UČNI NAČRT Srednje splošno izobraževanje 21:51

/



SODOBNE PLESNE /

Umetniška gimnazija – plesna smer; /

modul A: balet 25

0

2

2

TEHNIKE .

1

.

5

1



1

UČNI NAČRT

IME PREDMETA: sodobne plesne tehnike

Izobraževalni program umetniške gimnazije – plesna smer; modul A: balet: obvezni predmet (210 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Vesna Cestnik Tehovnik, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; dr. Anja Ivec, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Helena Valerija Krieger, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Nina Ogrinc, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Tanja Pavlič, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Blanka Polič, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Marinka Ribič, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Urša Rupnik, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Višja baletna šola; dr. Leon Stefanija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; Martina Svetina, Konservatorij za glasbo in balet Maribor

JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA

DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-sodobne-

plesne-tehnike_um_pl_a.pdf





Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 261608963

ISBN 978-961-03-1475-2 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, določil učni načrt sodobne plesne tehnike za izobraževalni program umetniške gimnazije – plesna smer, modul A – balet.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9

Namen predmeta ........................................... 9

Temeljna vodila predmeta ............................. 9

Obvezujoča navodila za učitelje ................... 10

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11

3. LETNIK .......................................................... 12

Tehnične vsebine ......................................... 12

Ustvarjalne vsebine ..................................... 15

4. LETNIK .......................................................... 17

Tehnične vsebine ......................................... 17

Ustvarjalne vsebine ..................................... 20

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 22

Opredelitev predmeta.................................. 22

PRILOGE ............................................... 23





2


1

:

5

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

5

1



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Sodobne plesne tehnike so v konceptu vsestranske usposobljenosti sodobnega baletnega plesalca del njegove splošne kulture ter vzgoje za vrednotenje kulturne raznovrstnosti. So podlaga in izhodišče za nadaljnji razvoj dijakove kompetentnosti in vsestranskosti.

Znanje sodobnih plesnih tehnik omogoča nov, drugačen pristop k pojmovanju in razumevanju plesa. Dopolnjuje in širi baletno znanje ter razumevanje plesne umetnosti nasploh. Vsebine predmeta razvijajo pozitiven odnos do lastnega telesa in pozitivno učno okolje. Osmišljajo obvladovanje plesnih tehnik kot sredstva osebnega umetniškega izraza. Dijaku omogočajo razvoj psihofizičnega potenciala na plesnotehničnem in ustvarjalnem področju. Gradijo njihovo samozavest pri nadaljnjem učenju in plesnem razvoju ter tvorijo podlago za uspešno samostojno umetniško pot.

Dijak spoznava bogastvo plesne umetnosti in se srečuje z interpretativnimi dosežki priznanih umetnikov, kar oblikuje njegovo umetniško osebnost. Ob tem spoznava zakonitosti profesionalnega dela svojega področja tudi s praktičnih, organizacijskih in drugih vidikov, ki pomembno vplivajo na to dejavnost. Dijakom omogočimo delo s tujimi učitelji in koreografi v obliki dodatnih seminarjev in šolskih predstav.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Sinteza sodobnih plesnih tehnik je skupek različnih sodobnih plesnih in gibalnih praks, metod, principov in tehnik s poudarkom na sodobnih plesnih smernicah. Temelji na anatomski postavitvi telesa, psihofizičnem zavedanju, ozaveščanju, odpravljanju odvečnih napetosti in omejitev, terapevtskih tehnikah (preprečevanje poškodb), spodbuja izvirnost, ustvarjalnost in individualnost. Temelj predmeta so moderne plesne tehnike (Graham, Cunningham, Limon, idr.), sodobne plesne tehnike (axis syllabus, release, partnering, floor work idr.) z osnovami drugih gibalnih veščin (joga, pilates, floor barre, body mind centering, feldenkrais idr.) in njihova sinteza. Učitelj podaja, razvija in stopnjuje težavnost vsebin glede na dijakove sposobnosti in morebitno predhodno znanje.

Telo najprej urimo znotraj osnovnih principov postavitve telesa v gibanju na tleh in vertikalno. Pri izvajanju tehničnih vaj in plesnih fraz dijak ozaveščeno, z natančno opredelitvijo in razumevanjem tehnike gibanja usvaja znanje, primerno njegovim gibalnim spretnostim in anatomiji.



9





2


1

:

5

1

/

/

/



Znanje tehnik se nujno dopolnjuje z razvojem dijakove ustvarjalnosti. Preko vodene improvizacije in z 5202 raziskovanjem gibanja ozaveščamo potencial plesnega izraza. Skozi načela plesne improvizacije, .21 kontaktne improvizacije in plesne kompozicije dijak razvija estetsko občutljivost in razumevanje plesne .51 umetnosti v širšem družbenem in umetniškem kontekstu. Samostojno ustvarja lastna krajša plesna dela.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Temeljne naloge, ki jih mora učitelj izpolniti s pomočjo tega učnega načrta, so, da dijake pripelje do (po kriterijih) zadovoljivih znanj ter jih spozna z uporabnostjo sodobne plesne tehnike v plesnem prostoru in vsakdanjem življenju. Učitelj spodbuja in pomaga dijaku razviti pozitiven odnos do plesa in plesnega ustvarjanja. Učenje in poučevanje sodobnih plesnih tehnik bo uspešno, če bo celostno, dejavno, disciplinirano in ustvarjalno. Tak pristop omogoča in spodbuja doseganje splošnih in procesno-operativnih ciljev na plesnem in razvojnem ustvarjalnem področju.

Pri izbiri tehničnih in ustvarjalnih vsebin naj bo vodilo predhodno poznavanje in obladovanje različnih plesnih stilov posameznega letnika dijakov.



10





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


2


1

:

5

1

/

/

/



3. LETNIK 5

2

0

2

.

2

1

.

5

1

OBVEZNO



OPIS TEME

V tretjem letniku se pri pouku sodobnih plesnih tehnik dijak spoznava z različnimi sodobnimi plesnimi filozofijami, stili in tehničnimi principi. Svoje plesno znanje in razumevanje plesa dopolnjuje in nadgrajuje z novimi gibalnimi in miselnimi pristopi. Spoznava se z orodji improvizacije in lastnega plesnega ustvarjanja, kar ga postopoma opolnomoči kot samostojnega ustvarjalca in suverenega interpreta.



TEHNIČNE VSEBINE



CILJI

Dijak:

O: spoznava in usvaja nov, drugačen pristop k pojmovanju in razumevanju plesa, ki dopolnjuje in širi baletno znanje ter razumevanje plesne umetnosti nasploh;

O: razvija razumevanje gibalnega materiala z uporabno anatomijo (anatomska postavitev telesa, funkcija kosti in mišic v gibu, gibanje in dihanje, preventiva poškodb);



(3.2.1.1)

O: poglablja razumevanje in zavedanje uporabe težišča in središčne osi telesa;



(3.1.1.1)

O: razvija orientacijo v telesu in prostoru;

O: nadgrajuje motorične sposobnosti (gibljivost, koordinacijo, hitrost, vzdržljivost, moč, ravnotežje, preciznost);



(3.2.1.3)

O: spoznava in ozavešča uporabo opozicij – delovanje nasprotnih sil v telesu;

O: spoznava in ozavešča uporabo spiral v gibanju;

O: razvija in uporablja naslednje principe in kvalitete gibanja:

- princip napetosti in sprostitve telesa,

- uporaba energije v gibanju (prenos energije),

- impulzivnost,

- različne kvalitete giba (muzikalnost, dinamika, melodičnost, itd.) in njihova uporaba ob različni glasbi in v tišini,

- delovanje težnosti v gibu,



12

2

1

:

5

1

/

/

/



- eksplozivnost, 5202- različne oblike elevacij,.21- različne oblike nihajev,.51- različne oblike rotacij, fleksij in ekstenzij;

O: razvija zaznavo in uporablja prostor preko:

- razumevanja in uporabe ravni, smeri in vzorcev gibanja,

- principov gibanja (spirale, tla, plazenje, elevacije idr.) in njihove ustrezne uporabe v gibalnem materialu,- uporabe dimenzij prostora (vertikala, horizontala, globina).



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže razumevanje in obvladanje postavitve telesa, principov in kvalitet gibanja ter uporabe prostora v

treh sklopih:

- vaje na tleh,

- vaje po prostoru,

- improvizacija ali samostojno ustvarjanje in koreografija;

» znotraj vaj/kombinacij pokaže obvladanje težnosti (pokaže razumevanje delovanja gravitacije na telo);

» eksperimentira s padanjem in ujemanjem telesa ter njegovih delov v improvizaciji, lastnem in danem

gibalnem materialu;

» v vajah/kombinacijah spozna, ozavesti in zna uporabiti spiralno gibanje;

» pokaže razumevanje principa z uporabo spiral znotraj telesa, pri prehodih v tla in obratno ter pri gibanju v

prostor (tehnični aspekt avtonomno razvija kot lastni gibalni izraz);

» v vajah/kombinacijah pokaže obvladanje prehajanj v tla in dvigovanja iz tal;

» nadzira svoje telo pri potovanju skozi prostor, s spuščanji v tla, padci in skoki ter s tem oblikuje in širi svoj

gibalno interpretativni potencial;

» v vajah/kombinacijah prikaže razumevanje delovanja nasprotnih sil v telesu;

» z osveščeno uporabo nasprotnih smeri, sil, polov v telesu dovršeno izvede zastavljeni gibalni material in

preizkuša nove lastne gibalne zamisli;

» v vajah/kombinacijah poglablja razumevanje delovanja sile težnosti in princip suspenza;

» v izvedbi plesnih fraz učinkovito uporabi različne gibalne dinamike, ki izhajajo iz obvladovanja koncepta

nihanja;

» v vajah/kombinacijah ozavesti uporabo rotacij, fleksij in ekstenzij v plesnem gibanju;

» uporablja francoski in angleški strokovni besednjak;



13

2

1

:

5

1

/

/

/



» spreminja znane občutke v telesu in nadgrajuje razumevanje kvalitet in nians giba s funkcionalno uporabo 5202 anatomskih struktur..21.51

TERMINI

◦ postavitev telesa ◦ os ◦ opozicije ◦ spirale ◦ težnost ◦ elevacije ◦ nihaji ◦ rotacije ◦ fleksije ◦ ekstenzije ◦ prostor



14





2


1

:

5

1

/

/

/



USTVARJALNE VSEBINE 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: spoznava in razvija osnove improvizacije;

O: spoznava osnovna orodja plesne kompozicije;

O: razvija in nadgrajuje plesno prezenco;

O: povezuje tehnično znanje z elementi estetike in muzikalnosti;

O: krepi samospoštovanje in razvija lasten plesni izraz;



(3.1.2.2 | 2.1.1.1)

O: v skupinskem plesu razvija vzajemnost in sodelovanje, enakopravne odnose, pridobiva sposobnost prilagajanja, aktivnega vključevanja v skupinski ples in tako razvija smisel za kolektivno odgovorno delo;



(3.3.3.2)

O: razvija in nadgrajuje analitično in kritično mišljenje;

O: razvija zbranost, pozornost in vztrajnost;



(3.1.3.3)

O: razvija sposobnost vizualiziranja in dela z imaginacijo pri konkretnih nalogah;

O: poglablja celovito dojemanje giba (čutno, miselno, čustveno);



(3.1.1.1)

O: oblikuje stališča in vrednoti odnos do umetnosti giba kot kulturne sestavine našega vsakdanjika;

O: spoznava in uporablja francoski in angleški strokovni besednjak;



(1.1.2.2)

O: ohranja kulturno zavest skozi spremljanje domače umetnosti, predvsem plesne in gledališke produkcije, spremlja in sodeluje pri nastanku domačih plesnih in gledaliških predstav.



(1.3.5.1 | 5.2.2.2 | 2.1.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» prikaže sposobnost improvizacije;

» ustvarja in prikaže lasten gibalni material;

» uporabi osnovna orodja plesne kompozicije v krajših koreografijah;

» izvede lasten gibalni material ali plesno kompozicijo s suvereno plesno prezenco;



15

2

1

:

5

1

/

/

/



» prikaže odnos do zastavljene teme in z gibom izrazi lastno mnenje, stališče ali okus; 5202.2 » prikaže:1.5- improvizacijo,1

- samostojno ustvarjanje,

- koreografijo.



TERMINI

◦ improvizacija ◦ plesna kompozicija ◦ vrednotenje ◦ gibalni material



16





2


1

:

5

1

/

/



4. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

5

OBVEZNO 1



OPIS TEME

V četrtem letniku dijak dopolnjuje, razvija in poglablja svoje poznavanje različnih sodobnih plesnih tehnik, pristopov in filozofij. Učitelj glede na predelano snov in vsebine tretjega letnika pripravi nov izbor tehnik in ustvarjalnih orodij, s katerimi bo dijak napredoval v svojem plesnem znanju in razumevanju plesa. Dijak nadaljuje spoznavanje orodij improvizacije in kompozicije ter lastnega plesnega ustvarjanja. Izgrajuje svoj telesni, gibalni in izrazni razpon. Dijak lahko izbere predmet sodobne plesne tehnike za maturitetni nastop. V tem primeru delež ur pouka namenimo pripravi na maturitetni nastop. Dijak se na maturi lahko predstavi solistično ali v duetu, v koreografiji mentorja ali lastni plesni kreaciji.



TEHNIČNE VSEBINE



CILJI

Dijak:

O: poglablja razumevanje plesa;

O: širi lastno zaznavo in razumevanje uporabne anatomije (anatomska postavitev telesa, funkcija kosti in mišic v gibu, gibanje in dihanje, mehanika gibanja in preventiva poškodb);

O: poglablja razumevanje in zavedanje uporabe težišča in središčne osi telesa;

O: razvija orientacijo v telesu in prostoru;

O: nadgrajuje motorične sposobnosti (gibljivost, koordinacijo, hitrost, vzdržljivost, moč, ravnotežje, preciznost);



(3.2.1.3 | 3.2.1.1)

O: spoznava in ozavešča uporabo opozicij – delovanje nasprotnih sil v telesu;

O: spoznava in ozavešča uporabo spiral v gibanju;

O: razvija in uporablja naslednje principe in kvalitete gibanja:

- princip napetosti in sprostitve telesa,

- uporaba energije v gibanju (prenos energije),

- impulzivnost,

- različne kvalitete giba (muzikalnost, dinamika, melodičnost, itd.) in njihova uporaba ob različni glasbi in v tišini,

- delovanje težnosti v gibu,



17

2

1

:

5

1

/

/

/



- eksplozivnost, 5202- različne oblike evalvacij,.21- različne oblike nihajev,.51- različne oblike rotacij, fleksij in ekstenzij;

O: razvija zaznavo in uporablja prostor preko:

- razumevanje in uporabe ravni, smeri in vzorcev gibanja,

- principov gibanja in njihove ustrezne uporabe v gibalnem materialu,

- uporabe dimenzij prostora (vertikala, horizontala, globina);

O: razvija uporabo francoskega in angleškega strokovnega besednjaka.



(1.1.2.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže razumevanje in obvladanje postavitve telesa, principov in kvalitet gibanja ter uporabe prostora v

treh sklopih:

- vaje na tleh,

- vaje po prostoru,

- improvizacija ali samostojno ustvarjanje in koreografija;

» znotraj vaj/kombinacij pokaže obvladanje težnosti (pokaže razumevanje delovanja gravitacije na telo);

» eksperimentira s padanjem in ujemanjem telesa ter njegovih delov v improvizaciji, v lastnem in danem

gibalnem materialu;

» v vajah/kombinacijah spozna, ozavesti in zna uporabiti spiralno gibanje;

» pokaže razumevanje principa z uporabo spiral znotraj telesa, pri prehodih v tla in obratno ter pri gibanju v

prostor (tehnični aspekt avtonomno razvija kot lastni gibalni izraz);

» v vajah/kombinacijah pokaže obvladanje prehajanj v tla in dvigovanja iz tal;

» nadzira svoje telo pri potovanju skozi prostor, s spuščanji v tla, padci in skoki ter s tem oblikuje in širi svoj

gibalno-interpretativni potencial;

» v vajah/kombinacijah prikaže razumevanje delovanja nasprotnih sil v telesu;

» z osveščeno uporabo nasprotnih smeri, sil, polov v telesu dovršeno izvede zastavljeni gibalni material in

preizkuša nove lastne gibalne zamisli;

» v vajah/kombinacijah poglablja razumevanje delovanja sile težnosti in princip suspenza;

» v izvedbi plesnih fraz učinkovito uporabi različne gibalne dinamike, ki izhajajo iz obvladovanja koncepta

nihanja;

» v vajah/kombinacijah ozavesti uporabo rotacij, fleksij in ekstenzij v plesnem gibanju;



18

2

1

:

5

1

/

/

/



» uporablja francoski in angleški strokovni besednjak; 5202.2 » spreminja znane občutke v telesu in nadgrajuje razumevanje kvalitet in nians giba s funkcionalno uporabo 1.5 anatomskih struktur.1



TERMINI

◦ postavitev telesa ◦ os ◦ opozicije ◦ spirale ◦ težnost ◦ elevacije ◦ fleskije ◦ ekstenzije ◦ prostor ◦ suspenz ◦ osnovni pojmi uporabne anatomije ◦ dinamika



19





2


1

:

5

1

/

/

/



USTVARJALNE VSEBINE 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: nadalje razvija veščine improvizacije;



(1.3.4.1)

O: poglablja poznavanje in uporabo orodij plesne kompozicije;

O: razvija in nadgrajuje plesno prezenco;

O: povezuje tehnično znanje z elementi estetike in muzikalnosti;

O: krepi samospoštovanje in razvija lasten plesni izraz;



(3.1.2.2)

O: v skupinskem plesu poglablja vzajemnost in sodelovanje, enakopravne odnose, razvija sposobnost prilagajanja, aktivnega vključevanja v skupinski ples in tako krepi kolektivno odgovornost;



(3.3.3.1)

O: razvija in nadgrajuje analitično in kritično mišljenje;



(5.1.4.1 | 5.1.2.1 | 4.1.2.1)

O: razvija zbranost, pozornost in vztrajnost;



(3.1.3.3)

O: razvija sposobnost vizualiziranja in dela z imaginacijo pri konkretnih nalogah;

O: poglablja celovito dojemanje giba (čutno, miselno, čustveno);

O: oblikuje stališča in vrednoti odnos do umetnosti giba kot kulturne sestavine našega vsakdanjika;



(1.3.1.1 | 5.1.4.1)

O: razvija uporabo francoskega in angleškega strokovnega besednjaka;

I: v procesu učenja raziskuje možnosti povezovanja plesnih gibov z digitalnimi mediji ter postopno oblikuje preproste digitalne vsebine;



(4.3.2.1 | 4.3.3.1)

O: razvija kulturno zavest skozi spremljanje domače umetnosti, predvsem plesne in gledališke produkcije.



(1.3.5.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» prikaže sposobnost improvizacije;



20

2

1

:

5

1

/

/

/



» ustvari in prikaže lasten gibalni material; 5202.2 » prikaže avtonomnost pri izbiri orodij plesne kompozicije v krajših koreografijah;1.51 » izvede lasten gibalni material ali plesno kompozicijo s suvereno plesno prezenco;

» prikaže odnos do zastavljene teme in z gibom izrazi lastno mnenje, stališče ali okus;

» prikaže izbor nalog po učiteljevi presoji:

- improvizacijo,

- samostojno ustvarjanje,

- koreografijo.



TERMINI

◦ improvizacija ◦ plesna kompozicija ◦ vrednotenje ◦ gibalni material ◦ koreografija ◦ plesni izraz ◦ imaginacija ◦ vizualizacija ◦ analitično in kritično mišljenje



21





2


1

:

5

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

1



VIRI IN LITERATURA PO 5



POGLAVJIH



OPREDELITEV PREDMETA

Calais Germain, B. (1990/2012). Anatomija gibanja. Emanat.

Buckroyd, J. (2004). Učenec plesa. Zavod En-Knap.

Todd, M. E. (1937/2014). Misleče telo : študija o uravnovešanju sil, ki delujejo na človeško telo med premikanjem. Emanat.

Koff, S. R. (2021). Dance Education : a redefinition. Methuen Drama, Bloomsbury Publishing Plc.

Myers, T. W. (2021). Anatomy Trains: Myofascial Meridians for Manual Therapists and Movement Professionals. Elsevier Limited.

Hanna, J. L. (2015). Dancing to learn : the brain's cognition, emotion, and movement. Rowman & Littlefield.

Au, S. (2012). Ballet and Modern Dance. Thames & Hudson.

Nagrin, D. (2001). Choreography and the Specific Image. University of Pittsburgh Press.



22





2


1

:

5

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

1



PRILOGE 5



23