Poslednjc vesli. Iz domače politike. BoJgarski Uralj Boris se je na potu v Sofijo d:ie 17. t. m. oglasil v Belgradu in se je r.astanil pri knezu-namestniku Pavlu. ri'urški zunanji minister je 17. februarja potova! ob svoji vrnitvi iz inozematva skozi Belgrad. Na kolodvoru ga je pričakal in 3e razgovarial z njim predsednik vlade dr. Sto.iadinovič. Seja narodne skupščine 17. februarja j« biia «opet v znamenju obstrukcije opozicionr.Ir.e manjšine dvakrat prekinjena. Opozicija je j>rinesla v zbornico polena, razne otroške igrače in celo zvonec, a katerim je motila in oneraoeoCala reano delo. BanovinsUi svet za našo banovino je začol svoje redno aasedanje 17. februarja, na katerem Je bila glavna razprava o banovinakem prora<unu za leto 1936—1937. Zaaedanje je otvoril ban dr. M. Natlačen, ki je uvodoma pozdravil navzoče in je na to obširno govoril o proračuau, ki je sestavljen v znamcnju varčevanja. Po banovem govoru ae je oglaail k beaedi g. dr. J. Leskovar in njegovim beaedam ao aledila poročila referentov, Politične novice iz dragih držav. Izid parlamentarnih volitev v španiji. Zadnjo nedeljo do ae vršile na špansksm parlamentarne volitve, ki ao prinesli levici absolutno večino. Združena levica je dobila 225 mandatov, denničaraki blok 135, liata, katero je postavila vlada, samo 60 mandatov. Desničarski blok in vladna liata štejeta napram levici 195 poslancev. Glede 50 mandatov še manjkaio natančni podatki. O veliki italijanski ziaagi na severni abesinski fronti poročajo iz Rima. V pokrajini Erederti na severu so izvojevali Italijani po večdnevni bitki zmago in co prodrli prsko rekc Antala. Polovica abeainsko armadc rasa Mulugete je uničena. Po italijanskem poročilu so utrpeli Abesinci v bitki pri Ambi Aradamu 35 tisoč mrtvih in ranjcnih. Domače novice. Za invalide. V počastitev spomina blagopok. matere Franca Frasa, kolarakega mojstra v Mariboru, je podarila družina Vrcmoc v Počehovi 50 Din za slepce invalide. Podiegla poškodbi. V Se'nici ob Dravi je ossbni avto trgovca Ivana Loachnigga od št. Lovrenca na Pohorju podrl na ceati naglušno 82letno občinsko revo Antonijo čebela. Poškodo- vano. a propaljaii v mariborsko bolnico, kjer ja uir.r'a. Nesrolci. v !:nmxiolomu. V granitolomu v F.ibnici ria Policrju sta delavcu Andreju Uriiu dve zliali 2dro!:.Ii nc~o. Oge"j J3 uni-jH v liokovici Iiišo poseatnikn Ma^Sriu Koritnihu Jn mu ncpravil škodo za 25 tlocč D.n. noparski i::.pcJ. V roboto 15. februarja je bU v Dotu pri Domž"lah pozno v noči izvršen roparski napr.d na CSlotncga liraočkega cina Antona Zore iz Stegenj pri Moravčah. Omenjenl ;io prišcl pozno v ]:rčmo Viktoi-ja Levca v Dobu. Naietel jo na dva neznana moška, katerilr.a jc plačcval vir.o in žganje. Trojica je zapuatila pijana gostilno in neznanca ata spremljala Zoreta. Med potjo sta ga r.enadoma napadla, ga. obdelala občutno z noži, mu odvzela kolo ter 700 Din in zginila v noč. Ranjenega Zoreta ja odpravil domžaiski zdravnik v ljubljansko bol* nišnico. Prireditve. Jaresiina. V nedeljo dne 23. t. m. ae vrši popoldan ob treh v društvenih prostorih občnl zbor Katoliškega proavetnega društva. Cirkovcs na Diavskem polju. V nedeljo dna 23. februarja priredi dramatični odaek Katolišlicga. prosvetnega društva Vomborgarjevo komedijo »Voda«. Občni zbor Ga:jilfeke župe srez Ljutomer. V nedeljo dne 16. t. m. se je vršil redni obč zbor Gasilske župe sreza Ljutomer. Iž-poročil'funkcijonarjev jo razvidetf rhSd drugfmi' rAidhSiff V župi je včlanjenih 54 gas'flških Hdt, 'flv« at#'; pa pred kratkim nario^ U3tanoV!jerii. ^IŽTrŠujSičih članov je 1320, rezerVnih1 ;1'S2,'castnBi-Sff,1 "pbdpornih 658. Gasilstvo poseduje 55 gaailakiTi domov, 7 gasilakih avtomobilov, 19 motornih briz« galn, <15 ročnih brizgaln, 10.649 m covi, 905 paradnih uniform v skupni vrednoati 1,679.845 D. Požarov je bilo v prošlem letu 35, kateri so uničili preko 850.000 Din našega narodnega premoženja. O kulturno-prosvotnem delu gasilaka župe je podal obširno poročilo prosvetni referent župe, podstarešina Joža Hrastelj. Iz njegovega poročUa je razvidno, da ao pri vsch če' tah ustanovljeni kulturno-prosvetni odaeki, 1-:1 posebno z ozirom na obmejni položaj našega reza vrše velikopomembno narodno-prosvetno vzgojo. Saj je biio žo v prvom letu dela 162 ssstankov in predavanj, na katerih ae je obravnavalo mnogo perečih narodno-kulturno-prosvotnih vpraaanj. Tem predavanjem je prisoatvovalo Łi:upno 2780 članov. Gasilska župa 1-jutomerska ntopa v r.ovo poslovno leto z bogatim načrtnim delom, potom katerega hpče hoditi po poti procvita in mirnega medsebojnega sošitja pošteneg-a ljudstva našega obmejnega sreza. LaSko. V nedeljo dne 23. februarja priredi tukajšnie prcnovljer.o Katolišlco prosvetno druStvo veseloigro »Poslednji mož« v dvorani hotcla Savinja ob 15. uri popoldne. Laij!:o. župnija LašHo jo priredila v nedeljo dno 26. januarja t. 1. veličasnto proalavo našega slover.skega prvoboritelja in slovon3kega apostola Antona Martina Slomšeka. že na predve"er so oerkveni zvcnovi oznanjali, da co fara pripravlja na slove^cn <Ian. Po prvi cv. maši ae je vrSila v nadžupnijski dvorani proalava z na- govorom preč. g. monsig. dr. Franca Kruljca, nato pa ja nantopila mladina v raznih točkah z Slomšekoveja življenja in delovanja, cerkvvcni pevnki zbor pa. js zapel Slomaekovo »Glejte, že solncc zaiiaja;:. Tej župnijski proslavi ae e pridružila tiidi tukajšnja narodr.a šola, ki je 3 avojo popoldansko akademijo v šolski dvoranl pod vodstvom tukajžnjega učiteljstva prikazala Slomšc!:ovo življcnja in plodonosno delovanje na narodnem, cerkvenem in Solskem polju. Te proalave se je udeležila ogromna množica mestnega in okoliškega ljudatva s predatavniki cerkveniJi in krajevnih oblaati. Meato je bilo okrageno a Slomšekovimi alikami v Izložbah trgovin Jn drugih obratov. Tako so laški farani pokazali, kako globoko se zavedajo, kaj je bil nam Slovencem Slomšek, kl v polni meri zaaluži ime našega narodnega voditelja in učitelja. Dopisi. Marenberg. Izredno lepo vreme je privabilo v nedeljo dne 9. fberuarja v naS trg »Tri tičke«, brezposelne in lačne 3eve, kakor je dandanea f.e toliko ljudi- in ao imeli arečo. Pri prireditvi Katoliškega prosvetnega društva ae niso aamo pošteno najedli in napili, kakor po lastni izjavi Se dolgo ne, temveč so našli tudi primerno zaposlitev, pri kateri so zbrano občinatvo a svojimi šalami prav dobro zabavali. Ne bomo tukaj njili naatopa ocenjevaH, kajti ao bili res pravi tiCkl, čeprav brez perja, eden bolj smešen kot drugi, in ao občinstvo kratkočaaili. Le sodnik je lmel ž njimi nazadnje veliko poala, a danea mu Je gotovo že žal, da je bil tako neizproaen in je odklonil klobaae in zelje kot podkupnino, ki ata mu ponudila g(*3tilničar in njegova akrbna špela. Zarea, od arca ai..o ae naamejali in se je naSe prerokovanje do pičice izpolnilo, ko amo obljubili, da bo za malo denarja vesela pustna zabava. Nadejamo se, da se ti tički še večkrat prikažejo na n šem odru, čeprav v lepši obleki, med tem pa jim želimo stalne zaposlitve in da bj ae jim dobro godilo. — Mogoče zanima g. P. jReSetarja vedpti, kaj del,amo v letošnjem pust?iem časftU.JSer baljšega dela nimamo, pa pobljamo zmaja, ki se na vse kriplje brani in brca. Upamo, da mu bomo do puata kos, če ne, bo naa vae pohruatal. Lože pri Poljčanah. Imeli bomo av. miaijon, in aicer od 15. do 22. marca. Ob priliki av. miBijona bo uatanovljena fantovaka Marijanaka kongregacija. želeti bi bilo, da bi čim več fantov vatopilo v to kongregacijo, da bi ae pod Mariijno zaatavo šolali za dobre goapodarje in pofitene može. — V letošnjem toplem januarskem vremenu in v mili zimi ae je razmnožila in poJavila golazen, katera v oatri zimi počiva globoko v zemlji. Ta golazen pa ni tako škodljiva In nevarna, kakor neka oaeba, ki razširja alabe Caaopiae in knjige, katere ao atrup naši mladini. Odločno odklanjamo nekrščanski tiak. Sv. Forijan pri Rogatcu. Zahvaljujemo se za tri brvi, ki ao že bile nujno potrebne. Javna pot bo v veliko koriat tudi poštnemu prometu pd Sv. Florijana v Rogatec. Proaimo občinako oblaat, da bi ae zanimala za občinako cesto, katera je na novo izpeljana iz žabnjeka na Strmec. Dva kanala iz cementa sta položena, pa nista vodoravna, ampak na ključ, valed čeaar voda nima ravnega izteka; tako ae godi velika čkoda dvem poaestnikom. Dobrna pri Celju. Naše zdravilišče izvaja vse svoje načrte, katere je napravilo v jeaeni 1935. Načrti ao: poataviti veliko stavbo, velik rezervoar za mrzlo kopel in, kar je najbolj važno za celo občino, kar alizacijo iz vseh atranišC v centrumu zdravilišča in vasi. Dolžina kanalizacije <e okoli 1800 m. Sv. Rupert nad Laškim. Velika nevolja vlada med našim ljudatvom, ki ga je leta 1933 ob obCinakih volitvah tako kruto udaril JNS režim, kateri naa je a ailo razdelil. Naše ljudstvo je že 26. novembra lanakega leta p.oalalo popolnoma pravilno tozadevno prošnjo z nad 70% podpiai bivSih rupertakih občanov na srez v Laško.