društev in učenci šol na prostovoljnih delovnih akciji. (Foto: L.Korber)
Gozdilik - nova pridobitev za smučarje
■llllll IMIIIIIIIIIII IIMIIIilMIHIIIIIHIIIl llll IIMIllll lillll— IMIIIIMIIIIMn011WWWmilWniri]ir lillllll Illl IHIIillllllllIMlIl
Vloženega je bilo veliko prostovoljnega dela
Po dveh letih dela na
smučišču Gozdnik v žalski
občini bodo verjetno še ta
mesec pognali novo 400 m
dolgo vlečnico, ki bo lahko
v eni uri prepeljala 600
smučarjev. To pa bo zaklju-
ček obsežnih del na ureja-
nju proge, dovozne ceste,
poseku gozda, novemu elek-
tričnemu priključku in na-
peljavi telefona.
Vse skupaj se je pričelo z
idejo nekega občana, ki je
menil, da bi lahko zaraščen
pašnik nad kmetijo Petrove
izkoristili za smučišče. Ta
predel med Kamnikom, Mr-
zlico in Gozdnikom je na-
mreč znan po obilnih snež-
nih padavinah, saj sneg tu
neredko zapade že novem-
bra in se obdrži vse do aprila,
maja. Ker je tudi lastnik
kmetije Pepi Petrove poka-
zal zanimanje za postavitev
vlečnice je akcija stekla.
Ob izredno požrtvovalnem
delu posameznikov, ki so
ustanovili odbor za izgrad-
njo smučišča Gozdnik ter ob
sodelovanju občanov iz Griž,
delavcev nekaterih delovnih
organizacij, kot so Gradnja
Žalec, Sip Šempeter in dru-
ge ter ob pomoči Gozdnega
gospodarstva in občinske sa-
moupravne interesne skup-
nosti za ceste so stekla tudi
prva dela. Kmalu so se v to
akcijo vključila tudi nekate-
ra društva ter telesnokultur-
na skupnost in tako bodo
verjetno še ta mesec zaklju-
čili dela, ki so skupaj z opre-
mo vredna okoli 12 milijo-
nov din.
Za ureditev smučarske
proge je bilo treba opraviti
obsežna zemeljska dela, po-
sekati del gozda, položiti
drenažne cevi, odstraniti ka-
menje, zasejati travo in po-
dobno.
Razen del pri ureditvi
smučišča je bilo treba urediti
tudi dovozno cesto v razdalji
kakih 3 km ter urediti nov
električni priključek, do
kmetije Petrove pa so nape-
ljali tudi telefon.
Na kmetiji Petrove naj bi
del stare hiše tudi preur^ili
v okrepčevalnico, kasneje pa
se bo ta kmetija verjetno
preusmerila v kmečki turi-
zem. Prav gotovo pa nudi
določeno rezervo za nočitve-
ne in gostinske usluge tudi
lovska koča Gozdnik, ki je
od smučišča oddaljena slab
kilometer.
Kljub pomoči vseh zainte-
resiranih, da bi bilo smuči-
šče čimprej nared, pa je bilo
denarja vseenb premalo, da
bi naročili vlečnico pri proi-
zvajalcu smučarskih naprav.
Zato so prosili za pomoč po-
samezne delovne organizaci-
je, ki so opravile določena
dela, ostalo pa so kupili pri
privatnem proizvajalcu. Ta-
ko zdaj že stojijo vsi drogovi
za vlečnico in tudi zgornja
ter spodnja postaja vlečnice.
Napeljati je treba še vlečne
vrvi in urediti spodnji objekt
pri vlečnici.
Te dni hitijo tudi z deli na
izgradnji zadnjih metrov ce-
ste, ki bo še kako pomembna
tako za smučišče kot tudi za
vse ostale prebivalce tega
kraja. Nasploh je smučišče
Gozdnik prineslo v ta obrob-
ni in dokaj nerazvit kraj v
žalski občini celo vrsto ko-
ristnih sprememb, ki kažejo
na hitrejši razvoj tega kraja.
F. P.
Odprli liazen tudi v Laškem
Izvršni svet občine Laško
je podprl predlog laškega
zdravilišča, da zgradijo ba-
zen na prostem. V vsej laški
občini sta trenutno le dva
odprta bazena, v Radečah
in Rimskih toplicah, ki pa
zdaleč ne pokrivata potrebe
občanov in gostov po to-
vrstni rekreaciji.
Vprašanje odprtega baze-
na se je zaostrilo v zadnjih
letih, ko si vse manj ljudi
lahko privošči dopust na
morju, poleg tega je razvoj
gostinsko turistične dejav-
nosti ena prednostnih n^og
v dolgoročnih planskih do-
kumentih občine. Z baze-
nom bi prav gotovo popestri-
li turistično ponudbo, ki je
tudi v poletnih mesecih še
precej skromna. Zato bo po-
trebno poleg bazena storiti
še kaj več, zlasti pa povečati
in popestriti izvenpension-
sko ponudbo in izkoristiti
vse možnosti, ki jih nudijo
obstoječe zdraviliške zmog-
ljivosti.
Nosilec turistične ponud-
be v občini je Zdravilišče La-
ško, ki bi se moralo v bodoče
bolj povezovati tudi z drugi-
mi turističnimi društvi, s ka-
terimi naj bi izdelali enotnej-
ši koncept turistične ponud-
be. Skromna izvenpension-
ska ponudba je prav gotovo
botrovala tudi slabšim rezul-
tatom v letošnji sezoni, ko se
je izredno zmanjšalo število
tujih gostov, v celoti pa se je
zmanjšalo tudi število noči-
tev.	VVE
Kutiarske dobrote
Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje je pripravila ob 25-
letnici zanimiv program, ki se bo pričel jutri dopoldne.
V dopoldanskem času bodo tri predavanja in sicer na temo
»Hrana, kulturna dediščina štajerskega področja«. Predaval bo
dr. Boris Kuhar. O dietni prehi^ii bo govorila Mimica Herček,
Jože Toplak pa bo osvetlil vlogo gostinsko-turističnega delavca
v današnjem Času.
Po predaveinjih bo kulinarična razstava na šoli. Pripravili so jo
učenci in učitelji, na njej pa bodo pripravili 56 različnih kuhar-
skih dobrot, značilnih za celjsko in širše štajersko ter koroško
območje. Recepte so več let zbirali sami učenci, tako da laliko
pričakujemo vrsto izvirnih narodnih jedi, ki jih še nismo videli
na podobnih razstavah. Flazstava bo za občane odprta že danes
popoldne od 15. do 18. ure.
VVE
Martinov« izlet PD Celle
V svojevrstno veselo »martinovanje« se je iztekel sobotni izlet
»v neznano« izletniške sekcije PD Celje pod vodstvom Jemeza
Kovačiča. 30 planink in planincev je v soboto zjutraj sedlo na
»Rogatčana«, v Šmarju izstopilo in pred spomenikom padlih s
šopkom in svečico počastilo spomin žrtev narodnoosvobodil-
nega boja. Nato so se pognali navkreber proti Sv. Roku k ogledu
tega najlepšega slovenskega cerkvenega baroka, zatem pa jo
mahnili čez dm in stm na Tinski vrh.
Po ogledu obeh, v umetnostno zgodovinskem pogledu zanimi-
vih cerkva, je toplo jesensko sonce zadržalo izletnike okoli mize
Pod stoletno lipo: ob hrani iz nahrbtnikov te domače pecivo,
orehi in pečeni kostanj, predvsem pa obilje rujne lanske in
letošnje kapljice iz ondotnih gostoljubnih zidanic, ne nazadnje
pa vesela pesem.
Zidane volje so se popoldne izletniki vrnili skozi jesenski,
2latorumeni gozd na železniško postajališče v Pristavo, odtod pa
zopet z vlakom v Celje. Bil je lep jesenski izlet, ki bo še dolgo
zbujal željo po podobnih ponovitvah.
GG
Slovenska ljudsko gledališče
Četrtek, 17. nov. ob 19.30: Miloš Mikeln: MOR. POL.
KVALIF. TOV. GUBCA. Gostovanje v Zagorju.
Sobota, 19. nov. ob 20.30.: Miloš Mikeln: MOR. POL.
KVALIF. TOV. GUBCA. Gostovanje v Cankarjevem
domu v Ljubljani.
Nedelja, 20. nov. ob 20.30: Miloš Mikeln: MOR. POL.
KVALIF. TOV. GUBCA. Gostovanje v Cankarjevem
domu v Ljubljani.
Sreda, 23. nov. ob 10.: Denis Poniž: SKOF TOMA2
HREN. Zaključena predstava za Gostinsko šolo iz Celja.
Likovni salon Celle
v Likovnem salonu bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo
slikarskih in grafičnih del Dušana Kirbiša. Razstava bo
odprta do 7. decembra.
KnSIžnIca Titovo Velenje
v knjižnici bo jutri ob 19. uri Petkov kulturni večer v
pesmi in besedi: Med Uršljo goro in Peco. Nastopili bodo
Sentanelski pauri, petkove kulturne večere pa organizira
Kulturni center Ivan Napotnik iz Titovega Velenja.
Kulturni dom Tmava
v dvorani kulturnega doma v Tmavi bo v soboto gosto-
valo Gledališče pod kozolcem. Ob 19. uri bodo uprizorili
Zupanovo Micko Antona Tomaža Linharta, ki jo je režiral
Bogomir Veras.
Kulturni dom Ootovlje
z veseloi^o Antona TomaŽa Linharta Zupanova Micka
se bo gledališče pod kozolcem iz Smartnega ob Paki pred-
stavilo tudi v Gotbvljah. Predstava bo v nedeljo ob 16. uri v
dvorani kultumega doma.
Narodni dom Celje
v dvorani Narodnega doma v Celju bo v soboto, 19.
novembra Medobčinska revija pevskih zborov celjske re-
&je. Več kot dvajset odraslih pevskih zborov, ki so bili
izbrani na občinskih revijah, se bo občinstvu predstavilo
na dveh koncertih, in sicer ob 16.30 in 19.30 uri.
Osnovnošolski center Žalec
Prihodnji teden v sredo, 23. novembra bodo v Žalcu
gostili kulturno skupino 14. oktobar iz pobratene občine
Kruševac. S pesmimi in plesi jugoslovanskih narodov in
narodnosti se bodo predstavili v sredo ob 19. uri v telova-
dnici osnovnošolskega centra.
Knjižnica Edvarda Kardelja
v avli knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu je
odprta reizstava z naslovom iz Starih tiskov. Razstava je
posvečena mesecu knjige, ogledate pa si jo lahko vsak dan
v času, ko knjižnica posluje za bralce, in sicer do 17.
novembra.
Oalesija Mozirje
v razstavnih prostorih Galerije v Mozirju si lahko samo
še danes in jutri ogledate razstavo slikarskih del Rama
Selimoviča.
Zdravilišče Dobn^
v avli hotela Dobrna razstavlja svoja slikarska dela sli-
kar samorastnik Rudolf Salej. Razstava je prodajnega zna-
čaja, ogledali pa si jo boste lahko do konca meseca.
Dom kulture Titovo Velenje
Prihodnjo sredo, 23. novembra bo ob 19.30 uri v Domu
kulture v Titovem Velenju koncert ob počastitvi dneva
republike. Sodelovali bodo: Rudarska godba Titovo Vele-
nje, moški pevski zbor Gorenje, moški pevski zbor Svo-
boda, Dekliški pevski zbor in solisti: Agata Šumnik -
sopran, Jože Oštir - tenor. Zmago Frankovič - bariton in
recitator Drago Seme.
Dvorana Golovec
v dvorani Golovec bo jutri zvečer ob 18. uri velika
plesna prireditev Evropa pleše, na kateri bodo tekmovali
in plesali najboljši plesni pari iz Evrope.
Dan kasneje, v soboto, 19. novembra pa bo ob 20. uri v
dvorani Golovec Zaključna prireditev s plesom Brazda
vzdržljivosti za področje SR Slovenije.
Kino Vojnik
v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v soboto, 19.
novembra ob 21. uri grški erotični film Natalie, v nedeljo,
20. novembra popoldan ob 17. in zvečer ob 19.30 uri pa
avstralski fUm Smrt v ulici angelov.
Razstavni salon Rogaška SlaUna
v Razstavnem salonu si boste razstavo kiparja Dvoršaka
in slikarke RakuSeve ogledali do 24. novembra. Ivan Dvor-
šak se predstavlja s skulpturami iz litega železa, Veronika
Rakuš pa z olji.
Muzej revolucije
v spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije so v
ponedeljek odprli razstavo tehničnih sredstev radioama-
terjev CB radio kluba Dušan Finžgar iz Celja. Razstavo si
lahko ogledate do 18. novembra.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
17. NOVEMBER 1983
Tradicionalni razgovori občinstva z avtorji filmov so tudi
letos pritegnili veliko pozornosti. Na sliki vidimo ekipo
filma Eva, v kateri je bila tudi igralka leta Miranda Caha-
rija.
Jugoslovansko premiera filma Trije prispevki k slovenski
blaznosti smo videli v Celju, med številnimi mladimi
ustvarjalci pa so se predstavili tudi štiriletna Simona
Gruden, Radko Polič in Vladica Milosavljevič, katero smo
videli tudi v filmu Cifra Mož.
Ekipa filma Dih se je ustavila tudi v Vojniku, kjer so jim
mladinci domačega kulturnega društva pripravili prese-
nečenje z domačimi dobrotami. Ivo Ban si ni mogel kaj, da
njegov kos kruha, ki je dišal po domači kmečki peči, ne bi
bil tokrat nekoliko večji.
Vojko Zidar je odlično odigral vlogo v filmu Dih, za katero si je pridobil laskav naslov
debitanta leta. Ob tej priložnosti mu je glavni urednik Novega tednika in Radia Celje
Boris Rosina podelil sliko Dareta Zavška.
Zadnji dan 11. tedna domačna filma so se na odru kina Union zbrali najboljši letošnji
filmski ustvarjalci, ki so za svoje dosežke prejeli Badjturove nagrade in priznanja ter
nagrade uredništva NT-BC in revije Stop.
Bojan AdMnUč ae Je ]^redtitavil v celjski glasbeni šoli, kjer Je beseda tekla predvsem o filmski glasbi.
Glavni igralec filma Cifra mož Mladen Nevelič je prišel v
Celje z nekoliko daljšo »frizuro*, kot jo Je imel v filmu. D»
Je primerjava še bolj vidna. Je požiral našemu fotorepor-
terju ob plakatu filma Cifra mož.
FOTOGRAFUA: EDI MASNEC
f. NOVEMBERigra
NOVI TEDNIK - STRAN 13
rriimriileset dni na gori
tgara¥ smo bili včasih obupani žaram slabega vremena, nismo oanehaU
(oin^ijda smo prežvečili prve vtise iz Nepala,
^ se je začelo zares. Čakala nas je gora z izzi-
;ajočo južno steno.
Sedelja, 2. oktobra:
jjedelja je sicer dan po-
j^a, toda ker smo si že na
^ti nabrali dovolj zamude,
^ tudi sicer se tukaj dnevi
jjed sabo ne ločijo, je vsak
lan dragocen. Tako je na-
^slo, da smo prvi naskok
ja goro izvedli pač v nede-
lo. Osmerica alpinistov je s
5 do 20 kilogramskimi to-
-ori zakoračila v meglo -
alco gosto, da so še srake,
[i jih je tu vse polno, letale
^Ij nizko, da ne bi bilo ka-
^bola. Prostora za prvi
višinski tabor niso našli in
zato so hrano, vrvi, plinske
bombe in šotor spravili kar
pod večjo skalo.
Ponedeljek, 3. oktobra
Megla je že zjutraj napo-
vedala, da bomo ta dan po-
čivali v bazi. Za nameček je
še deževalo. Da ne bi dan
šel v nič, smo se lotili sorti-
ranja tovora in se poskusili
v kuharskih spretnostih.
Po nekaj več kot treh te-
dnih se nam je zahotelo za-
grizniti v svež, hrustljajoč
kruh.
Pa se ni posrečilo. Rume-
norjava hrustljajoča sko^a
že, ampak sredica je bila
kot čikgumi. Pa tako smo
se veselili tega našega
kruha...
Kasneje smo še nekaj-
krat poskušali. Izdelek je
bil podoben prvemu. Po-
tem smo se odločUi, da ga
bomo pekli dlje in na več-
jem Qgnju. Pa smo spet
imeli hudiča. Skorja zažga-
"la do črnega, v sredini pa
spet lepljiva zmes.
Očitno smo se po teh na-
žih neuspelih poskusih za-
smilili našim kuharjem, ki
so nam sicer pripravljali
"^apatije iz nekvašenega te-
sta, že naslednje jutro pa so
l^am pripravili nekaj med
^Tuhom in pecivom. Bilo je
'"es dobro in Pasang ter So-
sta se kar topila ob
J^aših pohvalah.
Sicer pa nam - kar se
l^ane tiče, ne gre tako sla-
bo. Slavko in Juš znata pri-
praviti imeniten golaž in
^elo palačinke nam uspe
speči.
Torek, 4. oktobra
Zjutraj je vsake toliko ča-
sa pokukala iz šotora za-
spana glava; A so se zunaj
spet preganjale megle in
^si smo malo dlje poležali v
spalnih vrečah. Kasneje se
megla razredčila in skle-
nili smo, da gremo vendar-
le na goro. Peterica je odri-
nila iz tabora, med njimi
tudi jaz, ki sicer (v dvomih
zaradi moje kondicije) ni-
sem nameraval priti na en-
ko in sem šel kar v teni-
skah.
Megla se je zdaj redčila,
zdaj gostila, a izginiti ni ho-
tela. Enke spet nismo našli,
zato pa me je Juš pred se-
stopom po stari alpinistični
navadi lastil z udarcem po
tazadnji za višinski rekord.
Višinomer je kazal 4700
metrov, jaz zahojeni plani-
nec pa še vrha TViglava ni-
sem videl. Ampak udari
pa, udari, tale Juš...
Sreda, 5. oktobra:
Zaradi slabega vremena
in plazov spet gnijemo v
bazi. Zato pa smo ta dan
sklenili dobro kupčijo. Se-
dem plastičnih sodov smo
zamenjali za sto kilogra-
mov svežega jakovega me-
sa, ki so ga prinesli šerpe iz
Bedinga.
Četrtek, 6. oktobra:
Pa smo le dočakali sonč-
no jutro. V taboru vlada ve-
selo vzdušje. Proti enki so
jo mahnili Marjana, Aco,
Brane in Juš. T^di v bazi
smo se bolj navdušeno loti-
li dela. Sredi tabora smo
postavili tudi zastave: jugo-
slovansko, nepalsko, celj-
sko in cinkamiško.
Popoldne se je po radiu
oglasil Aco. Našli so pro-
stor za prvi tabor, je sporo-
čU.
Pa še nekaj smo si privo-
ščili ta dan. Kopel v bliž-
njem potoku. In čeprav je
bil peklensko mrzel, smo
se potem kar prijetno po-
čutili. Pa še žehto smo
imeU.
Petek, 7. oktobra:
Marjana se je vrnila z en-
ke. Načela jo je višinska
bolezen. Ostali trije pa so
začeli napenjati fiksne vrvi
proti dvojki. Sprva bolj
strahoma, ker je povsod
okrog njih plazilo, kmalu
pa so se navadili na nepre-
stano grmenje skal, snega
in ledu.
Sobota, 8. oktobra:
Medtem ko je vršna troj-
ka še kar naprej napenjala
vrvi, smo se vsi ostali, ra-
zen bolne M^ane, odpra-
vili proti enki. Ker nimamo
šerp (višinskih nosačev) je
treba kar precej rok in nog,
da znosijo vse potrebno v
višje tabore. Pot sicer ni
kdove kako težavna, ven-
dar nas je zaradi nanovo za-
padlega snega vse nekako
stiskalo pri srcu, ko smo se
ozirali proti vrhu slapa, od
koder bi lahko vsak hip
pridrvel plaz.
Fantje so ta dan dosegli
višino 5200 metrov.
Nedelja, 9. oktober
Minulo noč je prespalo v
enki kar sedem članov od-
prave. Ob 11^ smo po wal-
ke-talkeju dobili radijsko
zvezo z njimi. Vreme se je
spet skujalo, a Slavko, Bo-
jan, Aleš in Zvone so jo le
mahnili proti dvojki. Bra-
ne, Aco in Juš pa so se vrni-
li v bazo.
Ponedeljek, 10. oktobra:
Bojan in Aleš sta kljub
višinski bolezni, ki ju je na-
padla, uredila skladišče na
enki in se zvečer vrnila v
bazo. Slavko, Zvone in
Smiljan so medtem napeli
še 50 metrov vrvi, potem pa
so zaradi slabega vremena
morali odnehati.
Torek, 11. oktobra:
Turoben, deževen dan.
Tone, naš zdravnik ima
polne roke dela. Tega muči
prehlad, onega višina, tretji
ima spet težave s prebavo.
Zvone in Slavko pa še kar
vztrajata. Kljub slabemu
vremenu sta začela žimariti
proti dvojki. Fantje se že
dolgo mučijo s to dvojko in
najbrž jima je prekipelo. A
sta na koncu le morala po-
pustiti. Vsa premočena sta
se vrnila.
Sicer pa je bil to eden
lepših dni. Iz doline je na-
mreč prišel poštar. Po
enem mesecu smo prejeli
prve novice od doma. Tiste
»bolj uradne« o dražjem
bencinu, trgatvi in podob-
nem smo potem še ves dan
premlevali, bolj zasebne pa
je vsak še nekaj dni pesto-
val v sebi.
Sre^ 12. oktobra:
Prvič, odkar smo posta-
vili enko, ni v njej nihče
prespal in tudi danes ni šel
nihče na goro. Stena se je
spet skrila za oblake in ves
dan je neusmiljeno lilo.
Dan je mineval počasi ob
že kar običajnih pogovorih
o tem, kako nam vreme
krade dneve, ko bi morali
garati v steni.
Četrtek, 13. oktobra:
Zjutraj nas je pozdravilo
prijazno nebo, a tudi prese-
nečenje. Tanka snežna
odeja v bazi. Proti enki so
šli Juš, Aco, Brane, Marja-
na in Smiljan. Ob 18. uri
smo dobili sporočilo:
»Polomilo je palice šoto-
rov, raztrgalo platno, veči-
na stvari je mokrih. Stvar
je zelo resna. Ostali bomo
tu, da bomo jutri lahko po-
pravili razdejanje.«
Bili smo vsi poklapani.
To je pomenilo, da smo
spet na začetku.
Petek, 14. oktobra:
Dopoldan so se Smiljan,
Aco in Brane vrnili v bazo.
Juš in Marjana pa sta še
ostala v enki. Dogovorili
smo se, da bosta v slabem
vremenu dva dežurala, da
ne bi bilo spet preseneče-
nja, takoj ko bo mogoče, pa
bomo spet začeli napelje-
vati vrvi do dvojke.
Beseda »vreme« in z
njim tesno povezan »če« pa
sta vsak dan visela nad
nami.
Sobota, 15. oktobra:
Prva potrtost se je pole-
gla, vreme je postalo neko-
liko boljše. Brane nam "je v
bazi pripovedoval, kako je
izpod snega odkopal Juše-
vo čelado. Bila je čisto
sploščena in kljub velike-
mu razočaranju, jih je spra-
vil v smeh.
Nedelja, 16. oktobra:
Tokrat so proti dvojki šli
Aleš, Bojan in Slavko. Na-
predoval so i^časi, saj je
sneg zasul vrvi in jih pone-
kod celo pretrgal.
Ob 17. uri so prispeli do
snežnega raza. Šotor so po-
stavili šele ob 2. uri zjutraj
in se izmučeni in premra-
ženi zavili v spalne vreče.
Ponedeljek, 17. oktobra:
Po napKjmem dnevu in
noči si je vršna naveza pri-
voščila malo več spanca.
zato so napeli le sto metrov'
vrvi.
Torek, 18. oktobra:
Vrvi do dvojke so pritrje-
ne. Fantje so v sneg in led
izkopali prostor in postavi-
li šotor.
Sreda, 19. oktobra:
Zjutraj nam je sirdar Pa-
sang povedal, da sta na To-
budzeju umrla dva člana
avstrijske odprave, s kate-
ro smo v Charikotu skupaj
začeli pot proti Bedin^.
Letos naj bi Himalaja terja-
la že trideset smrtnih žrtev.
Naši napredujejo proti
trojki. Aco, Juš in Brane
napeljujejo vrvi. Ta dan
sem se s Tonetom odpravil
proti prvemu taboru, Mar-
jana in Smiljan pa sta
odnesla tovore na dvojko.
Popoldne so vsi odšli proti
bazi, v enki sva ostala le
midva z Zvonetom, ker sva
naslednji dan nameravala
priti do dvojke.
Četrtek, 20. oktobra:
Z Zvonetom sva vstala
pred sedmo in si skuhala
Cokolino, čaj iri zmešala
malo Maratonika. Ob
osmih sva startala proti
dvojki.
Fantje so napeli vrvi do
5420 metrov, nakar jim je
zmanjkalo vrvi in odločili
so se sestopiti v bazo.
Petek, 21. oktobra:
Ze včeraj so proti enki
odšli Bojan, Slavko in Aleš,
danes so odnesli tovore
na dvojko, kjer bodo pre-
spali. Aleš je zbolel in zato
poti ni zmogel pa se je vrnil
v bazo. Jutri bo znova po-
skušal.
Sicer pa smo dan kar pri-
jetno preživeli. Kuh^i so
nam namreč pripravili pri-
boljšek za Branetov 27.
rojstni dian, od nekod smo
privlekli še nekaj rikšija in
malenkost ruma.
Sobota, 22. oktobra:
Fantje so napeli še 200
metrov vrvi in prišli do sive
skalne stopnje, ki so se je
najbolj ban. Ko smo dobili
sporočilo, da ni pretežka za
plezanje, je Juš kar posko-
čil in tudi drugim je zaigra-
lo srce. Do tretjega tabora
je tako ostalo le tristo, štiri-
sto metrov.
Nedelja, 23. oktobra:
Dopoldne sva z oficir-
jem, Mr. Dabadijem izkori-
stila za pisanje prošnje ne-
palski vladi. Prosili smo
jih, naj nam dovoli ostati
na gori do 7. novembra na-
mesto do konca oktobra
kolikor traja jesenska ple-
zalna sezona.
(Zadnje dneve himalaj-
skega dnevnika povzema-
mo po telegramu zato niso
popolni. Op. ur.)
Sreda, 26. oktobra:
Aco,in Juš sta napela vrvi
do tretjega tabora.
Četrtek, 27. oktobra:
Na 6300 metrih sta Juš in
Aco postavila šotor. Tako
visoko v južni steni Gauris-
hankarja ni bil še nihče.
Petek, 28. oktobra:
Napetih je nadaljnih 200
metrov vrvi.
Nedelja, 30. oktobra:
Smiljan, Bojan in Slavki
so splezali do angleškega
grebena. Prvi veliki cilj od-
prave je dosežen. Prepleza-
na je prva smer v južni ste-
ni Gaurishankarja.
Ponedel^k, 31. oktobra:
Ista trojica je štartala iz
trojke proti vrhu.
Torek, 1. novembra:
Po v mrazu prebivakira-
ni noči so Slavko Cankar,
Smiljan Smodiš in Bojan
Srot stopili na vrh 7145 me-
trov visokega Gaurishan-
karja.
Četrtek, 3. novembra:
Proti vrhu jurišata še
Aco in Juš.
Petek, 4. novembra:
Aco Pepevnik in Jože
Zupan sta druga naveza
naše odprave, ki je osvojila
vrh Svete gore.
SREČKO ŠKOT
Zal, s seboj nimam no-
benega fotolaboranta in
tato si moram pri razvi-
janju filmov pomagati
liar sam, čeprav še v
opremljenem laboratori-
ju nisem vešč tega posla.
Zadnjič, ko sem si moral
pripraviti razvijalec,
sem za to porabil kar cel
dan. Drugič je šlo nekoli-
ko hitreje, še vedno pa je
vse skupaj velika tombo-
la. Termometer se je
nekje izgubil in tako lah-
ko kar z dlanjo ugibam,
če sem razvij^ec res se-
g^l na 18 oziroma 20 sto-
pinj in fiksir prav tako.
Doslej se mi je razvijanje
še kar posrečilo, čeprav
je v vodi, kjer is^iram
filme (to je v bližnjem
potoku) precej mivke in
drobnega peska.
Se dobro, da imajo seraki tukaj dokaj natančen
vozni red (zgleden za naše železnice). Vsak dan, a
vedno le proti večeru, se kakšen odlomi nad enko,
potem pa ponavadi v desnem žlebu zahrumi, ko se v
dolino valijo gmote ledu, kamenja in snega.
Snežni plazovi so sicer manjši, a bolj nei^odni.
Letijo nenačrtno in neprenehoma. Kamenje in kosi
ledu so še bolj nepredvidljivi. Debele, okrogle skale
ž>^ajo po žlebu navzdol, ploščate pa začrtajo ne-
kakšno parabolo po snežni višini in ti nenadoma
prekrižajo pot.
Ko se sonce upre z vso močjo, je južna stena Gauris-
hankarja nevarna kot le kaj.
Zanimivo pa je, kako teh plazov skorajda ne opa-
zimo več. Vse padajoče kamenje, led in sn^ se nam
zde nekaj čisto vsakdanjega. »Napeljevali smo vrvi
proti troflci,« je pripovedoval Aco, »ko čisto zraven
Braneta pade skala. Ce bi ga zadela, ne bi ostalo nič
od njega. Pa samo dober meter stran je priletela .v .
Brane pa se še obrnil ni. Plezal je naprej.«
Že res, da ni lepo brati
tuje poite, toda, ko smo
v Kathmanduju podpiso-
vali kartice, smo tu in
tam prelomili to pravilo
in poškilili na tekst. Nih-
če ni bil zaradi tega uža-
ljen, zato pa smo se na ta
račun kasneje večkrat
od srca nasmejali.
»Turistični del odpra-
ve je končan,« je ob od-
hodu iz Kathmanduja za-
pisal naš zdravnik Tonč.
Na poti iz Charikota do
baznega tabora smo ga
pogosto zbadali zaradi
teg njegovih vrstic, saj
smo večkrat čakali na
nosače in se ustavili ob
kakšnem potoku, kjer
smo se namakali in uM-
vali kot pravi turisti.
Počitek na poti proti višjemu taboru. Gosta megla prikriva razgled na okoliške vrhove.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
17. NOVEMBER 1983
Zebe nas
Junija 1983 ste v Novem
tedniku objavili moje pismo
pod naslovom Na Hudinji jih
zebe. Odgovorni tovariši pri
Samoupravni stanovanjski
skupnosti so v odgovoru po-
jasnili, da jim je negretje
centralne kurjave na Hudinji
znano ter obljubili, da bo
stvar urejena v letošnji kuril-
ni sezoni.
Ta se je pričela, v našem
stanovanju v Ul. frankolov-
skih žrtev 15, v 12. nadstrop-
ju, pa tega ni občutiti. Takoj
po začetku kurjenja sem pri-
stojne tovariše na Samo-
upravni stanovanjski skup-
nosti obvestila, da so radia-
toni ostali mrzli. Obljubili so
•mi (tov. Jordan), da bo stvar
urejena v nekaj dneh, ostalo
pa je le pri obljubi. 21. okto-
bra sem ponovno poklicala
omenjenega tovariša. Oblju-
bil je, da se bo še ta dan ogla-
sil na Hudinji, da se bodo
težave s kurjenjem uredile.
Prišel pa je le kurjač, ki je
poizkušal gretje urediti z iz-
puščanjem vode in zraka iz
radiatorjev ter cevi. Radia-
torji so še naprej ostali hla-
dni.
Po štirih dneh sem spet
klicala Samoupravno stano-
vanjsko skupnost oziroma
kurilni odbor, kjer mi je neki
tovariš pojasnil, da jim je
moj problem znan in da so
prišli do (veleumne) ugotovi-
tve in zaključka, da je napa-
ko na našem gretju dolžan
odpraviti izvajalec. Pouda-
riti žeUm, da so do tega za-
ključka prišli po šestih letih
mojih urgenc. Tovariša sem
povprašala, ali meni, da sem
potem vseeno dolžna plače-
vati centralno ^etje, obe-
nem pa kupovati še olje za
peč, s katero se sedaj greje-
mo. Povsem mimo in ne-
dolžno mi je dejal, da sem to
dolžna, »saj vendar nismo mi
krivi!«. Se isti dan sem jih
pismeno obvestila, da njiho-
vega negretja nisem več pri-
pravljena plačevati.
November je že, vendar
celjska Samoupravna stano-
vanjska skupnost modro
molči in sev^a ničesar ne
ukrene. Mislim, da imam vso
pravico zahtevati pojasnilo o
gretju ali pa vsaj o moji dolž-
nosti plačevanja ogrevanja.
MELITA PLAVŠAK,
Celje
Uredništvo:
Tudi v uredništvu po celi
vrsti pisem, ki leto za letom
prihajajo s pritožbami na
slabo ogrevanje v tem blo-
ku, problem že dobro pozna-
mo. Zdaj pa tudi mi zastav-
ljamo vprašanje Samo-
upravni stanovanjski skup-
nosti. Ce je že res pri izved-
bi projekta prišlo do napa-
ke, kdo je kriv, da se je v
garancijskem roku ni opra-
vilo. V čem je problem, ka-
ko ga boste rešili? Pred-
vsem pa, kdaj bo problem
rešen.
Zlata
harmonika le
zares zlata
v Novem tedniku 20. 10.
1983 nam je v pismih bralcev
Edo Ažman iz Celja postavil
dve vprašanji, ki se nanašata
na letošnjo izredno uspelo
III. Zlato harmoniko Lju-
bečne.
Sprašuje, če je Zlata har-
monika telanovanje in nada-
ljuje zakaj strokovna žirija ni
kompletna in zakaj ni ločena
od gledalcev?
Na vprašanje lahko odgo-
vorimo, da je tekmovanje.
Tako smo zapisali v razpisu
in tako je tudi že tretje leto.
Strokovna žirija, ki je že tret-
je leto v enaki zasedbi, je de-
lo po mnenju velike večine
harmonikarjev in poslušal-
cev zelo zadovoljivo in ob-
jektivno opravila. Strokovno
žirijo sestavlja pet članov.
Vsi so strokovnjaki na glas-
benem področju. Ves čas pa
so sedeli tudi na posebej z^
njih določenem mestu, ki je
bil tako na Frankolovem v
predtekmovanju kot v Lju-
bečni na velikem finalu lo-
čen od poslušalcev. Zato ne
vemo, zakaj tovariš Ažman
to vprašanje sploh postavlja.
Če je bil prisoten, to lahko
sam potrdi.
Drugo vprašanje pa se na-
naša na razvrstitev. V vpra-
šanju pravi, da se je že dru-
gič zgodilo, da je tekmova-
lec, ki je bil v Italiji razglašen
za virtuoza v Ljubečni šele
tretji oziroma četrti. Zanima
ga š^ so se ocenjevalci v Ita-
liji žmotili?
Niso se zmotili, tovariš Až-
man! Mislimo, da imate v mi-
slih tovariša Jožeta Bohorča,
ki je na podobnem tekmova-
nju v Italiji prejel nagrado
»virtuoznost«, ki jo je organi-
zator namenil tistemu za naj-
boljše tehnične sposobnosti
v izvajanju. No, ob tem mo-
ramo povedati še, da je Miro
Kline, ki je dvakratni zmago-
valec Zlate harmonike v Ita-
liji prejel prvo absolutno na-
grado - »Trofejo občine Sau-
ris«. Med nagrajenci v Italiji
pa sta bila tudi brata Veble
in Štefka Škulj. Med letos
tremi najboljšimi v Ljubečni
ni bilo nobenega, ki je tek-
moval v Italiji. Res pa je, da
trije najboljši tudi niso na-
stopali v Italiji in je zato vsa-
ka primerjava ne vmesna in
odveč. Vemo, da Bohorč Jo-
že odlično obvlada diatonič-
no harmoniko. To kaže tudi
ocena. Saj je Bohorča od
tretjega mesta delila le toč-
ka. Od drugega mesta tri toč-
ke in od prvega sedem. Med
tretjim in devetim mestom je
bilo le pet točk razlike. To
kaže na veliko izenačenost in
kvaliteto finalistov.
Toliko o obeh vprašanjih.
Upamo, da je zadovoljen ta-
ko tovariš Ažman, kot tudi
drugi, ki so to prireditev
spremljali. Po pisni anketi,
ki smo jo izvedli med nasto-
pajočimi, smo ugotovili, da
le redki (trije) niso bili zado-
voljni z oceno strokovne ko-
misije. Vsi ostali so bili z uvr-
stitvijo in oceno zadovoljni.
Anketa je pokazala, da bo
treba že na IV. Zlati harmo-
niki misliti na spremembe
tekmovalnega sistema. Tako
bo že naslednje leto tekmo-
vanje teklo v več starostnih
skupinah. Organizator pa bo
najbrž sestavil še žirijo po-
slušalcev, ki bo izbrala naj-
boljšega po mnenju poslu-
šalcev.
Prepričani smo, da bo tek-
movanje za Zlato harmoniko
Ljubečne še vedno tisto tek-
movafije »frajtonarjev«, ki
bo cenjeno tako med harmo-
nikarji kot med ljubitelji te
glasbe. Da je to potrebno, ka-
že tudi dobronamerno pismo
tovariša Eda Ažmana.
KUD LJUBEČNA
Organizacijski odbor, za
izvedbo III. Zlate harmonike
Poživimo
kunčierelo
Obhajamo prazničen me-
sec knjige. Njen izbor je do-
kaj pester. Knjige so posve-
čene kulturni izobrazbi, zgo-
dovini in še marsičemu. V
knjigah najde vsak bralec
čtivo, ki ga zanima.
Vsi pa, ki nismo padli izu-
čeni z neba, pogrešamo več
strokovnih knjig. Mednje bi
šteli tudi knjigo, ki bi poma-
gala tistim, ki se hočejo po-
globiti v kunčjerejo. Bržko-
ne je zadnja strokovna izdaja
izšla 1937. leta. Prejšnji me-
sec pa sem na veliko prese-
nečenje izsledil povsem no-
vo izdajo Menca v založbi
Emona inženiringa iz Ljub-
ljane. Knjižica je izšla žal le v
3000 izvodih.
V tem izjemnem zvezku
zaslužnih profesorjev-veteri-
narjev najdemo mnogo ko-
ristnih napotkov. Avtorji si
zaslužijo vse priznanje. Na-
slov knjige je Intenzivna reja
kuncev in priporočiti jo je
vredno tudi izkušenim rej-
cem teh priljubljenih in ko-
ristnih živali. Knjiga ie vr-
hunsko izpopolnjena. Ce pa
bi si dovolil tudi malo kriti-
ke, bi jo usmeril na preveliko
število strokovnih izrazov, ki
so sicer tolmačeni. Prikaza-
ne kunčje stajice so najno-
vejšega izvora in le redko
kdo si jih lahko privošči. Do-
mači kunec je zadovoljen tu-
di s skromno leseno kletko,
ki pa mora biti dovolj pro-
storna, svetla in redno čišče-
na. V knjigi je premalo napi-
sanega o domači prehrani
kuncev. Škoda, da gre pri
nas toliko najpogostejše
rastline - trave v nepremiš-
ljeno izgubo.
Želim si, da bi izšla še bolj
izpopolnjena izdaja knjige za
kunčjerejce, saj so kunci v
mnogočem prihodnost naše
prehrane. S. M., Dobrna
Vozni red po
Izletnikovo
Kot relativno pogost ali
vsaj nadpovprečno pogost
potnik na avtobusnih, zaradi
lokacije vezan v glavnem na
Izletnikove avtobuse doslej
še nisem občutil posebnih
nevšečnosti. Ob branju raz-
nih pikrih in oglatih na ra-
čun voznega osebja tudi v
vaši rubriki sem večkrat celo
pomišljal, da vse o čemer lju-
dje pišejo niti ni res.
Doživel pa sem svojo štori-
jo z ženo na praznik 1. no-
vembra. Kot državljan, ome-
jen z boni na eni in z denarni-
co na drugi strani sem se od-
ločil, da greva iz Žalca v Vi-
tanje z avtobusom. Ker avto-
bus ob 13.05 popoldan za Vi-
tanje ni bil napiscin na voz-
nem redu, sva se obrnila na
informacije na avtobusni po-
staji. Ker tam ni bilo niko-
gar, sva pač vprašala usluž-
benca, ki je bil na šalterju 5,
kaj je s tem avtobusom. Kot
iz topa je odgovoril, da ga
pač ni in da pelje prvi šele ob
16.30. Nekaj časa sva slonela
ob okencu in premišljevala,
kaj storiti. Tovariš je z enako
informacijo postregel tudi
starejši dami, ki je prišla ne-
kaj minut za nama. Tako sva
bila prepričana, da avtobusa
iz nepojasnjenega vzroka, za-
radi vse mogoče in nemogo-
če stabilizacije ne bo. Vrnila
sva se v Žcdec po avto in z
avtom na črpalko v Celje,
kjer pač črpalke v Žalcu in
Vojniku spet zaradi stabili-
zacije ne dežurajo, nato pa
sva malo pred Vitanjem do-
hitela avtobus, ki je brez n
pisanega voznega reda recC
peljal iz Celja v Vitanje^
13.05. O tem sem se prepri^ ,1
tudi v pogovoiXi s prijaznimi
šoferjem v Vitanju, ki je ^
vedal, da imajo čisto na^
den cirkus z voznimi re^l
Da je stvar še bolj nen^
dna, sem v sredo na voznem
redu na avtobusni postaji?
Celju že videl, da so vpi^^
tudi avtobus za Vitanje^
13.05 z belimi črkami, w
pomeni, da vozi vsak
Pričakoval bi kakšno pojj
snilo ali celo opravičilo 0(}
govornega tovariša na Izig^'
niku s tem majhnim probi^^
mom, če je sploh omemba
vreden. Odnos do potnika
vendar le statističen. Cimv^
jih nažene s postaje, manj s^
jih bo vozilo. Verjetno
praznični tovariš iz Izletnj.
kovih informacij podobneg;
mišljenja.
ANDREJ NATEH
Žalec
Obzidana pot, zasekana v peči-
no na severnem pobočju grajske-
ga hriba, sodi v eno poznejših faz
grajskega razvoja - prvotni dostop
v l^stel je bil pač nekje visoko v
steni palasa nad grajskim jarkom.
Kjer se ozka ix)t približa grajske-
mu jedru na 30 korakov, je ohra-
njen vhod v notranji cvinger. Ta je
na levi, pobočni strani zavarovan s
trinadstropno stražarsko hišo, ki
je v pritličju morda rabila tudi za
hlev. Stavba, katere severni del je
nekoč zgrmel v globino, je ometa-
na. Na notranji strani ima ohranje-
ne zidane line, vhod v pritličju in
nadstropju, na vrhu pa sledove za-
jddane zidne krone z relativno
majhnimi in gostimi cinami, kar
govori za njen pozen nastanek. Na
stavbi ni stilno opredeljivih arhi-
tekturnih sestavin.
Stavbna zgodovina gradu je raz-
vidna le v temeljnih potezah. Pr-
votni romanski kastelni ^d je
verjetno nastal v 1. pol. ah sre^
13. stoletja in je obsegal le utrjen
palas z notranjim dvoriščem. Tega
so zlagoma zazidali, v zgodnjem
15. stol. pa so h kastelu prizidali
stolp, ki je prvenstveno rabil po-
večanim stanovanjskim potre-
bam.
nšece (Pisciiatz),
grad
Na strmem griču nad istoimen-
skim naseljem, Pišece 1, pri Breži-
cah. Občina Brežice.
Območje Pišec je v srednjem ve-
ku sodilo k posavskim posestim
salzburškega nadškofa, ki je tu,
pač zaradi bližnje meje z Ogrsko,
pozidal močno utrjen grad. Oskr-
bovali so ga njegovi ministeriali,
pišečki gospodje. Prvi med njimi,
Konrad, se omenja v letih
1266-1299, Viljem, morda njegov
sin, pa 1339. Oba sta imela v svo-
jem pečatu zmaja in ime »Dra-
chenstein«, zato nekateri zgodovi-
narji domnevajo, da sta morda po-
sedovala tudi grad Trakoščani na
Hrvaškem. Šele v 14. stol. naleti-
mo na prve omembe pišečkega
gradu, ki se v virih 1329 omenja
kot haus Pischaetz, 1346 vest
Pischacz, 1426 veste Pischecz in
1443 gesloss Pischecz, vendar pa
nikoU kot stolp, kot beremo v sta-
rejši literaturi. Zanimiva je inter-
pretacija imena, ki v srednjeve-
ških virih nastopa tudi v obliki
Bischaez. Pomenilo naj bi »bei
der Schanz« - pri šancah, kar
ute^e kazati na zelo staro utrdbo.
Pišečki vitezi so o. 1353 izumrli
in grad so poslej upravljali nad-
škofovi oskrbniki. 1406 ga je dobil
v zastavo Žiga Dobmski za 3000
ogrskih florintov. 1426 je bil
oskrbnik Friderik Rat starejši,
1454 do 1536 Žiga Mordachs in
njegovi nasledniki, potlej Jurij
Brestaniški, čigar vdova je posest
1542 izročila salzburškemu vla-
dnemu svetniku dr. Johanu
Marschalku. Grad so nato oddajali
v najem. 1590 ga je posedoval
Hans Khiessl, 1595 pa ga je Ino-
cenc Moscon po dolgih razprtijah
kupil v pravo in dedno last. Sal-
zburški nadškof je do 1803 ohranil
do gradu vrhovno fevdno pravico,
rodovina Moscon pa je ostala v
njegovi posesti vse do zadnje voj-
ne. Ob velikem kmečkem puntu
1573, v katerem so sodelovali tudi
pišečki podložniki, grad verjetno
ni bO prizadet, zato pa je utrpel
precej škode ob lokalnem uporu
1661. Domači uporniki, ki so se
zoperstavih novemu deželnoknež-
jemu davku, so s pretvezo, da so
naleteli na divje svinje, zvabili te-
danjega lastnika gospoščine Joha-
na Jakoba, barona Moscona na
piano in ga pobili, nato pa so vdrli
v grad in vrgli s stolpa njegovo
ženo Elizabeto Moscon roj. SchM-
fer. Kmetje so takrat popolnoma
razdejali notranjščino velikega
stolpa, tako da so morah pozneje
odstraniti njegovo peto nadstrop-
je. Iz obdobja Mosconov je znana
tudi zgodba o mladi ženi, ki so jo
zaradi dednih razprtij do smrti za-
prh v neko sobo na gradu. Ko je
po sedemdesetih letih jetništva
umrla, je imela že dolgo omračen
um... Zdaj so v gradu, ki ga je čas
že hudo načel, stanovanja.
Današnja iregulama talna za-
snova gradu je rezultat večstolet-
nega razvoja. Obzidana pot nas
pripelje do grajskega vhoda, od
koder pridemo na tesno notranje
dvorišče. To je na vseh straneh
obdano s stanovanjskimi trakti
obvladuje pa ga mogočni štirinad-
stropni stolp s poltretji meter de
belimi zidovi. Stolp je zidan iz ve-
likih, pravilno oblikovanih ka-
mnitnih kvadrov, položenih v rav-
ne lege; na nekaterih izmed njii
so se ohranila romanska kamnose-
ška znamenja, ki spominjajo na la-
tinske verzaJke. Stolp je v pritličja
predeljen z arkadno, sekundarno
zazidano steno, ki nosi obok, nad
stropja pa so ločena med seboj!
lesenimi, že hudo črvojednin*
stropi in povezana s preprostin^
enoramnimi lesenimi stopnicarni
Pičece, grad okoli leta 1800
ilOVEifCER 1983
NOVI TEDMK - STRAN 15
»alove prigode
Pala zdaj že dobro
jiajno. Vemo, da se najraje
jfpa po gozdu, kjer ima ko-
g prijateljev. Tako se je tudi
jjan odpravil po gozdni ja-
fjekaj "^ssa se je zabav«! z
jjenjem listov, ki so počasi
j^i z jesensko obarvanih
■v-es, potem pa je utrujen se-
na mah ob,poti, čeprav je
j,j.o vedel, da bi ga mama
[tgala, ko bi ga videla sedeti
vlažni zemlji. Toda kaj mu
[^0 to mar. Bil je dobre vo-
jn počutil se je kot ptica pod
jim nebom.
je tako sedel in počival,
je v bližnjem grmovju ogla-
osamljen pevec. Pal se je
fl, da bi videl, kdo tako pre-
v ranem popoldnevu in
gzil rumenokljunega kosa v
fraku. Hotel je že nekaj
fi, pa si je premislil in ostal
,0, prisluškujoč nežni melo-
ji^ ki je vrela iz kosovega
ia.
.Kako čudovita pesem,« je
0 pri sebi pomislU Pal m kar
jlce milo se mu je storilo, ker
0	ni znal niti približno tako
kot pa vemo, je Pal vedno
Jtel znati vse najboljše.
.Mogoče pa bi tudi j^ lahko
jcole sviral, če bi le imel
ajhno piščalko. Sedel bi pod
ijri in zapiskal nanjo, da bi
imel ves gozd,« je razmišljal.
Kako bi se čudili, ko bi videli,
1	sem to jaz, palček Pal. In vsi
i hodili k meni in govorili
)ai Pal zaigraj še nekaj, tako
■pe glasbe še nismo slišali'.«
Dolgo je Pal tako sanjaril, in
D se je spet zavedel, je bil sko-
ij že večer. Brž je stekel do-
nov, toda misli mu še ves dan
iso šle iz glave in ko je legel,
e dolgo ni mogel zaspati. Ko
1 je končno zaspal, se mu je
injalo o čudoviti piščalki, ki
I je našel v gozdu in iz katere
J znal izvabiti najlepše melo-
lie.
Takoj, ko se je naslednje ju-
0	prebudil, je sklenil, da mo-
1	poskusiti.
"Mamica,« je rekel pri zajtr-
ku. »Silno rad bi imel pi-
ščalko.«
»Ravno tega se še manjka,«
je nejevoljno odvrnila mama.
»Kdo pa bo poslušal ves dan
tvoje piskanje.«
»Ampak mamica,« je užaljeno
vzkliknil Pal. »Saj sploh ne
veš, kako lepo bi igral. O, še
prosili bi me, naj igram, ko bi
me slišali.«
»Beži, no beži!« je še rekla
mama, babica pa se je samo
namuznila.
Toda kot se to po navadi zgo-
di, se je Palu nasmehnila sreča
čisto po naključju. Ko je prišel
iz šole, ga je z okna poklicala
tetka Agata:
»Pridi Pal, nekaj imam
zate.«
Pal je ves radoveden stekel v
tetkino hišo in sploh ni mogel
verjeti, ko je v rokah tetke
Agate zagledal lično, majhno
piščal.
»Poglej, kaj sem danes našla,
ko sem pospravljala po pod-
strešju,« je rekla tetka. »To je
piščal, na katero je igral moj
oče, ko je bil še otrok in mu jo
je naredil dedek. Mislila sem,
da bi se tudi ti lahko naučil
igrati.«
»Nič lažjega kot to,« je vzkli-
knil Pal, poljubil tetko in pla-
nil po piščalki.
»Boš videla, igral bom lepše,
kot poje rumenokljuni kos v
grmovju.«
»No, bomo videli,« je rekla
tetka Agata in še nasmehnila,
ker je poznala Palovo lahkomi-
selnost.
Pal si je nastavil piščal k
ustom in pihnil, kar mu je sapa
dala. Iz piščali je prišel predir-
Ijiv pisk, da se je tetka nehote
prijela za ušesa.
Pal se je zasmejal:
»Saj to je bila samo šala, tet-
ka. Zdaj bom pa zares nekaj
zaigral.«
Toda bolj ko se je trudil, bolj
so IZ piščali prihajali čudni
zvoki, prav nič podobni melo-
diji, ki jo je poslušal v gozdu.
»Veš kaj, tetka,« "je končno
razočaran rekel. »Mislim, da je
s tole piščaljo nekaj narobe. Ne
morem si misliti, zakaj ne da
od sebe nobenega pravega
glasu.«
»Ah, ti neučakani Pal,« se je
nasmejala Agata. »S piščalko
je že vse v redu in prav, le ti se
še nisi naučil igrati nanjo.«
Pal je bil kar malo užaljen,
toda tetka je nadaljevala:
»Dragi moj Pal, res ne vem,
kdaj boš spoznal, da se je treba
prav vsake stvari naučiti. Nih-
če ni učen padel z neba in nih-
če tudi ne pričakuje od tebe,
da boš kar na mah znal stvari,
ki se jih nisi nikoli učil. Ce pa
boš hotel kaj znati, boš moral
biti vztrajen in veliko volje boš
moral imeti.«
Kaj je hotel Pal drugega, kot
da je sam sebi priznal, kako
modro govori njegova tetka.
Sklenil je, da bo še tisto popol-
dne poiskal kosa in ga lepo
prosil, naj ga nauči umetnosti
igranja.
Oh, ta Jutra
Nekega zimskega dne sem se
zbudila zelo pozno. Oblekla sem
se in umila. Naenkrat sem pose-
dala na uro. Bila je že tri minute
do osmih. Takrat sem šele začela
hiteti. Stvari sem zmetala v tor-
bo, se počesala in odhitela v šolo,
a sem vseeno zamudila.
Opravičila sem se učiteljici in
sedla v klop. Toda, ko sem hotela
vzeti iz torbe zvezek za domače
naloge, ga nisem našla. Tudi pe-
resnice, copat in drugih stvari ni
bilo nikjer, vse sem pozabiia do-
ma, našla sem pa marsikaj druge-
ga: knjigo za drugi razred, dva
Cicibana in enega Kurirčka.
Nikomur ne privoščim takšne-
ga dneva, kakor sem ga doživela
sama, ko sem skoraj vse, kar smo
rabili, pozabila doma.
KATJA VURCER, 5. r
OS FRANKOLOVO
Šahovski krožek
Med vsemi krožki imam najra-
je šahovskega. V ponedeljek pa
je na šolo prišel tovariš Melhior
in z nami šahiral. Za mizo je sed-
lo deset dečkov in on je z vsemi
igral šah. Zelo dolgo je trajalo.
Na koncu nas je pohvalil, da do-
bro igramo in povedal, kaj še mo-
ramo izboljši.ti in na kaj paziti.
Joži, ki je vodja našega krožka,
ga je še povabil v šolo.
PETER KONEC, 3. r
OS STRANICE
Televizija in naša
družina
Tudi v naši družini so »televi-
zijski problemi«. Ker imamo sa-
mo en televizor, se večno prere-
kamo, kateri program bomo gle-
dali. Mami se takrat vedno spo-
mni na čase, ko je bil na televiziji
samo en program. Kadar se ne
moremo zediniti, kaj bomo gle-
dali, nastaneta dva tabora. Oče
na eni strani, drug del naše druži-
ne pa seveda na drugi. Največ-
krat se zgodi, da se oče preda in
gleda, kar hoče večina. Včasih oa
Narisala PETRA MULEJ, 2. r
OŠ KOMPOLE
Oddelčna konferenca
10. novembra smo imeli na
šoli v SMARTNEM OB PAKI
oddelčno konferenco. Učitelji
in učenci smo se pogova^ali o
učnem uspehu in disciplini ter
o raznih akcijah na šoli, poroča
ALENKA JEROMEL.
Radijski jubilej
Naš šolski radij o Motnje je
praznoval mali jubilej - 10. od-
dajo v tem šolskem letu. Radi-
jo obvešča učence o vseh po-
membnejših dogodkih na šoli
in v kraju, pa tudi glasbe v pro-
gramu ne manjka, piše DAR-
JA, članica novinarskega krož-
ka na OS bratov JUHART v
ŠEMPETRU.
Cist Šempeter
Sempetrski osnovnošolci
smo se lotili čiščenja našega
kraja. Kar lep del Šempetra
smo čistili in s tem pripomogli
k lepšemu izgledu l^aja, je
sporočila DARJA.
Denar za izlet
NUSA iz ŠEMPETRA pa po-
roča, da so jeseni nabirali divji
kostanj. Denar, ki so ga zaslu-
žili, so učenci vložili v pionir-
sko hranilnico in ga bodo upo-
rabili za končni izlet.
Nov prizidek
BRANKA iz ŠEMPETRA
nam je sporočila veselo novi-
co. Osnovna šola bratov Juhart
je edina v žalski občini, kjer še
imejo dvoizmenski pouk.
Prejšnji teden pa je buldožer
žačel pripravljati prostor za
nov šolski prizidek.
se tudi zgodi, da užaljen odide in
nas rajši pusti pri miru. Takrat
nam vedno obljubi, da si bo ku-
pil svoj televizor. Jaz pa komaj
čakam, da se bo to zgodilo.
Sicer pa - kadar me najbolj
jzei, se zatečem k svojim plo-
ščam, ki k srečo niso na progra-
mu. Prosti čas, ki ga imam zelo
malo, raje izkoristim za družbo
kot pa za televizijo. Seveda pa so
nekatere oddaje na televiziji po-
membne, ker je televizija še ve-
dno naše okno v svet, kot večkrat
slišimo.
NADA ZEME
OS Primoža Trubaria
LAŠKO
Cmi dan
Bilo je 11. novembrn 1941.
Pred šolo v Polju ob Sotli so se
ustavili čmi avtomobili Krajani
okoliških vasi so se morali zbrati
v Polju. Težko so se poslovili od
svojih domov in od svoje zemlje.
Nemci so jih naložih na kamione.
Odpeljali so jih v Rajhenburg.
Prenočili so na slami. Cez n^aj
dni so jih odpeljali v daljno Nem-
čijo. Iz naših vasi so izgnali 1447
ljudi. V njihove domove so se
vselili Kočevarii- Po štirih letih
izgnanstva so se Poljanci vrnili
domov. Mor^i so trdo delati, da
so si obnovili domačije. Na šoli v
Polju visi spominska plošča.
Krajani praznujejo 11. novembra
krajevni praznik.
PRIMOŽ DOBRAVC, 3. r
COS Marija Broz
BISTRICA OB SOTLI
MoJ dom
MOJ DOM STOJI V SMART-
NEM OB PAKI. JE ZELO VE-
LIK IN LEP. V NJEM ŽIVIMO
OČKA, MAMICA, DARKO IN
JAZ. IMAMO SE RADI.
ROBI BERZELAK, 1. b
OS bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Na razpoUu
Posedli smo v šolske klopi kot
vsako leto. Srečali smo se zopet s
Sošolci, prijatelji, sedaj že osmič.
Toda osmič pomeni tudi zadnjič
v tej šoli, šoli kjer smo spoznavali
prve črke in se učili šteti do de-
set. In tu smo se učili poštevan-
ko, združevali množice in si na-
prezali možgane pri raznih ne-
znankah. Se in še bi lahko našte-
vali...
To leto se bomo prenehali na-
pajati iz studenca iz katerega
smo uka žejni pili vseh osem-let.
Smo na razpotju. Pred nami je
nešteto poti in kažipotov. Mar-
sikdo se je že odločil, drugi še
išče in izbira. Pomagajo mu
vzgojitelji, sociologi, psihologi in
tudi zdravniki. Morda je tu spet
eden, ki je razočaran spoznal, da
je pot, na katero si je vsa leta
želel stopiti, zaprta. Svetujejo mu
drugo, toda preden se je odločil
zanjo, je še dahnil: »Pa tako sem
si želel postati...»
Kakorkoli že, odločili se bomo
vsak za svojo pot in po njej z
odločnimi koraki skušali priti do
svojega življenjskega cilja.
JOŽICA HRIBERNIK, 8. a.
OS Vere Slander,
POLZELA
Tudi Jaz varčujem
Jaz varčujem tako, da pazim
svoje stvari, da ne trgam knjig,
pomagam delati na njivi, zbiram
star papir, in da ne kupujem ne-
potrebnih stvari. Ce dobim kak-
šen denar, ga dolgo varčujem in
šele potem si kupim nekaj, kar
res potrebujem. Zmeraj bom ta-
ko varčevala.
TANJA PREL02NIK, 3. b.
OS ZREČE
n/toja teta
Bližal se je rojstni dg^. 2e ne-
kaj dni prej sem pripravljala sla-
ščice, da bom z njimi pogostila
svoje domače. Najbolj sem se ve-
selila tetinega darila, ker me ve-
dno preseneti. Poslušala sem,
kdaj bo pred hišo zbmel tetin av-
to. Prišla je z velikim zavojem v
roki. Stisnila me je k sebi, me
poljubila in mi izročila darilo.
Razvila sem ga in zagledala med
drugimi dobrotami debelo knji-
go. Na ovitku se je bleščal napis:
Slovenske basni in živalske prav-
ljice. Na sredini so bile narisane
živali, ki nastopajo v knjigi. Vsa-
ka pravljica opisuje nek prego-
vor. Se isti dan semjo začela bra-
ti. Ta knjiga mi je zelo všeč. Se
vedno jo rada prebiram.
Od takrat sem prebrala že dosti
knjig. Vsaka mi pove veliko no-
vega in lepega.
MIRKA ROMIH, 4. r.
OS Tončke Cečeve,
LESICNO
Naš ravnatelj
Smo učenci osnovne šole v
Vojniku. Naš tovariš ravnatelj bo
šel konec novembra v pokoj.
-	Vsi smo žalostni, najbolj pa
jaz. Ce se spomnim, koliko je na-
redil zame, mi postane kar hudo.
MARKO, 7. c
-	Tovariš ravnatelj je gledal
strogo. V razredu je vladala nape-
ta tišina, ko je opazil naše pre-
strašene obraze, se je nasmehml.
BOJANA, 8. c
-	Na tablo je skiciral Evropo,
kar na pamet. Bila je tako v redu,
da bi mu najraje rekla, naj jo še
meni v zvezek nariše.
SIMONA, 8. a
-	Imamo ga radi, kadar se
smeji.
SEBASTJAN, 3. b
-	Učil je že mojega očka in ma-
mico. Od takrat je že dolgo.
BOŠTJAN, 2. c
-	Ko sem prišel prvič v šolo,
mi je stisnil roko. Takoj sem ve-
del, da je v redu človek.
ROBERT. 8. d
-	Povedal mi je, da je tudi on
med poukom pojedel malico. Bil
je tako lačen, da ni mogel čakati
na odmor. Zato je tudi nas razu-
mel.
MAJA. 8. a
16. STRAN - NOVI TEDNIK
17. NOVEMBER 1983
Rokometne
vzporednice
mmmmmmmmammmmmm
Pi$e: Vlado BolovIč
Pred nadaljevanjem prvenstva smo dobili »voščilnico«
disciplinske komisije RZ Jugoslavije. Kaznovali so To-
miča s tremi meseci prepovedi igranja, trenerja Goršiča z
enoletno prepovedjo vodenja ekipe, za »desert<- pa so ce-
lotnemu moštvii izrekli pogojno dvomesečno prepoved
igranja tekem. Se dobro, da nihče ni moral v zapor! Vse je
že podobno tragični burleski, v kateri je že v naprej znan
konec. Seveda nam ostajajo možnosti pritožb itd., vendar
ali imajo te še sploh svoj namen? Žalostno je, da peščica
ljudi na ta način izraža in dokazuje svojo avtoriteto,'ne
zavedajoč se širših in globjih posledic za naš klub. Do
sedaj jim nihče ni onemogočal takšnega dela in glede na
trenutno stanje v našem športu je že zadnji čas, da odgo-
vorne družbenopolitične organizacije začnejo ukrepati, saj
šport izgublja svoj namen in vse bolj sredstvo, s katerim
manipulirajo, kot jim trenutno odgovarja.
Ob vsem-tem pa se nas drži še neverjetna smola glede
zdravstvenega stanja. Toplak nosi mavec na roki. Ščurek
igra s poškodovanim kolenom, Ivezič se je huje poškodo-
val in najverjetneje zaključil z aktivnim igranjem.
Tako smo se ob vsem tem vseeno dogovorili, da igramo
naprej in normalno, da bomo kljub vsemu poskušali igrati
neobremenjeno. Vključevali bomo pač mlajše igralce, ka-
terih je bilo in jih še bo v našem klubu>vedno dovolj.
Moštvo je tako v Zagrebu proti Medveščaku vodil
Slavko Ivezič. Izgubili smo 37:30 (21:15). Ze sam rezultat
kaže, da so bile obrambe zapostavljene. Igralo se je fair,
športno, bilo je veliko atraktivnih zadetkov in gledalci so
prišli na svoj račun. Visok poraz je predvsem rezultat
slabše igre v obrami in nezbranosti v trenutkih, ko smo se
nasprotniku rezultatsko približali.
V soboto igramo proti trenutno najmočnejšemu moštvu
v Evropi - Metaloplastiki iz Sabca. Moštvo ni treba pose-
bej predstavljati, saj je to trenutno skoraj kompletna dr-
žavna reprezentanca. To bo priložnosti za mlajše igralce,
da pridobijo še več izkušenj. Skušali bomo doseči čimbolj
ugoden rezultat, pač v okviru trenutnih zmožnosti.
Pripis: V II. zvezni ligi so rokometašice Velenja izgu-
bile v Splitu 21:20, na lestvici so pete, v naslednjem kolu
pa i^ajo doma proti Zametu z Reke. V medrepubliški
ligi je Šoštanj izgubil z Jadranom 29:28, na lestvici je
peti, v zadnjem jesenskem kolu pa bo i^al doma proti
Varteksu iz Varaidina. V republiški ligi je Minerva izgu-
bila s Pekom 26:23, na lestvici pa je po končanem jesen-
skem delu prvenstva na četrtem mestu. V republiški
ženski lip je derbi med mlado ekipo Velenja in Šmart-
nim dobila izkušene^ ekipa Smartnega 31:20, Radeče
pa so izrabile v Brežicah 23:17. Po končanem jesenskem
delu je Šmartno tretje, Radeče šeste in Velenje deveto.
Delovne organizacije za naše smučarje
Včeraj so odšli na dolgo zimsko pot
člani državne alpske reprezentance.
Pred njimi .je najtežja, olimpijska sezo-
na, ki se bo začela 8. februarja prihodnje
leto na različnih smučiščih po idiličnih
hribih Sarajeva. Pred odhodom na zad-
nje priprave (treninge in tudi že tekmo-
vanja) so se vsi člani moške in ženske
driavne alpske reprezentance zbrali v
Ljubljani ter predstavili na Gospodar-
skem razstavišču v okviru-smučarskega
sejma novinarjem, sponzorjem in šte-
vilnim gledalcem.
Pogovor je vodil direktor Tone Vogri-
nec.
Smučarji so ob tej priložnosti predsta-
vili večino opreme, ki jo bodo nosili v tej
zimski sezoni. Zanimivo je, da je med
izdelovalci te opreme velika večina de-
lovnih organizacij s širšega celjskega ob-
močja. Tako smučarji in smučarke nosijo
za vsak dan bunde oz. ponče, ki so jih
izdelali v Modnem salonu v Titovem Ve-
lenju. Kors iz Rogaške Slatine je prispe-
val oblačila za treninge v dežju in snegu,
Toper pa tekmovalne bunde za obe selek-
ciji in tekmovalne drese za žensko repre-
zentanco. Moška bo tekmovala v dresih
italijanskega proizvajalca. K vsemu temu
je treba prišteti še glavne pokrovitelje,
kot so Gorenje T. Velenje, Unior Zreče in
Zlatarne Celje. Slednje so pripravile več
kot 20 različnih spominkov za ZOl 84.
Zanimivo je, da so v zadnjem času v Zla-
tarnah prevzeli naročila, ki jih niso uj
izpeljati v Majdanpeku. V tisoče razii,?
značk bo šlo iz delavnic celjske Aur^
Na ZOI 84 bo startalo osem alpinc^
šest alpink, med njimi pa bo najvefJ
mesto za predstavnika v smuku. Delo?
organizacije Celja in okolice bodo J
dobro zastopane na olimpijskih igrah^
d i olimpijski ogenj bo potoval 6. febr^
ja skozi Celje), žal pa ne bomo imeln
tivnega zastopnika v kakšni izmed (jj?
plin, ki bodo na programu. Imeli pa ^
predstavnico Celja na zimskih olii^,
skih igrah in sicer Amalijo Belaj-Ar^
v smučarskih tekih leta 1954 v Cortin,
Italiji...	^
TONE \TlA5
Marko Urankar državni prvak
Šestnajstletni Marko Uran-
kar, dijak drugega letnika Te-
hniške šole v Celju (strojna
smer), visok 175 cm in težak
75 kg, član sekcije dviganja
uteži pri Partizanu Celje me-
sto, je v triletni aktivni karieri
osvojil nov uspeh: zmagal je na
državnem prvenstvu za mlajše
mladince v Beogradu v kate-
goriji do 75 kg, kjer je v olim-
pijskem biatlonu dvignil
242,5 kg. Rezultat bi bil še bolj-
ši, če se mladi Marko ne bi po-
škodoval.
Tako uspešno nadaljuje pot
svojega očeta Jožeta, ki je bil
med drugim tudi udeleženec
olimpijskih iger v Miinchnu le-
ta 1972. Jože je zdaj predsed-
nik sekcije za dviganje uteži, ki
ima 35 članov, med njimi več
kot polovico mladincev. Jože
se o svojem sinu izraža samo
pohvalno, želja obeh pa je na-
stop na olimpijskih igrah v
Seulu leta 1988. Marko pravi,
da bi z vestnim delom rad po-
stal boljši, kot je bil oče, ki je
sicer njegov vzor, mentor, tre-
ner in tudi tisti, ki mu vse daje
za prehrano ter obleko. Marko
se največ hrani z mlekom, me-
som, siri in sadjem (gajbico ja-
bolk poje v tednu). Je pa izre-
dno hiter (60 metrov v času
7,1), kar mu bo ob večji pridob-
ljeni telesni teži ter izboljšanju
tehnike omogočilo dobre re-
zultate. Trenira petkrat na te-
den po dve uri, enkrat pa še
atletiko s teki in skoki. Po zad-
njih uspehih pri Urankarjevih
upajo, da bo Marko dobil vsaj
kakšno štipendijo kot per-
spektivni športnik, saj zdaj iz
očetove denarnice poleg vsega
normalnega »porabi« še okoli
osem starih tisočakov.
T.VRABL
Republiška liga: Velenjski Rudar je vsaj za nekaj časa
izgubil vodilno bitko za prvo mesto z Mariborom, Šmartno
se rešuje s skromnimi zmagami, Kladivar pa ni bil uspeš,
nejši na domačem terenu, niti od zadnje uvrščenega Pri.
morja. Rezultati 12. kola: Mura - RUDAR (TV) 2:1, KLA
DIVAR - Primorje 1:1 in ŠMARTNO - Vozila 1:0. Le.
stvica: 2. Rudar (TV), 7. Šmartno, 13. Kladivar. Pari zad
njega jesenskega kola: Izola - KLADIVAR, Železničar -
ŠMARTNO in RUDAR (TV) - Rudar (Trbovlje).
Vzhodna liga: V predzadnjem kolu jesenskega dela je
Dravinja po zadnjih neuspehih zaigrala bolje in s 5:1 pre-
magala Fužinarja. Steklar je doma komaj igral neodločeno
0:0 z Nafto, Elkroj pa je bil premagan v neznanih Peki^
pri Mariboru 4:1. Lestvica: 2. DRAVINJA, 9. STEKL^
10. Elkroj itd. Pari prvega spomladanskega kola: Boč -
ELKROJ, DRAVINJA - Nafta in STEKLAR - Ojstrica
TV
V Boru le polovičen
uspeli
Judoisti Ivo Reye so v 3. kolu
državnega prvenstva dosegli po-
lovičen uspeh. V Boru so se {po-
merili proti gostiteljem in ekipi
Akademičarja iz Nikšiča, ki je
dejansko reprezentanca Črne go-
re, kajti po izpadu ekipe Titogra-
da iz lige, so se najboljši judoisti
te republike zbrali v Akademi-
čarju.
Celjani so premagali Bor 8:6 in
izgubili proti Akademičarju 4:10.
Sedaj imajo 8 točk in so na lestvi-
ci šesti. V soboto se bodo celjski
judoisti pomerili v Celju v šport-
ni dvorani Tehniškega centra
proti Partizanu HINS in Slavij i iz
Novega Sada. Tudi tu lahko pri-
čakujemo polovičen uspeh - eno.
zmago in poraz. Ali pa morda tu-
di kaj več?!
J. Kuzma
2alčanke zmagale
Na kegljišču v Preboldu je bil
pod pokroviteljstvom Livarne
Franca Kekca iz Žalca tretji tur-
nir ženskih ekip celjske keglja-
ške zveze. Zmagala je ekipa Žal-
ca, ki je podrla 2333 kegljev, sle-
dijo KK Celje II 2215, KK Šent-
jur 2148 itd. Med posameznicami
pa je bila najboljša Nada Birsa
-<2alec) 415 kegljev.
T. TAVČAR
Smučarski sejem
tUdI v 2alcu
In sicer od jutri, 18. pa do nede-
lje, 20. novembra v dvorani Hme-
zada. Pripravlja ga Smučarski
klub Gozdnik iz Žalca. V petek
bo sejem nove in rabljene smu-
čarske opreme odprt od 15. do
18. ure, v soboto in nedeljo pa
domala ves dan, od 9. do 18. ure.
Posebna prireditvena prostora
pripravljata NAMA in Savinjski
magazin. Nekaj prednosti bodo
pri nakupu imeli tisti, ki imajo
smučarske legitimacije. Te bo
mogoče kupiti tudi na sejmu.
Opravljali bodo tudi montažo
smuči (Ljubo Jovan iz Celja). Po-
javili se todo tudi zasebni proda-
jalci kap, očal, rokavic in dru-
gega.
TV
Občinska liga Celja
v malem nogometu
Končna lestvica II. lige 83:
Zvezdaš 35, Vitezi 34, Metalna 27,
sledijo Zagrad, Galebi, EMC
Skorpioni, Golovec, Savinja,
Podgorje, Aljažev hrib, Lopata ir
Istok. III. liga: Črički 25, Kolegi
25, Pikapolonica 22, sledijo Obrt-
niki, Umetniki, Dom JLA, 1
harje, Pelikani, Dolgo polje
Ars. IV. liga: Izletnik 23, Madi
20, Zvezda 19, sledijo Mlekan
Parkec, Nova vas, Center
Šmartno. Znan še ni vrstni rec
V. ligo. Iz vsake lige prvi dve i;
ščeni ekipi napredujeta v v'
ligo, zadnji dve pa v nižjo. S
ci: Klenovšek (Mladost) 25 g(
Kolar 22, Zoher (oba Izletnik^
Draganovič (Mladost) 13, Ari
ter (Izletnik) 13 golov itd.
Spon v Vrbju
Ob krajevnem prazniku soj
ko kot vsako leto v Vrbju pri Ž
cu pripravili tudi pester progi
športnih prireditev. V namizn
tenisu ie zmagala prva ekipa F
tizana Žalec v postavi Herič.G
šek in Jošt pred ekipo veterai
Vrbje (Jager, Pustoslemšek
Skomšek), prvo ekipo Vrbja
Juteksom Žalec.
V šahu je nastopilo 19 tek;
valcev, brez poraza pa je zrna
Jože Grobelnik pred Rokom I
metom in Otom Krajncem.
JOŽE GROBELiN
»Črna senca« v
nogometu Vrtije
v Vrbju so pripravili tudi tJ
nir v malem nogometu, kjer
zmagala ekipa Partizana Za*
pred Manchestrom iz Žalca
Lotusom iz Vrbja. Skoda je,
na ta zanimiv in kvaliteten tuC
padla črna senca, kajti o prv«
mestu je odločala zadnja teke
ki pa so jo domači igralci LotJ
neresno vzeli, izgubili z veliko'
zliko in tako je zmagala rrii
ekipa Partizana Žalec. Mora
zmagovalec je ekipa Manchest
ki je pokazala daleč najbolj
igro. Rezultati finala: Manci
ster - Lotus 3:1, Partizan Zale
Manchester 2:2 in Partizan
- Lotus 5:0. Najboljši strelec C
nirja je bil Hodžar, ki je da
golov, dobro pa je sodil Denži
Vranskega. Kljub hladnemu v
menu si je tumir ogledalo P
cejšnje število gledalcev.
GREGOR cul
Turnir v EMO
Sekcija za namizni tenis P-
EMO Celje je organizirala nafl
noteniški tumir za tri staroS
kategorije - članice, člane in'
rejše člane. Sodelovale so e^
EMO, Komunala, Kovinoten
Mene in Zlatarne. Rezultati:'
niče Kovinotehna, Merx, ^
Zlatarne, člani Kovinoter
Merx, EMO, Zlatarne, KorfliJ
la, starejši člani Zlatarne. ^
Kovinotehna. Tekmovanje^
dil Roman Kristan, predseo
sekcije.
ZDENKA ZIM-
S porazom vse rešeno
Hokejisti celjske Cinkarne so po sobotnem porazu proti
Medveščaku v Zagrebu, 2:4 izgubili vse možnosti, da bi v
končnici prvenstva igrali med moštvi, ki se bodo borili za
končno uvrstitev od prvega do četrtega mesta.
Pred sobotnim nastopom je imel namreč zagrebški Medve-
ščak prednosti štirih točk in ob primemo visoki zmagi v Za-
grebu bi imeli Celjani še upanje, da osvojijo v prvem tekmoval-
nem delu četrto mesto za Jesenicami, Olimpijo in Crveno
zvezdo. Tako pa je postalo sedaj vse jasno. Celjani bodo po
prvem delu tekmovanja, to je dvokrožnem nastopu, igrali v
drugi skupini moštev, v kateri bodo ob Cinkarni še Kranjska
gora. Partizan in Spartak, za uvrstitev od petega do osmega
mesta.
J. KUZMA
Inlesu pokal Novega tednika
Sedmič so se zbrali v Celju veterani slovenskih rokometnih
središč, ki so se pomerili na prvenstvu, ki ga je pripravil celjski
rokometni klub Trim team. Letos je sodelovalo 16 ekip in kar
šestim so morali odkloniti sodelovanje zaradi pomanjkanja časa
v enodnevnem tekmovanju. Zaradi tega so sklenili, da bo v
prihodnje to tekmovanje dvodnevno Ln se bo pričelo v petek
popoldne in nadaljevsilo v soboto. S tem bodo omogočili nastop
vsem slovenskim ekipam, ki imajo skoraj v vsakem malem
središču rokometne veterane.
Sedmič smo pokal Novega tednika in Radia Celje podelili
najboljši ekipi. Tokrat je bila to ekipa Inlesa iz Ribnice, ki je že
drugič (prvič 1980) osvojila pokal. Ribničani so v finalu prema-
gali Trim team 11:9 (5:6).
Med najboljšimi udeleženci prvenstva najdemo kar tri celjske
igralce. Metličar je bil najboljši strelec (19), Povalej drugi (18) in
vratar Presinger, ki je bil proglašen za najboljšega vratarja. Kot
najboljša sodnil^ sta posebno nagrado prejela Dom iz Celja in
Kemperle iz Šoštanja.
J. KUZMA
Košarkarske vesti
I.	B zvezna liga: V 6. kolu je Libela doma zabeležila četrto
zmago, ko je prepričljivo s 112:100 ugnala nevamo Vojvodino.
Zopet je bil odličen Tovornik, ki je dal sam 44 košev. Po 6. kolu
so Celjani na odličnem drugem mestu, v prihodnjem kolu pa se
bodo srečali z ekipo Sloge (peto mesto z dvema točkama manj
od Libele) na njenem terenu.
II.	zvezna liga ženske: V 5. kolu so si po odličnem začetku
igr^e Rc^aške privoščile nepotreben spodrsljaj na domačem
igrišču v Šmarju, saj so izgubile z Rade Končarjem iz Slavon-
skega Borda 81:80. Gostje so že močno vodile, to pa so doma-
činke kasneje popravile. Žal pa ob koncu niso imele moči, da bi
vknjižile nov dragocen par točk. Kljub poraizu so še vedno na
solidnem četrtem mestu, že v soboto jih čaka nova težka
preizkušnja v Ljubljžini proti vodeči Ježici.
Republiška liga mošU: V 3. kolu je Kovinar iz Stor doživel
tretji poraz proti ljubljanski Ježici 80:79, medtem ko je Comet
visoko 98:61 premagal Kraški zidar. Na lestvici je Comet drugi.
Kovinar pa zadnji. V 4. kolu bo COMET gostoval v Tolminu,
KOVINAR pa v Litiji.
Republiška liga ženske: Comet je izgubil s Cimosom 52:47,
Metka pa s Pomurjem 83:65. Comet je po 2. kolu četrti, Metka pa
šesta. 3. kolo: COMET - Kladivar in LIBELA - Mengeš.
TV
Jeseaski zmagovalec v A ligi je ekipa Dramelj A - stojijo oc
leve proti desni Ivan Lavbič, Zdravko Jereb, Martin Vodušek
in Darko Belak, spre^ Dominik Pecelj, Martin Leber ii
Stanko Jakopin.
Nogomet v šenUurskl občini
v Šentjurju so končali z jesenskim delom lige v malem nogo-
metu, ki je bila razdeljena v dve kakovostni skupini - A in B.
Lestvica A skupina:
DRAMLJE A 17 točk (9 8 1 0 71:25), sledijo Aero Loka 12,
Magnum 12, Veterani Dramlje 12, Prijatelji Loka 8, Grobelno 8,
Panterji Šentjur 7, Ponikva 7, Primož 4 in Jakob 3 točke.
B Uga:
COSMOS 15 točk (9 7 1 1 63:25), sledijo Stopče 14, Tratna 14,
Vrbno 9, Dramlje B 9, Blagovna 8, Interstil 8, Bukovje 7, Slivnica
4 in Maratonik 2 točki.
V	obeh ligah je bilo prijavljenih 234 tekmovalcev, med strelce
pa se jih je vpisalo 136 ali 58 odstotkov. V A ligi so bih najboljši
strelci Pecelj (Dramlje A) 29 golov, 2^ndzianowsky (Aero Loka)
21 in Jereb (Dramlje A) 18 golov, v B pa Polšak 19, Hubej (oba
Cosmos) 18, Seško (Tratna) 18, Horvat, Arzenšek (oba Sto^e) 17
golov itd.
Tekmovanje je bilo dobro izpeljano, žal pa je bilo premalo
sodnikov, ki pa so kljub temu solidno opravi svoje delo. Tudi
disciplina igr^cev je bila dobra pa čeprav je prišlo do manjših
izidov posameznikov.
V	šen^urski občini so letos prvič uvedli tudi tekmovanje za
pokal Sentjurj^ za katerega se je prijavilo 24 ekip, med njimi
tudi iz delovnih organizacij. Igi^ bodo na izpadainje, finalna
tekma pa bo na Dan mladosti maja prihodnje leto. To je tudi
edina širša oblika rekreacijske lige v šentjurski občini.
Za Liga odbor EDI KUKOViC
^ HOVEMBER 1983
NOVI TEOMK - STRAN 17
•	Neznanci so Petrolov
l(ombi z oznako te organi-
zacije očitno po pomoti za-
jiienjali za bencinsko črpal-
in so si kar iz njega pre-
točili 15 litrov bencina.
Upajmo, da imajo »petro-
lovci« še na zalogi nekaj
bonov, da bodo lahko zno-
va napolnili rezervoar.
•	»Mcirtinova gos pač
mora biti,« si je najbrž mi-
slil neznanec, ki pa se je po
neuspešnem iskanju zado-
voljil kar s štirimi kokošmi,
pa še te je ukradel iz kokoš-
njaka A. G. v Lokrovcu.
•	G. P. je precej drago
plačala svojo zaupljivost do
ljudi. Noč je prespala z ne-
znanim moškim v Celeji in
ta ji je ponudil stanovanje v
Titovem Velenju. G. je nič
hudega sluteč prisedla v
njegov avto, čeprav kljub
skupni noči ni poznala niti
njegovega imena, da bi si
ogledala svoj bodoči do-
mek. Neznanec pa se je iz-
kazal za precej nehvaležne-
ga, saj je kmalu zavil v bliž-
nji gozd in ji z grožnjami
izmamil zlatnino, ki jo je
imela pri sebi. G. je tako
ostala brez ure, prstana in
verižice pa še brez stanova-
nja.
•	Miličniki so sprejeli
ogorčen telefonski poziv.
F. L. jim je sporočil, da vozi
iz Vranskega proti Celju
avtobus, katerega voznik je
»popolnoma pijan«. Milič-
niki so brž preverili zadevo
in ugotovili, da je voznik
popolnoma trezen, prijavo
pa je povzročil spor med
njim in F. L., kajti v resnici
je pregloboko v kozarec po-
gledal slednji. O, ja, kako
cdkohol spremeni resnič-
nost ...
• F. L. (pa ne tisti iz
prejšnje cvetke) je v gostil-
ni Svetec dal duška svoji
vinski radosti. Ko je njego-
vo veselje postalo prehrup-
no, so prišli miličniki. So-
dniku prekrške pa so
prijavili tudi natakarico, ki
je pripomogla F. do vinske
omame.
• H. S. je bil navdušen,
sam nad sabo, ko si je izmi-
slil imeniten načrt, kako si
prislužiti kakšen nov tiso-
čak. Nič lažjega kot to! Za-
vil je v prodajalno Zelezni-
na in kupil stvari v vredno-
sti nekaj rneinj kot tisoč din.
Ko je 'prišel domov, je na
račun pred vsoto pripisal
še enko in se ogorčen vrnil
v trgovino, češ da so mu
kupljeno blago zaračunali
kar tisoč din več, kot je vre-
dno. Njegov načrt je imel
eno samo napako. Trgovci
so bili namreč bolj prebri-
sani, kot si je H. mislil in
mu niso nasedli. Preverili
so kopijo računa in ga pri-
javili miličnikom. Namesto
da bi zapijal svoj »zasluže-
k«,e bo tako H. moral zago-
varjati zaradi ponaredbe in
poskusa goljufije.
O N. K. odslej ne bo imel
več kar cele delavnice v
svojem avtomobilu. Prejš-
njo sredo ponoči so mu na-
mreč neznanci iz avtomobi-
la ukradli ključe, klešče, ža-
go in vse drugo orodje.
• H. Z. in S. K. sta se sa-
mo mimogrede oglasila v
Celju, pa ju je že sprejel so-
dnik za prekrške. Med svo-
jim obiskom sta namreč
razgrajala v gostišču Ojstri-
ca, tako da so morali posre-
dovati miličniki.
N. K.
OUtoženec sodišča ni prepričal
Martin Pablia obsolon za umor očeta, poskus požiga In
promebto nesrečo na 15 let zapora
Sodišče obtožencu ni mo-
glo verjeti. Dokazi, izveden-
ska mnenja priče, vse je go-
vorilo drugače, kot pa je ho-
tel prepričati veliki senat
celjskega temeljnega sodi-
šča Martin Pavlič, 46, iz
Kranja. Spoznalo ga je za
krivega, po vseh točkah ob-
tožnice in mu izreklo enot-
no kazen 15 let zapora. Sod-
ba še ni pravnomočna.
Kot smo že poročcdi, je
Martin Pavlič na sodišču
skušal dokazati, da se je 9.
novembra lani pripeljal na
Tel^e k svojemu očetu
Alojzu Pavliču tako kot že
večkrat prej. Z njim naj bi se
dobro razumel, razen tega pa
mu je oče v oporoki zapisal
hišo. Ko je popoldan prišel v
hišo, pred tem je zunaj po-
pravljal avto, je zaduhai ben-
cin. Skozi odprta vrata na
podstrešju je zagledal poso-
de z bencinom, zraven pa
prižgane sveče. Pogasil jili je
in jezen šel v kuhinjo k
očetu.
»Oče je stal s pištc.uv roki.
Govoril je, da bo vsega ko-
nec in da bo vse pokončal.
Stopil sem k njemu in ga pri-
jel za orožje. Ustrelil je in me
zadel v roko. Krogla je še da-
nes notri. Trikrat sem ves po-
norel. Odrinil sem o^eta. Ko
je padel, sem ga nekajkrat
udaril z nogo in odšel.«
Sodišče je ugotovilo, da se
Pavlič z očetom ni razumel.
Prav tako ni bilo govora o
kakšni strelni rani, še zlasti
pa ne, da bi v obtoženčevi
roki ostala krogla. To mož-
nost so nedvoumno izključili
rentgenski posnetki. Sodi-
šče je ugotovilo, da je Pavlič
tistega dne svojega očeta
ubil in to zaradi mržnje in iz
brezobzirnega maščevanja.
Večkrat ga je pri tem udaril s
sekiro. Po kaznivem dejanju
je tudi poskušal zažgati hišo,
da bi prikril sledove oziroma
kaznivo dejanje. K sreči pa
so bili gasilci blizu in ogenj
pogasiU. Po ugotovitvah so-
dišča se je Pavlič za umor
odločil naklepoma in sicer
ko je spoznal, da namerava
oče začeti novo življenje z
drugo žensko. Na ta način bi
odpadla tudi možnost, da bi
prišel sin do denarne koristi
zaradi prodaje očetove hiše.
ki jo je hotel doseči po vsej
sih.
Sodišče je spoznalo Pavli-
ča za krivega tudi za promet-
no nesrečo, do katere je priš-
lo kakšno uro po zločinu. Pa-
vlič se je takrat peljal z oseb-
nim avtomobilom iz Teharja
proti Celju in pri Cinkarni
zavozil na nasprotno stran
ter trčil v vozilo, ki ga je na-
sproti vozil Marjan Došler,
30, iz Prožinske vasi pri Sto-
rah. Ta je zaradi posledic tr-
čenja kmalu umrl, na obeh
vozilih pa je bilo tudi za oko-
li 180 tisoč dinarjev škode.
Po mnenju sodišča je bil Pa-
vlič takrat v takem stanju, da
sploh ne bi smel sesti za vo-
lan.
Za naklepni umor iz brez-
obzirnega maščevanja je Pa-
vliču izrečena kazen 13 let
zapora, za poskus požiga dve
leti in za hudo prometno ne-
srečo eno leto zapora. Skla-
dno s predpisi je bila izreče-
na enotna kazen 15 let zapo-
ra. Sodišče je pri odmeri kaz-
ni kot olajševalno okoliščino
predvsem upoštevalo, da Pa-
vlič doslej še ni bil kazno-
van. S pomočjo izvedencev
pa je medvsem ugotovilo, da
je obtoženec v času storjenih
kaznivih dejanj laihko dou-
mel, kaj dela in se je imel v
oblasti, saj je bila njegova
prištevnost le nebistveno
zmanjšana.
Sojenje Martinu Pavliču
je pokazalo, da je bilo pre-
cej ljudi, ki so vedeii, kak-
šen človek je. Vedeli so, da
grozi, da ima orožje... Pa-
vliča so tudi prijavili, ven-
dar ^ vseeno prišlo do tra-
gedije. Mar to pomeni, da so
zatajili nekateri organi, da
je odpovedala družbena sa-
mozaščita?
Pojasnilo
Vest, objavljena v
prejšnjem Novem tedni-
ku, je povzročila precej
razburjenja med celjski-
mi Romi. Poročali smo
namreč o preiskavi zoper
skupino Romov, ki je od
leta 1980 oškodovala ob-
čane za več kot staro mili-
jardo dinarjev.
Celjski Romi so se
vznemirili, ko so prebrali
naslov: »Romi iz Celja
oškodovali občane za več
kot staro milijardo« in so
bili očitno prizadeti, češ
da takšno pisanje meče
slabo luč na vse Rome v
našem mestu. Ker pa vsi
vemo, da so se mnogi Ro-
nii v Celju popolnoma
nomr^alno vključili v naše
življenje in delo, ni govo-
ra, da bi hoteli s člankom
kakorkoli posploševati
nagnjenja tatinske skupi-
ne. Nenazadnje so bila v
članku objavljena tudi
vsa imena Romov, proti
katerim teče preiskava in
zato ni razloga, da bi se
ostali Romi pri nas čutili
prizadete.
Celjani so martinovaii doma
F^etekh vikend, p6 Marti-
nu imenovan, ki bi ga Slo-
venci, znani ljubitelji dobre
vinske kapljice, najraje krsti-
li za svoj praznik, se je dobro
iztekel. Kot so ugotovili mi-
ličniki, ki so budno sprem-
ljali promet na naših cestah,
so se tokrat vozniki kar do-
bro odrezali. Očitno je veči-
na preizkušala novo vino kar
v domačih kleteh, saj pred
gostišči ni bilo avtomobilov
več, kot je za konec tedna
običajno. Pa še tisti, ki so se
na martinovanje odpravili
od doma, so povečini poskr-
beli, da so za volanom sedeli
trezni vozniki. Ponavadi že-
ne, ki so razumevajoče ostale
res samo pri pokušini dobre
kapljice.
Brez vozniških dovoljenj
pa je kljub temu ostalo se-
demintrideset voznikov.
Da je bil Mcirtin srečen, po-
trjuje tudi majhno število
prometnih nesreč ob koncu
tedna. Zvezdica za voznike,
bi lahko rekli, če seveda poz-
namo dejstvo, da so sicer vi-
njeni slovenski vozniki ko-
rajžni za volanom kot le kaj,
in da je alkohol med najpo-
gostejšimi povzročitelji ne-
sreč. Nenehna opozorila mi-
ličnikov so torej vendarle na-
letela na odmev.
N. K.
Trčil je v garažo
Od restavracije »Jezero« v
Titovem Velenju proti Ulici Si-
mona Blatnika se je peljal z
osebnim avtomobilom MI-
RAN AHTIK, 34, iz T. Velenja.
Ker pa je vozil prehitro, ga je
pri samskem domu Vegrada
zaneslo s ceste in je trčil v vo-
gal garaže. Težje ranjenega
voznika Ahtika so prep)eljali v
celjsko bolnišnico, škode pri
nesreči pa je za okoli 50.000
dinarjev.
Prehitro v ovinek
Voznik osebnega avtomobi-
la IVAN STIPLOSEK, 49, iz
Laškega, se je vozil z osebnim
avtomobilom po magistralni
cesti iz Zidanega mosta proti
Celju. V nepreglednem ovinku
v Strmci pri Laškem pa ga je
zaradi neprimerne hitrosti za-
neslo v desno s ceste, kjer je
trčil v drevo in se pri tem huje
poškodoval.
Zbil pešca in
pobegnil
Na cesti v Trnovlje pri Celju,
pri skladišču Petrola, je voznik
kombija JOZE JANEZiC, 33,
iz Celja med pretesnim prehi-
tevanjem zbil pešca, VASKRI-
JO GAVRICA, 20, s Teharij, ki
ga je zadel z desnim zunanjim
ogledalom v ramo. Pešec je pa-
del in se lažje ranil, voznika
kombija pa so po treh urah iz-
sledili na domu.
Smrtna poškodba na
deiovišču
Na deiovišču pri osnovni šoli
v Radečah so delavci Ingrada
odkopavali 3 metre visok na-
sip zemlje in jo sproti odvažali.
Nenadoma pa se je hrib udri in
zemlja je zasula BRANKA JO-
VICA. 21, iz Bijeline, ki se mu
ni uspelo pravočasno umakni-
ti. Ko so zemljo odstranili in
rešili Joviča, je bil že mrtev.
Usoden padec
JANEZ PANCUR. 77. iz Le-
narta pri Gornjem gradu, se je
odpravil v bližnji gozd po list-
je. Zaradi močne slane pa mu
je na pobočju spodrsnilo, tako
da se je kotalil približno 50 m
globoko in preko propusta pa-
del na makadcunsko cesto, kjer
je obležal mrtev.
Zimske ollmpliske Igre so pred vrati
Samo še tri nagradne igre Partizan nas
ločijo do ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER v
SARAJEVU oziroma do zaključka in za-
ključnega žrebanja, ko bo srečni dobitnik
potoval pod okriljem TDO TEKO iz SOZD
MERX v Sarajevo. Srečnih dobitnikov pa
bo še več, saj smo za zaključno žrebanje
pripravili tudi vrsto tolažilnih nagrad. Tudi
'lagradna igra Partizan št. 19 je bila rekor-
dna po številu sodelujočih z odgovori. Kar
dopisnic je prispelo do roka v naše ure-
dmštvo, 3P pravilnih odgovorov pa je že
pripravljenih za zaključno žrebanje. Pravil-
ni odgovor je tokrat bU: Milovanovičev me-
'norial je namreč osrednje republiško orien-
• tacijsko tekmovanje, ki ga izmenično orga-
nizirajo Partizan Slovenije, Planinska zveza
in Zveza tabornikov.
Srečni dobitniki nagrad, ki jih poklanja
»SVILANIT« iz Kamnika pa so:
1.	nagrada - Gorenjak Slavko, Šentjanž
45, Store
2.	nagrada - Plesnik Ivan, Nazarje 52, Na-
zarje
3.	nagrada - Nosan Nikica, Uhca bratov
Vošnjakov 8, Celje
Iskrene čestitke! Nagrade vam bomo po-
slah po pošti.
METOD TREBICNIK
18. STRAN - NOVI TEDNIK
IT^OVEMBERl^
HOROSKOP
#	OVEN	20.3.-20.^
Pred vami je obveznost, ki jo boste uspešno rešili. Pojavljali se bodo
trenutki, ki se prej niso, dobro jih analizirajte. Več denarja bo. Nekaj
kar je izgledalo enostavno, se bo zapletlo. Zdravje bo dobro.
O BIK	20.4.-21.5.
Sprejmite delo, ki vam ga bodo ponudili. Čeprav ga strokovno ne
boste popolnoma obvladali, vam bo prinesel večjo denarno korist, in
izpolnili boste davno željo. Potrudite se, da bo vsaj en član v družini
zadovoljen. Za partnerja boste bolj zanimivi.
9 DVOJČKA	21.5.-21.6.
Vaša odločitev je pravilna in koristna. Vztrajajte, čeprav, vas bodo
nadlegovali, da jo spremenite. Prepričajte sodelavce! Le na lep na-
čin, vsaka grobost ali naglica je lahko usodna. Doma bo stanje manj
napeto. V upanju je rešitev.
O RAK	^1.6.-23.8.
Ce želite ostati neodvisni, ne zaupajte ljudem, za katere sumite, da
niso iskreni. Na potovanju boste srečali osebo, ki vam bo pomagala z
znanjem in vplivom. Denarja bo dovolj. Hitro in brez premisleka
odgovorite na neko ponudbo.
O LEV	23.7.-23.8.
Zaenkrat ni velikih sprememb v službi. Prišlo bo do spremembe na
boljše, do takrat pa ohranite mimo kri, da se stanje ne bo poslabšalo.
Nenaden obisk bo prinesel dobre novice. Denarno stanje bo boljše.
Poskusite še enkrat osvajati, tokrat bolj z veseljem.
O DEVICA	23.8.-23.9.
Vztrajajte na nalogah, katere pravkar opravljate, in rezultati vam
bodo prinesli zadovoljstvo, kca-ist in pohvalo. Prisotna so nezado-
voljstva v službi, sodelavce pa prepričajte, da je to kar delate, edino
prav. Nekdo bi želel vedeti, kaj čutite.
m TEHTNICA	23.9.-23.10.
Obdobje je nekoliko boljše od prejšnjega. V službi se obnašajte, kot
da se nič ne dogaja, v osebnem življenju pa ukrepajte. Največ časa
boste porabili v družbi z znanci, naklonjeni so vam, nekateri pa vam
bodo šli na živce. Prepustite stvar času.	,
•	ŠKORPIJON	23.10.-22.11.
Obdobje, ugodno na vseh področjih, doma in v službi. Za delo, ki ga
morate opraviti doma ne računajte na pomoč, zanesite se na svoje
sposobnosti in uspeh boste. V službi vam bo pomagala vphvna
oseba. Srečali boste osebo, ki vas bo vrgla iz ravnotežja.
O STRELEC	22.11.-22.12.
Osredotočite se na eno samo nalogo, namesto, da jih opravljate več
hkrati. To vas spravlja ob dobro voljo. Oseba iz vaše bližine vam bo
pomagala, da boste dobro zaključili naloge. Obisk prinaša ugodne
novice. Denarno stanje bo dobro. Motijo vas tudi malenkosti.
m KOZOROG	22.12.-20.1.
Ne ozirajte se na zbadanja in pripombe nekaterih sodelavcev. Vse se
bo dobro končalo, zahvaljujoč okoliščinam, ki ne zadevajo vas. Nji-
hovo obnašanje je posledica vašega položaja, ki je čvrst in prinaša
rezultate. Ne hodite na potovanje. Bodite bolj na tleh.
m VODNAR	20.1.-19.2.
Vaše obnašanje bo izzvalo nezadovoljstvo okolice. Zato dobro razmi-
slite, kaj delate. Ne borite se za tisto, kar že imate. Denarno stanje
kaže napredek. Vse ima svoje meje, tudi potrpljenje. Sprostite se.
O RIBI	19.2.-20.3^
Našli boste ravnotežje med željami in realnostjo. Tako boste končali
obveznosti, ki jih smatrate kot breme in so nujne. V določenem
poslovnem pogovoru bodite oprezni. Oseba je zlobna in vam lahko
škoduje. Osebno mnenje zatajite, pogovarjajte se le službeno.
Zdravje bo slabše.
1. Cocktail je angleška beseda in ozna-
čuje pijačo, zmešano iz različnih vrst al-
koholnih in brezalkoholnih pijač. Za pra-
vi cocktail velja, da skupna količina vseh
pijač ne sme presegati 60 g, skupaj z le-
dom največ 100 g. Odstotek alkohola v
cocktailu zavisi od recepta, vendar ne
sme biti manjši od 18%. Glede na čas
serviranja ločimo aperitivni cocktail
(pred jedjo) in digestivni cocktail (po je-
di). Cocktail lahko pripravimo v kozarcu
ali v posebni zaprti posodi (shaker). Gle-
de na količino sladkorja ločimo sladki,
polsladki in suhi cocktail. Treba je še
povedati, da ponekod uvrščajo med
cocktaile tudi pijače, zmešane iz samih
brezalkoholnih pijač.
Vsak recept in s tem vsak cocktail ima
svoje ime. Poznamo ogromno število
cocktailov in nekateri med njimi so zara-
di odličnega okusa in arome postali slav-
ni po celem svetu. Pa si oglejmo enega.
BLOODV MARY (Krvava Maiy) je napri-
mer sestavljen iz: 40 g vodke (50% alko-
hola), 2 žličk Worchestershire omake, '/4
limonovega soka in 60 g... ?
Ali veste česa je 60 g?
2. Turisti lahko vidijo danes krokodile
le še v Murchisonovem narodnem parku,
na obrežnih sipinah Viktorijinega Nila.
Nekoč pa so ti veliki čejustniki živeli sko-
raj v vseh afriških rekah, a sta moderno
strelno orožje in pa moda torbic in čev-
ljev iz njihovih kož, naredila svoje. Se v
prvem desetletju tega stoletja so živeli
celo v Palestini in v današnjem Izraelu. V
Afriki je nešteto lovcev obogatelo na nji-
hov račun. Ponoči so čolnariU po odroč-
nih rekah in močvirjih ter osvetljevali
živjili z žarometi in streljali v svetlikajoče
se oči. Celo mladi krokodilčki, ki jim je še
veliko manjkalo do spolne zrelosti, so
jim, nagačeni kot turistični spominčki
prinašali lepe denarce.
Pomislite koliko stotisoč let so potre-
bovali krokodili, da so naselili vso Afriko
in prišli celo na Madagaskar. Tam so naš-
li kosti kar 10 metrov dolgega izvimrlega
nilskega krokodila.
Kljub grdemu izgledu in resnični ne-
varnosti za ljudi, pa je krokodil pomem-
ben člen v življenju divjačine v afriških
vod£ih in ker je po svoje tudi zanimivo
bitje, se za njegovo zaščito zavzema veli-
ko ljudi. Krokodil raste prvih sedem let
zelo hitro, dvajsetleten pa zraste le še
3,6 cm na leto.
Ali veste za koliko cm zraste vsako
leto v prvih sedmih letih življenja?
3. V začetku novembra 1943 leta sta
Cankarjeva in Ljubljanska brigada bili
hude boje z nadmočnimi oddelki nemške
vojske na Dovi gori. Po težkih izgubah na
obeh straneh sta se brigadi prebili na
Jauhe pri Velikem Korinju. Nemci so na-
to Jauhe in Ilovo goro iz maSčevcinja pož-
gali. Partizanski skladatelj je kasneje, v
spomin na te boje, skomponiral simfo-
nično pesnitev »Ilova gora«.
Ali veste kdo je ta skladatelj?
Odgovori:
1.	Zraven je 60 g paradižnikovega
soka.
2.	Za 26,5 cm.
3.	Mcirjan Koziria.
flOVEMBER 1983
NOVI TEOMK - STRAN 19
love težave
podražila se je elektrika,
podražil se je med.
podražilo se je tudi mleko.
Le kako bomo zdaj prišli v svetlo bodočnost, kjer
e nam naj bi cedila med in mleko?!
Strah
Potem, ko so na tele-
viziji videli, da so v Kor-
su v Rogaški Slatini na-
črtovali uvedbo 12 urne-
ga dela, so se tudi neka-
teri delavci drugih de-
lovnih organizacij ustra-
šili, da jih ne doleti kaj
takega.
Vem, kako se lahko
zagotovo izognejo temu.
Med osemurnim de-
lavnikom naj res delajo
vsaj polovico delovnega
časa!
Višinski uspeh
Celjski alpinisti so
osvojili 7145 metrov vi-
soko himalajsko goro
Gaurishankar.
Kako visoko bi se šele
vzpeli, če bi bili v odpra-
vi taki, ki so navajeni
vsakodnevnega vzpe-
njanja.
Pripravljeni
Kot kaže, se bodo
zdomci začelo vračati
v večjem številu. Tudi
z markami, ki so jih
pripravljeni v kaj vlo-
žiti.
Toda očitno jih bo-
do lahko vložili le v
banke - te so namreč
verjetno edine pri-
pravljene na njihovo
vrnitev.
Pa zavodi za zapo-
slovanje tudi
upamo!
Ja, o tem se že tako
Mgo sprašujemo, da
lozabljamo na njegovo
tstvarjanjel
Življenjski stroški vse t}olJ naraščajo.
Nekatere to niti ne moti preveč.
Prepričani so namreč, da so zato njihova
življenja veliko bolj dragocena!
Težave z medvedi
Savinjski lovci so se morali precej potruditi, da so
spravili medveda na dlako. Uspelo jim je pa le.
Celjskim hokejistom »medvede« zagrebškega Medve-
ščaka ni uspelo spraviti še niti na kolena.
Brezposelnost
Prosvetni delavci pravijo, da bo ob sedanjem urejanju
šolskega sistema kmalu veliko brezposelnih učiteljev in
profesorjev.
Jaz že vem za enega profesorja, pri katerem kaže, da
bo ostal leto dni brez dela.
Profesor (rokometa) Tone Goršič!
z preteklosti rudnika rlavega premoga Store
[Nadaljevanje in konec)
V letih od 1919 do 1926:
Ulaga Jože, Vizjak Jože,
Gobec Stane, Mraz Andrej,
Mum Jurij, Skobeme Jože,
Doberšek Jakob, Brglez Jo-
že, Gk)lob Jože, Inkret Franc,
Pecigus Ivan, Oprešnik Lu-
dvik, Pavline Alojz, Mihevc
Fracc, Majoranc FVanc, 2o-
har Ivan, Flis Kari, Sušeč
Anton, Zaje Ivan, Drame
Ivan, Hrastnik Ivan, Knez
Franc, Centrih Jože, Pišek
Mihael, Močnik Ivan, Radej
Jemej, 2nidar Anton, Flis
Jožef, Geršak Andrej, Ro-
zman Franc, Gorjup Ignac,
Cokan Peter, Lubej Janez,
Lubej Franc, Borovšek Mar-
tin, Seško Leopold, Drobne
Miha, Kolšek Miha, Krulc
Franc, Hrovatič Franc, Kro-
Qič Valentin, Majoranc Ko-
Jirad, Haler Anton, Goijup
Jože, Košec Franc, Mastnak
Ivan, Kajtna Franc, Zohar
Gašper, - in seveda še mnogi
<lrugi.
C>elovruh pogojev in zlasti
Socialnih razmer iz tistih ča-
sov seveda v ničemer ni mo-
pče primerjati s stanjem, ki
^ nastopilo po osvoboditvi
[eta 1945, ko je rudarska, ka-
•^or tudi ostale industrije,
I^J^šla v splošno ljudsko pre-
moženje. Prejšnji lastniki,
?večine sodelavci okupator-
ji-, so se deloma umaknili v
l^jino, deloma pa zaradi svo-
delovanja prišli pod
^^ zakona. Prenehal je ma-
^novski odnos do delavca,
Pravičnejše nagrajevanje in
^emarjanje ukrepov za
^^ost v jamah, saj so prejš-
nji lastniki oziroma delniške
-'^be zavirale vse, kar bi
j^tvarjalo znosnejše razme-
socialno in higiensko-te-
'^čno varnost.
V enem desetletju - od leta
1926 do 1936 se je v predvoj-
ni Jugoslaviji smrtno pone-
srečilo 500 rudarjev, nepri-
merno večje pa je bilo število
invalidov. Za čas med oku-
pacijo pa niti ne moremo go-
voriti o eksploataciji v nor-
malnem smislu bes^e: teror
okupatorja nad našimi naro-
di in narodnostmi, ki v zgo-
dovini nima primera, je
spremljal tudi nenasiten rop
našega naravnega bogastva.
Kakšne so bile življenjske
in delovne razmere med de-
lavci, ki so delali v štorskih
premogovnikih? Bore malo
je ohranjenih pisanih podat-
kov, opiramo se na ustna
izročila.
Neizprosni zakon ponud-
be delovne sile je silil ljudi,
da so se morali vdinjati, ko-
maj dobro zatem, ko so zapu-
stili ljudsko šolo: s šestnaj-
stimi in komaj nekaj več leti
so se že znojili v-jeimi. Sloji
premoga so bili sicer dobri,
kvalitetni, toda jame so bile
mokre; orodja so bila kladi-
vo, kramp, lopata. Seveda se
je tudi razstreljevalo. Delo je
bilo na tri izmene, po osem
ur. Iz tistih časov je tudi izraz
»barabanje« - če je bil v žele-
zarni zastoj, so delavce po-
slali v premogovnike, pa tu-
di obratno. Kopanje je bilo
skrajno naporno, kopali so
stoje, laže, v upo^jeni ali
skrčeni legi, kapljalo je s
stropov, zaščitnih oblek ni .
bilo, ventilacija je bila neza-
dostna, za razsvetljavo pa so
služile karbidovke ali aceti-
lenke - v začetkih celo oljen-
ke na repično olje.
Delavci so se delili v: ko-
pače (Hauer,) predkopače
(Vorhauer) priučene kopače
(Lehrhauer) vozače huntov
(Laufer, Forderer) in zunanje
delavce. Vodilno oziroma
vodstveno osebje so sestav-
ljali nadzorniki in merilci
(Steiger, Markscheider). Zu-
nanji transport so opravljali
s hunti (vprega) in vlečni-
cami.
Mezde so bile nizke, dela-
vec s številnejšo družino je
zelo težko shajal, nekoliko
na boljšem je bil tisti, ki je
imel lopo zemlje, ki mu je
dodatno dejala za preživlja-
nje. Nekaj stanovanj je daja-
lo podjetje. Kot materialni
dodatek je bil iztrošeni jam-
ski les, družine so dobivale
deputatni premog, katerega
pa so si morale same znositi
oziroma spraviti domov.
Dbveznega socialnega in
pokojninskega zavarovanja
seveda ni bilo. Obstajala je t.
imenovana bratovska skla-
dnica, kot nekakšna medla
prispodoba današnjega zava-
rovalnega sistema.
Pičlo nadomestilo so de-
lavci dobivali v primeru bo-
lezni ali nezgode in borne
pokojnine. Ptispevki so se
odtegovali od mezd, le-te pa
so izplačevali tedensko.
Močnejše organizacijske
povezave ni bilo, tudi teda-
nja oblast je »skrbela« za to,
saj je videla v delavskih or-
ganizacijah in mezdnih giba-
njih, naj so bila še tako upra-
vičena, nevarnost za svoj ob-
stoj. Pravega štrajka na tem
območju (razen v Samotami)
ni bilo, manjkala je enotnost,
zlasti tudi zaradi različne so-
cialne strukture zaposlenih.
Živila so delavci oziroma
njihove družine kupovali v
tovarniškem konzumu, ki je
bil seveda v režiji podjetja.
Res je, da nakupovanje tam
ni bilo obvezno, vendar so
razmere silile v odvisnost.
Enkrat letno so se delavci
z družinami razživeli, ko je
bilo tako imenovano Barba-
rino slavje. (Sv. Barbara je
namreč bila zavetnica rudar-
jev)
Po slavju pa je zopet kap-
Ijsd znoj na »črno zlato«. Zal
pa sb bila tudi gostilniška
slavja in veselja pri »Franc-
Iju«: pijača je za bežne tre-
nutke zastrla misli na trpko
životarjenje od rok do ust,
srd nad kiivičnostjo in izko-
riščanjem je utrl nepravo
pot, nesmiselna medsebojna
obračunavanja s pestmi in
včasih tudi noži.
Kulturno prosvetna dejav-
nost se je odvijala v glavnem
v okviru društva »Svoboda«
po prvi svetovni vojni, bile
so pevske prireditve, strel-
ska družina je s svojimi člani
prirejala tekmovanja, telo-
vadce je združevalo društvo
»Sokol«. Prirejali so tudi no-
gometne tekme.
Izmed šahtov so bili znani
»Ema-šaht, znan je nadalje
tudi Cecilija-šalit.
Ni znano, da bi se bil v
štorskih premogovnikih kdo
smrtno oonesrečil, bil pa je
nevaren dogodek leta 1925,
ko je iz kaveme nenadoma
prihrumela talna voda s hu-
dourniško silo. Vdor vode bi
lahko bil imel usodne posle-
dice. Upokojenec Vizjak Jo-
že se dogodka živo spominja.
Njegova prisotnost duha je
rešila življenja, ko je pravo-
časno ukrepi. Kopaču Per-
ku je tedaj odtrgalo uho, ene-
mu kopaču je zlomilo nogo,
nekaterim je vodna stihija
dobesedno strgala obleko s
telesa. Kriva je bila malo-
marnost lastnikov, ki so v sli
za dobičkom puščali v ne-
mar varnostne ukrepe in
ureditve, razen tega pa je bi-
la vmes tudi umazana kon-
kurenčna igra.
Stanovanja so imeli štor-
ski rud^i, v kolikor niso bili
na svojem, v samskem do-
mu, navajajo še hiše kot
»perkpau«, »Žaklova štala,
nadzorno osebje pa je bivalo
v »Loibnenhausu, »Huszka-
hausu. Samske delavce so
nazivali »purše«; z delom na
domačijah so si odslužili sta-
narino.
Tako imenovano »faira-
nje« je imelo vedno zlovešč
pomen - zaradi pomanjkanja
dela je bilo obratovanje
ustavljeno in s tem seveda
tudi zaslužek.
V letih 1925/1926 je bilo
kopanje premoga ustavlje-
no, naprave pa demontirane.
Seveda so pod našimi okoliši
še vedno znatne količine do-
brega premoga, ki bi, v pri-
meru možnosti in rentabil-
nosti izkopa, v današnjih
energetskih težavah prav go-
tovo dobro služile namenu.
Na tem mestu je stal stolp; tu je bil vhod v Ema-šaht
20. STRAN - NOVI TEDNIK
17. NOVEMBER 1983
Toplejša oblačila
s prihodom hladnejših dni
bomo potrebovali tudi to-
plejša oblačila. Pozimi se bo-
mo ponovno zavijale v pla-
šče in jakne. Letošnji plašči
so široki, udobni, mehko pa-
dajoči, z velikimi reverji, ve-
likimi našitimi žepi. Večkrat
so obrobljeni z drugobarvni-
mi usnjenimi trakovi. Dolži-
na plaščev je različna, naj-
večkrat sega do sredine meč,
lahko pa se zaključi že nad
koleni. Plašči so včasih v pa-
su stisnjeni s širokimi pa-
sovi.
Pripravlja
DuSka šom
Glfikgo blloba
Med drevesi iz azijskih dežel je zelo zanimivo
drevo gingo (Ginkgo biloba L.). Pri nas ga sadijo po
parkih, vrtovih in po drevoredih kot okrasno di^vo.
Na Japonskem je to sveto Irevo in ga Japonci sadijo
okoli njihovih templjev. Mogoče največja zanimi-
vost t€^a drevesa je ta, da ginko pravzaprav >»živi
fosil« in je potomec nekd^g mogočne drevesne sku-
pine, ki je sestavlj^a neizmerne gozdove. Ohranil se
je do današnjih dni samo zato, ker ga je človek zašči-
til in so ga ie od pradavnih časov gojili iz verskih
razlogov. Zato je ohranitev ginkga razumljiv le iz
tega pogleda, ker je človek po svoji naravi nagnjen k
uničevanju vsega živega.
Ginko je drevo, ki doseže do dva metra v premeru in
lahko zraste do 30 m visoko. Spoznamo ga po značilno
pahljačasto oblikovanih Ustih, ki jeseni odpadejo. Po-
zimi, ko odpadejo Usti, opazimo na dolgih vejah, ki so
neurejeno, a značilno razporejene, kratke in debele
izrastke. Spomladi se na vrhu teh poganjkov prikaže
majhen šop listov, ki imajo obliko pahljače, njihov
pecelj pa je kot ročaj. Listi imajo v sredini zarezo ter
zelo številne tanke žile, ki potekajo od peclja do roba
Usta.
Nas zanima zdravilnost Ustov ginkovca. Vsebujejo
flavonoide, substanco, ki običajno dajejo barvo rastlin-
skim delom. Flavonoid je tul^j procianidin. Flavo-
noidi delujejo na stenje žil in kapUar, ter jim omogo-
čajo da opravljajo svojo funkcijo. Iz glogovih Ustov
pripravljajo tinkturo, ki blagodejno deluje na srce, iz
ginka pa pridobivajo izvleček, ki na poseben način
deluje na očilje. krče žil in širi žile. Pri tem ne
vpUva na krvni priusK. Pri boleznih arterij na nogah in
na drugih delih telesa se žile zožijo in ovirajo prekrva-
vitev organov, ki jih oskrbujejo. Pri tem nastanejo
boleči krči, prekrvavitev je motena in končna faza tega
je gangrena, ko okončine odmirajo. Značilna je krče-
vita bolečina v nog il, ki se oglaša v napadih in prisiU
bolnika, da se ustavi. Crč kmalu popusti, pa kmalu
zopet zgrabi, da se m«yra bolnik ponovno ustaviti. To je
značilen zgodnji znak aiterioskleroze aU kakšnega dru-
gega finega obolenja. Pogosto se pokažejo težave pri
prekrvavitvi ^ave. P*ri tsddh težavah se zelo obnese
tinktura iz ^nka in številna testiranja so pokazala
zanimive zaldjučke. Pri vseh prekrvavitvenih težavah
se je kmalu občutilo olajšanje, boleči krč je popustil.
Zelo dobri so biU rezultati tudi pri vrtoglavici in pri
arteriosklerozi možganskih žil. Ker gi^o ni strupen si
lahko pripravimo alkoholni izvleček iz ginkovih Ustov
in sicer vzamemo dva dela Ustov in jih namočimo v
osmih delih alkohola. Pustimo v dobro zamašeni ste-
klenici dva do tri tedne na toplem. Nato precedimo in
shranimo tekočino v temni steklenici. Vsak dan jem-
ljemo po 30 kapljic izvlečka večkrat na dan in to pred
jedjo. Lahko pa Uste tudi posušimo in jih drobno zre-
žemo. Vzamemo žUco droge in jo poparimo s iwl Utra
vrele vode. Za čaj laliko dodamo še skorjo mladih vejic
divjega kostanja, glogove Ui^te in bezgove jagode ter
dobimo čaj, ki blagodejno deluje na žilni sistem. Se-
veda pa z uživiijem pripravkov iz ginkovih Ustov ne
smemo pričakovati t^ojšnega učirika. Aktivne snovi
so v tako majhni koUčini, da se šele po nekaj mesecih
pojavi zdravilni učinek, kar je tudi značilno za fitotera-
pevtike.
BORIS JAGODIC
Blitva s krompirjem
Potrebujemo: pol kg blitve, sol, poper, 25 dkg krompirja,
dve žlici olja, 10 dkg mlade čebule, štiri stroke česna, žlico
sesekljanega peteršilja.
.Krompir olupimo, ga narežemo na krhlje in ga damo
kuhati v slano vodo. BUtvo operemo, odstranimo stebla in
damo kuhati h krompirju. Kuhamo toUko časa, da sta bUtva
in krompir kuhana do mehkega. Na olju svetlo prepražimo
čebulo, dodamo česen in peteršilj in na hitro prepražimo da
nekoliko zadiši. Vse skupaj primešamo bUtvi in krompirju
in kuhamo še toliko časa, da se krompir razkuha in je jed
gosta. Jed ponudimo h kuhani govedini in je primerna za
poletni čas.
Zaščita Jadranskih rib
Piše
Ignac Jevnišek
v Jadranskem morju
živi okoli 200 vrst užitnih
rib, glavonožcev, rakov in
školjk. Za športni ribolov
je primernih 71 vrst rib, 4
vrste glavonožcev in 5
vrst rakov. Jadransko
morje je torej izredno bo-
gato po različnosti, naža-
lost pa je revno po koUči-
ni športnih rib.
Zavedajoč se nevarno-
sti popolnega ©siromaše-
nja našega morja, so v SR
Hrvatski sprejeli vrsto
predpisov s katerimi so
zaščitiU naš morski živelj.
Zanimivo je, da mi, ki ži-
vimo odmaknjeno od
morja, teh predpisov sko-
raj ne poznamo, čeprav
nas je dosti takšnih, ki na
morju radi ribarimo. Prav
je zato, da se z nekaterimi
predpisi pobUže seznani-
mo. Ne samo zaradi ne-
prijetnosti ki jih lahko
doživimo med dopustom,
temveč zato, da tudi sami
pomagamo ohraniti naše
naravno bogastvo.
Opisane prepovedi ve-
ljajo za športne ribiče, to-
rej za tiste, ki se z ribarje-
njem ukvEirjajo občasno
in ne zaradi zaslužka. Pri-
dobitniško ribarjenje in
pa podvodni ribolov ure-
jajo drugi predpisi.
Prepovedano je loviti
morske živali z eksplozi-
vom ali s kemičnimi j
mili. Prepovedano je ulo^ |c
viti in vzeti več kot 5(
rib. Prepovedano je ribf t
riti v rezervatih. In kje iv ^
rezervati? Predvsem so^
izlivi rek Dragonje, Mif
ne, Raše, Znnanje, Krke ^
Jadra, Zmovice, Cetine'
Neretve in Dubrovačl^^
Rijeke. Rezervati pa so
tudi nekateri zalivi in si.
cer Limski in Fažanskj '
kanal, MeduUnski zaliv
zaliv Klimno na otokij
Krku in Mljetska jezera.
Tako kot sladkovodne
so tudi morske ribe zašči!
tene glede na starost ali
bolje rečeno, glede na ve.
likost. To pravzaprav red-
ko kdo ve. Tako sploh ne
smemo vzeti ribe manjše
od 7 cm, ne glede kateri i
vrsti pripada. Pa si oglej,
mo še minimalne dolžine
drugih, za športne ribiče
pomembnejših rib: sko-
čec 25 cm, kantar 14 cm,
komarča 20 cm, branciri
25 cm, pic 14 cm, raža
35 cm, salpa 15 cm, škar-
pina 20 cm, ribun 14 cm
in vrana 18 cm.
Tudi tu je namen pred-
pisa doseči, da vsaka riba
vsaj enkrat opravi svoje
biološko poslanstvo, torej
da se vsaj enkrat zdrsti.
Sami predpisi pa niso do-
volj, če športni ribič nima
v sebi vsaj nekaj ribiške
etike. K sreči pa lahko re-
čemo, da je takšnih ribi-
čev vse manj in da so
prav športni ribiči danes
glavni zaščitniki in čuvar-
ji našega jadranskega rib-
jega življa.
SU\DKORNA BOLEZEN
škotska vlada bpozarja svoje državljane na ne\fr
nost sladkorne bolezni in priporoča preizkus urii
Pa pride Škot s polno stekleničko v roki. Potrpežlji
počaka na preiskavo. Zdravnik mu spofoči, da je v
v redu, nobenega sladkorja, nobenih krvnih tele
Pove mu še, da bi bila zadostovala tudi manjša ko
čina urina. Škot plača in gre zadovoljen demo
Doma z veseljem sporoči: »Vse je v najlepšem red
Niti ti, draga žena, niti otroci, niti stari oče, niti taši
nimate najmanjše sledi sladkorja..
BOLNIKI, POZOR!
HERI\AELIKA - NARAVNO
ZDRAVILO
spet na zalogi!
Letos teče 20. leto. odkar predelujem zdravilno zelišče
HERMELIKO-(SEDUM MAXIMUM) v tinkturo, s katero
uspešno in učinkovito zdravim bolnike, ki bolehajo za
boleznimi kot so: revmatizem - (sklepni živčni, mišični),
ishias, šen, otekline nog, čir na želodcu in dvanajsterniku
in druga notranja vnetja, mehurja, ledvic in jeter, sveže in
stare opekline, posledice udarcev, slaba prebava, gastri-
tis, želodčni in črevesni katar, tudi odprte krčne žile -
stare po več deset let in sveže - trombozo, arteriosklero-
zo, ekceme, glavobol. HERMELIKA uravnava premalo ali
preveč želodčne kisline na normalo, zdravi ozebline in
vse vrste oteklin, hemeroide, tumorje na maternici, beli
tok, vnetje jajčnikov in maternice, otrdline na dojkah,
udarce in podpiutt>e. nahod, vnetje sinusov, kraste v
nosu, gripo, angino, in še veliko drugih bolezni.
Za interesente imam vedno na ogled več sto pisem anke-
tiranih ozdravelih bolnikov. Ko ste bolni, ne morete kori-
stiti ne sebi niti skupnosti. Iskreno vam priporočam, zdra-
vite se z mojim preparatom!
Če se želite tudi vi zdraviti z mojim naravnim zdravilnim
zeliščem, mi pišite TAKOJ in vedno, ker imam zdravilo
spet na zaiogi.
Na kratko opišite svoje bolezni. HERMELIKO (tinkturo)
BOM DOSTAVIL V CEUE. MARIBOR in MURSKO-SOBO-
TO po15. DECEMBRU 1983.
Jaz pa vas bom pismeno obvestil o točnem kraju in
datumu, kjer bom zdravilo izdajal.
Zdravljenje z zdravilno hermeliko vam iskreno pripor^
čam, ker se boste sorazmerno poceni in hitro pozdravili.
Pišite na naslov: PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ.
HERMINA-(STIPE PIVČEVIČ). Glinškova ploščad 8/1
nadstropje. 61113 UUBLJANA-Bežigrad.
OPOMBA: HERMELIKO lahko tudi dobite v Ljubljani na
tem naslovu. Moj telefon je: 061-348-170.
novembra v zeleitfavneni vrtu
v novembru pospravimo zelenjavni vrt, izkopljemo
zadnjo korenasto zelenjavo in jo vzimimo. V klet spra-
vimo: korenček, zeleno, peso, črni koren itd., v jamo
posipnico pa rdečo peso, redkev, krompir, repo... Do-
bro se držijo tudi glave zelja in ohrovta.
V novembru začnemo gnojiti in prekopavati zelenja-
dni vrt. S hlevskim gnojem gnojimo pozno jeseni, da se
do spomladi razkroji. Z gnojem dovajamo zemlji humus
in hranila. Na 100 kv. n>etrov potrebujemo 300 do 500 kg
gnoja. Gnojila podorjemo aU podkopljemo. Brazdata po-
vršina, ki nastšuie po kopi aU lopatanju, omogoča I^e
sprejemanje dežja, vode, tako se zemlja napije že pozimi.
Ta mesec sestavimo kompostni kup iz odpadkov, ki
smo jih zbiraU vse leto.
DM V sartHMR Vrtu
Zdaj je primeren čas za sajenje sadnega drevja. O tem.
kakšno sadno drevje bomo sadiU, se pogovorimo s sa-
djarskim strokovnj^om. Pohitimo z nabavo sadik, kajti
jeseni je večja izbira kot spomladi pa tudi jesensko
sajenje je primernejše. Ker je november navadno še brez
večjega mraza in snega, je že možno rezati in pomlajevati
sadna drevesa, sicer pa to delamo skozi vso zimo, če
temperatura ni prenizka.
In v okrasnom vrtu?
Vrtnice sadimo jeseni in spomladi. Jesenska saditev je
primernejša. Po sajenju jih visoko ogrnemo z zemljo.
Strogo rez poganjkov izvajamo vselej spomladi, prav
tako tudi pri starih nasadih. Zdaj sadimo tudi vse okra-
sne rastline. Za i^vce je že pozno, saj bi se naj pred
zimo že ukoreniniU. Zadnji čas je, da posadimo čebul-
nice. Pospravimo daUje in kane ter jih primemo vzi-
mimo. Na cvetUčnih gredah počistimo ostanke enolet-
nic in grede prelopatamo. Li^e pograbimo tudi na tra-
tah in poteh ter ga kompostiramo. Trato pred zimo
obvezno pokosimo, kar prepreči snežno plesen.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE
HOVEMBER 1983
um TEDNIK - STRAN 21
3 O alkoholizmu
j(ohol je g:otovo eno najstarejših in najbolj razširjenih
V resnici najbrž ni ljudstva, ki ne bi poznalo
ipe alkoholne pijače. Slovenci tudi v tem oziru nismo
saj so svoj čas govorili o alkoholu kot narodnem
^aj ljudje pijejo? Ker je prijetno? Alkohol deluje na
^zem tako, kot druga narkotična sredstva, le da po-
^je deluje in manj učinkovito. Zato le pri večji koli-
^lovek izgubi zavest ali doseže popolno brezčutnost in
U,nost. Alkohol je univerzalno zdravilo - »zdravilo za
,, Blaži ostrino čustvenih konfliktov, »pomaga« zoper
strah, vznemirjenost, skrb, lajša bolečino, zmanjša
premaga lakoto, mraz, pomaga odpraviti občutek
^nosti, obup, neuspeh, razočaranje, tudi v zakonu,
^ti alkohol slabi v nas tiste zavore, ki nam nal^a^
Ifoost do sebe in drugih. »Pomaga« zoper trpljenje,
jj tudi psihične motnje povzročajo bolečine oziroma
jcnje.
i količine zaužitega alkohola je odvisno, koliko otopi
fst ali kritičnost, oziroma sposobnost javnega mišlje-
Več alkohola zaužijemo, bolj pada storilnost, več na-
; naredimo pri delu. To je izredno pomembno za voz-
e motornih vozil.
jnerno uživanje alkohola
jliodljivo, vendar večina
jnernosti ne pozjia. Kdor
ne pije, je trezen, kdor
I nad tolerantno mejo je
jen. O količini alkohola,
ga človek »prenese« ni
ožnega pravila. Menimo,
se človek izpostavlja
jtnim nevarnostim tele-
b in psihičnih posledic, če
upošteva običajnih okvi-
f dopustnega in neškodlji-
ja uživanja alkohola,
[o je prvič in drugič pose-
Ipo alkoholu, je to storil iz
lovednosti, objestnosti ali
bi se hitro brez muke rešil
tranje stiske, tako pač, da
odmakne od sebe, pozabi,
gtopoma mu to sredstvo
stane potreba. Njegovo
ličino mora višati, če hoče,
mu alkohol prinese blažil-
ali poživljajoči učinek. Al-
hol se vključi v človekovo
Esnovo in zaradi tega na-
ipi neprijetna in včasih ne-
na reakcija, če ostane
!z alkohola. Pojavijo se
abstinenčne krize - poja-
ki jih je mogoče naglo
;kiniti s ponovnim jema-
■m PRIMERNE KOLlCl-
; alkohola.
Mkoholik je oseba, ki z
Igotrajnim, čezmernim
ivanjem alkohola postane
I njega duševno in telesno
Ivisen in so se kot posledi-
itega razvile pri njem du-
!vne ali telesne okvare in
užbene težave. Za alkoho-
a sta značilna pomembna
»aka:
'1. izguba sposobnosti
teti abstinent (včasih tudi
1 sam dan ne zmore brez
bhola),
2. izguba sposobnosti
introle. Lahko je abstinet,
3 pa popije en kozarec, ne
lore nehati in se opije do
lemoglosti.
Nič tragičnega ni, če mlad
lovek preskusi, koliko »ko-
ncev prenese«, zelo nevar-
0 pa je, če postane uživanje
iKohola sredstvo za presku-
^nje poguma ali sredstvo za
i^enje odraslosti.
Problem alkoholizma pod-
fepimo še z podatki, ki
obujajo zaskrbljenost. Na
ftu je 30 miljonov alkoho-
lov,^ v Jugoslaviji je pri bliž-
in 900.000 alkoholikov. Ti-
ki neposredno trpe za-
^^ alkoholizma je še pri-
"^no trikrat več. Razmerje
ženskami in moškimi je
v korist moških. Po pora-
' alkoholnih pijač je Jugo-
^vija v svetovnem merilu
? tretjem mestu s 15 litri
'^tega alkohola na osebo,
s 150 litri vina po osebi.
° pomeni, da se pri nas naj-
alkohola popije v obliki
^sokokoncentriranih alko-
^Inih pijač, ki so zdravju
[^Joolj škodljive! Še en po-
pri nas so najcenejše
^oholne pijače v Evropi,
o^anes ni več dvoma, da je
l^oholizem bolezen, uvr-
j^o ga med socialne bo-
Obolevnost zaradi al-
nola močno vpliva na
Jj^vje ljudi. Omejuje njiho-
jSocialno-ekonomsko de-
^ost in zavira družbeni
razvoj. Za uspešno prepreče-
vanje in zdravljenje alkoholi-
zma moramo poznati razšir-
jenost alkoholizma, kot so-
cialne bolezni. Podatki o al-
koholizmu pri nas niso po-
polni, za posploševanjt n -
majo potrebne vredi. j-. .
Doslej še nismo našli uspeš-
nih poti za preprečevanje al-
koholizma. Zanesljivo vemo,
da s prepovedmi dosežemo
le malo ali nič, pa naj gre za
prepovedi točenja alkohol-
nih pijač mladini ali za ome-
jitev časa točenja ali za pre-
poved reklamiranja alkohol-
nih pijač. Tudi razna protial-
koholna društva ali-instituci-
je imajo le malo uspeha.
Potrebna je vsestransk...
angažiranost družbe. V pre-
prečevanju je posebno po-
membna PROSVETLJE-
NOST, še bolj pa pravilna
VZGOJA in to doma, v šoli,
na delovnem mestu ipd.
Izreden pomen ima DOBER
VZGLED t.j. dober vedenj-
ski vzorec, kar pa zaradi sta-
rejše populacije oziroma nji-
hovega odnosa do cilkohola
ni vzpodbudno. Želimo, da
otrok ali mladostnik ne pije
alkoholnih pijač.' Napačno je
zastraševati, češ, da je alko-
hol strup. Otrok hitro opazi,
da ni tako, saj v družini pije-
jo take pijače. Doseči je po-
trebno zavestno vzdržnost.
Težišče je na pomenu trezno-
sti. Predvsem pa mora tisti,
ki to priporoča sam brez izje-
me t^o živeti.
Socialna prevencija mora
zmanjševati priložnosti in
možnosti za uživanje alko-
holnih pijač.
Generacija mora spreme-
niti svoje poglede, navade,
razvade. Pijanosti za vola-
nom ne smemo zanemarjati.
Zato je treba preudariti, ka-
ko bomo tem ljudem poma-
gali, kako doseči večje zado-
voljstvo brez zatekanja k
drago plačanem ugodju, ki
ga »dajejo« alkoholne pijače.
Alkoholizem je v veliki
meri odgovor na vse večjo
človekovo odtujenost v da-
našnjem času. Zato so vse
druge oblike preprečevanja
bolj ali manj uspešne.
S sociološko, psihološko
in zdravstveno rehabilitacijo
bolnikov alkoholikov jih si-
cer vračamo V življenje nekaj
sto, ne moremo pa odpraviti
temeljnih vzrokov in s tem
dotoka armade novih.
DR. MARGITA KOCiS
22. STRAN - NOVI TEDNIK
17. NOVEMBER 1983
HOVEIVIBER 1983
NOVI TEDMK - STRAN 23
l.f k. ■■mm.iff^p——iii i mm.,1^1
24. STRAN - NOVI TEDNIK
17. NOVEMBER 1983
v Celju sta bili dve prireditvi Belega koncerta in obe sta bili dobro obiskani.
V	našem gospodarstvu se zvesto c^^
žimo izreiia: greh se pove, grešniica p^
ne. ^
Jjctos bo bistveno manj izostanliov ^ \
dela zaradi bolnišite - ker je bil pridelek
manjši kot pretekla leta,	i
V	življenju imajo i^večji krompir ti. I
sti, ki pojedo najmanj krompirja.	I
Vodnik je svoje dni zapisal misel: le,
nega čaka strgan rokav, palca beraška,
prazen bokal. Dandanes pa lenega čaka
šefovski stolček."
Poleg Jadranskega morja imamo v Ju«
goslaviji tudi morje dolgov in izgub.
Danvin je poudarjal boj za obstanek
pri živalih ~ ni pa mogel slutiti, da bo ta
boj pri človeku odvisen od devizne poli.
tike.
Pisi lajajo, karavana gre dalje - pravijo
tisti, ki so se znašli na psu.
MARJAN BRADAČ
Beli koncert za
smučarsko
reprezentanco
Beli koncert, kot popularno
imenujejo prireditev katere či-
sti dobiček gre v sklad za našo
smučarsko reprezentanco, je
tudi v Celju doživel svojo potr-
ditev. Obakrat je bila namreč
dvorana Golovec polna. Tako
so se tudi Celjani pridružili šte-
vilnim nastopajočim, ki so se
odrekli honorarjem za ta na-
stop, in prispevali svoj delež za
še boljše priprave naših smu-
čarjev.
Teško je med skorajda sto
nastopajočimi izdvojiti neko-
ga, ki bi bil boljši ali bolj zani-
miv. Vsi skupaj so doprinesli k
dobremu vzdušju in lepi prire-
ditvi. Prav gotovo pomeni ta
prireditev več kot pa samo fi-
nančno podporo smučarjem.
Vse bolj postaja manifestacija
smučarske kulture in moralne
podpore našim smučarskim
reprezentantom.
Tudi Lojze Slak je s svojim nastopom prispeval, da je bilo v nedeljo popoldne za
vsakogar nekaj v dvorani Golovec. V ozadju stojijo člani moške in ženske smučarske
reprezentance.
Zadnil letošnii goban?
Pravite, da je že pravi zimski mraz? Da ni čisto tako, van
lahko dokaže Darko Glavica s Tratnega 1, Grobelno. PrejS
njo soboto je v Cenotovi hosti pri Grobelnem našel tega 4
dekagramov težkega gobana.	Q
O groza, kako dolgočasen je tale strokovnjak,
uporablja povsem napačne aparature,
prav zares je stoodstotni bedak,
ki ne pozna normalne ženske nature.
IMedvedovIh petdeset skupnih let
Po končani vojni so se pri
Medvedovih oglasili trije
partizani, ki so med vojno
našli pri njih zatočišče in
zapisali v spominsko knji-
go: »V veličastnih dneh, ko
ustvarjamo bodočnost na-
šim narodom-i^tomcem,
smo se sestali v hiši, ki nam
je nudila v težkih dneh oku-
pacije vso podporo« - Jože
Urlih, Marija Deberšek,
Pepca Bršek. V teh dneh,
praznujeta Hedvika Pete-
linc-Medved, rojena 4. mar-
ca 1910 in Jože Medved, ro-
jen 10, marca 1902 petdeset
let skupnega življenja.
Hedvika Peteline se je ro-
dila na hribovski kmetiji Ro-
tenhof v kraju Gabemik pri
Gornji Polskavi. Mladostna
leta ji niso bila naklonjena.
Starši so jo vpisah v gimnazi-
jo, katero pa je morala zaradi
materine smrti zapustiti in
se posvetiti delu na kmetiji.
Kasneje je oče hribovsko po-
sestvo prodal, se preselil v
Šmartno pri Slovenj Gradcu,
ter odprl trgovino in gostil-
no. Hedvika mu je bila kljub
mladosti vsestranska po-
močnica. Z Jožetom iz Pre-
log pri Šoštanju se je spozna-
la kot 16-letno dekle in po
nekaj letih, 30. oktobra 1933,
sta se poročila. Preselila sta
se na Medvedovo domačijo.
Jože Medved je takoj po
vojni, jeseni 1919. leta, odšel
na kmetijsko šolo v Šentjur
pri Celju. Solo je obiskovio
32 fantov, vendar jih je kon-
čalo le sedenmajst, ker so
drugi odšli zaradi pomanjka-
nja hrane. Šolarji so se do-
- poldan učili kar 22 predme-
tov, ker so morali popoldan
delati na poljih. Svoje mla-
dosti pa se Jože spominja ta-
kole: »Oče, trden kmet, je
vseskozi gojil hmelj, ki je bil
v tistih časih glavni vir do-
hodka. Ker nismo imeli su-
šilnice, smo ga sušili na le-
sah v hiši. Neko noč so se
lese vžgale in le velika očeto-
va prisebnost je rešila hišo
pred požarom. Najhujše mi
je bilo, ko je oče odšel leta
1914 v vojno, saj sem moral
kot 13-leten fant poprijeti za
vsa kmečka opravila. Zelo
sem trpel pri postavljanju
hmeljevk, še zlasti pa pr.
košnji in oranju. Večkrat
sem jokal.«
Ker je med NOB skrival
ranjene partizane, ga je neto
ženska naznanila. Imeli so
hišno preiskavo, vendar
Nemci niso našli ničesar
Kljub temu, da mu je nemšlt
oficir grozil s pištolo in sc
otroci joI'ali, se Jože ni oma-
jal in Medvedova družina j«
še naprej skrbela za parti-
zane. Starejši otroci pa so bi-
li kurirji.
V. KOJC