267
Narodno-gospodarske  stvari.
Poročilo o stanji banke ^Slovenije."
V občnem zboru banke „Slovenije" 17. dne t. m., o katerem smo nekaj že poročali, je bral ravnatelj g. Fr. Ravnikar  zbranim   delničarjem   sledeče poročilo:
„V zadnjem občnem zboru 28. maja t. 1. je takratno predsedstvo, ko je delničarjem predložilo bilanco od začetka delovanja naše banke do konca 1873. leta neugodno stanje banke brez ovinka objavilo. Od takrat je zopet le pretekla daljna opravilna doba 5 mesecev, katera za podvzetje tudi ni ugodna bila, kakor se bo v sledečem razkazovalo. Novo voljeno opravilstvo se je, predno začenja delovati, hotelo prepričati o pravem stanji kupčije, da mu bo jasno, kaj je prevzelo in koliko bo imelo njega dni opravičevati. Ker pa računi s strankami teko na četrtletje , tedaj tudi pravi sklep ni bil prej mogoč, nego po preteku druzega četrtletja t. 1., in tako se je napravila še le s tem časom, to je za 1. polletje 1874 surova bilanca, in ob enem izkaz prometa za mesec junij in se je iz tega sledeče razvidelo: V računu za ogenj kaže se izguba 183.008 gld. 33 kr. v računu  za življenje je dobička      13.744    „    83   „
tedaj do konca junija skupna zguba    169.263 gld. 49 kr. Ce se temu  prištevajo  tista  aktiva,  katera niso v gotovini, to je pohištvo, table   .    .      16.562 gld. 97 kr. osnovalni  stroški  in   kursna  diferenca v znesku......118.072    „      5   „
najdemo znesek.......303.898 gld. 51 kr.
kateri je deloma zgubljen , ali se bo pa moral v prihodnjih letih poračuniti.
Temu nasproti stoji glavnica delničarjev 295.440 gold., tako da se od gori omenjenega zneska odra-čunši izkaže premijni reservi svota 8458 gold. 51 kr. odvzeta, kateri se pa še mora prišteti okoli 20.000 gl., to je znesek, ki se je v lanski bilanci kot premijna re-serva iz pozavarovanja ušteti pozabil, in se tedaj zdaj iz premijne reserve odvzeta svota zračuni na 28.458 gld. 51 kr., katera se na vsaki način mora dogotoviti.
Opomniti se pa mora, da premijna reserva za ogenj znaša blizo 100.000 gold., obstoječa v dveh bankinih hišah in v ostalih tirjatvah, katerim se pa dvomljive tir-jatve ne prištevajo.
Sicer ima banka v valj ah, to je v časnih pre-mijnih listkih ali menjicah za prihodnje znesek 280.000 gold., kateri imajo, ako banka še dalje obstane, gotovo znatno vrednost; dalje obseže zavarovanje vrednost 70 milijonov, tako da glede teh razmer ves kupčijski stroj naše banke vsakako veliko obeta.
Da se omenjeno dogotovljenje premijne reserve doseže, in da se pridobi za nadaljevanje kupčije potrebna glavnica , je opravilni svet soglasno sklenil predlagati daljno vplača nje na vsako delnico, kar pa pride pozneje v obravnavanje.
Glede prometa v mesecu juniju se opomni, da je banki donesel, odračunši poplaČevanje škod iz stareje dobe, gotovi čisti dobiček 2384 gold. 12 kr.
Tako je bilo tedaj opravilno stanje koncem junija t. 1., za katero neugodnost pa se ve da novo izvoljeni opravilni svet ne more odgovoren biti, in katero bo uplivalo , da bo bilanca konec leta gotovo še neugodnejše se izkazala, nego je bila konec pretečenega leta.
V zagovor prejšnjega opravilnega sveta omenimo, da so bile vse poskušnje za pospeh banke dobrega namena, a da mu je bila skoraj vsikdar sreča nemila, poglavitno povzročena po pomanjkanji izvedenosti in dobre volje prejšnjega vodje in po nezvestobi vodilnih oseb podružnic.
Oprostite, da se sedaj še poroča o delavnosti in o storjenih korakih sedanjega opravilnega sveta.
Pred vsem se je za nas neizmerno pogubljiva Pražka podružnica dne 15. julija razpustila in mesto nje ste se osnovali dve generalni agenciji, za Cesko s sedežem v Pragi, in za Moravsko v Brnu, proti proviziji, iz-ključivši pavšale ali stalne plače, in ste že obe v polni delavnosti. Enake agencije se snujejo vLevovu za Galicijo in v Zagrebu za Hrvaško in Slavonijo, katerih oživljenje pa je odvisno od sklepov današnjega občnega zbora.
Z mnogimi pozavarovanskimi družbami najboljega glasu so se sklepale kupčijske zveze in druge se še snujejo, tako na pr. v Hamburgu, Petrogradu, Parizu, v Berolinu itd. Zavarovanj zoper točo na Ceskem, s katerem so zvezana zavarovanja žetve, naša banka do sedaj ni gojila, in jih je prejšnjemu generalnemu agentu prepustila, kateri jih je potem pri druzih bankah pozavaroval, ali jih, bolje rečeno, za njihov račun oskrboval. Tako se je v tem oziru prejšnji nas Ceski agent z Lisajškim društvom zvezal; ker se je pa ta agent, kateri je to opravilo pod firmo „Slovenijeu le nominalno brez naše oblige opravljal, iz službe odpravil , in je bila ^Slovenija" v nevarnosti, da bo Li-sajska družba slučajno ostanke na naše ime eksekvirala in tako našemu opravilu z žetvami za prihodnje škodovala, je opravilni svet sklenil, omenjeno zavarovanje zoper točo od Lisajske družbe za povrnitev stroškov proti odškodbi 1300 gold. tem rajši prevzeti, ker se z ozirom na pridobljene premije in na pripetujoČe se škode vsakako še lepi dobiček okolo 5 do 6000 kaže.
Premijam za ogenj pridalo se je 10% doklade, s katero se skupni opravilni stroški  popolnem  pokrijejo.
Pritlični prostori v bankini hiši pri ,,zvezdi" so se v najem dali za čas sv. Mihela, in se bodo do zdaj tam bivajoči oddelki premestili v druge prostora hiše.
Meoto zdravstvenega svetnika s prejšnjo letno plačo 300 gld. se je opustilo in se je dotični posel oddal g. opravilnemu svetniku dr. Karolu Bleiweisu brezplačno, oziroma proti pozneji dovolitvi male nagrade. Dalje je prevzel mesto pravdosrednika, ki je bilo prej z letno plačo 600 gld. honorirano, g. odvetnik Brolih proti plači 5 gold. za vsako sejo. Bankini uradniki se strogo vežejo na službo in se vrh tega mnogih odsto-pivših uradnikov niže vrste ni nadomestilo.
Sploh se je vsestransko prizadevalo, banki prihraniti nepotrebnih in pogrešljivih stroškov in vpeljavati kar največ mogoče, štedljivost.
Da se pa doseže vspešen korist banke in da bo mogoče storjene škode popraviti, ter delničarjem pripomoči do obresti, mora se še dalje neumorno skušati, da se opravilo raztegne, ker je znano, da škode po ognji niso v vseh deželah enake, in da morajo premije ene dežele pokriti škode sosedne dežele 5 konečno se izrekoma povdarja, da se banka, čeravno osnovana iz domačega narodnega kapitala, nikakor ne peča s politiko ali da bi se nagnila kateremu koli strankar-stvu, in da hoče tudi za prihodnje, ako bo obstala, varovati si kosmopolitiČni kupčijski značaj, zarad tega pa tudi pričakuje vsestranske mora-lične podpore zlasti od domačega narodnega časnikarstva.f<                                                     (Dal. prih.)
274
Narodno-gospodarske stvari.
Poročilo o stanji banke ^Slovenije."
(Dalje in konec.)
Zadnjič smo priobčili splošno stanje banke Slovenije", tu sledi pa predlog za vplačanje 15% na vsako delnico, ki se tako le glasi:
,,Potreba daljnega doplačila na delnice bila je v poročilu omenjena in s številkami vtrjena. Tudi je bilo omenjeno in povdarjano, da po skušnji vsaka trgovina k dobremu delovanju sredstev in časa potrebuje, toliko bolj zavarovanjska trgovina, katera se je pri nas — spoznajmo to odkritosrčno — bila zavozila. Ako se sredstva pripravijo, zamore trgovina oživeti in s pravim pogumom in modrostjo bo brez dvoma imela dober vspeb. Ne sme se prezirati, da vodstvo in opravništvo se ima, pri tem z velikimi težavami boriti, kajti kakor je bilo v poročilu rečeno, se mora tukaj pred vsem jeserva premij izpolniti; tudi je treba za poravnanje kursnih diferenc, ustanovnih in osnovalnih stroškov vsako leto 12.000 gld., kateri se morajo zaslužiti.
275
Težave so ne samo pri nas , nego pri vsaki trgovini in ako podvzetje pogum zgubi, je njegova prihodnost že sama po sebi pokopana.
Opraviktvo je trdnega prepričanja, da se bodo delničarji v svojo korist in v korist domovine za to potezali, da rešijo ta naš s tolikimi žrtvami ustvarjen zavod pogina, kajti Če likvidiramo (to je, izplačamo na delnice, kar je še), je vse, če se fuzijoniramo (to je, zvežemo z drugo banko) je do malega vse zgubljeno, in vrh tega smo materijalno polje, za katero se bore vsi narodi, prepustili zopet tujcem.
Taka zguba bi bila v vsakem oziru nenadomestljiva in narodi, ki propadejo materijalno , tudi nimajo politične prihodnosti.
Glede na vse te okoliščine mislil je opravilni svet stopiti v občnem zboru pred delničarje ter predlagati 10% doplačanja na vsako delnico.
Ako bi vsi delničarji v stanu in volje bili dopla-čevati, bi tedaj banki došlo 72.000 gold. glavnine, s katero se ima dogotoviti reserva z 28.000 gold., in bi nam potem ostalo le še 44.000 gold. kot glavnica za daljni promet, kateri znesek pa žalibog ne zadostuje, da bi se sploh naša trgovina vspešno nadaljevala.
Vrh tega presojujejo zavarovalni krogi zmožnost svojih zavodov ne po Številu izdanih delnic, nego po gotovem premoženji. Za časa, ko je opravilnemu svetu 10 odstotkov doplačevanje zadostovalo , ni mu bilo še znano , da se je prezrlo reservno pozavarovanje v bilanci leta 1873 vračuniti.
S tem se je pa naše stanje bistveno še na slabše obrnilo, opravilni svet moral je tedaj toliko veče prepričanje imeti, da z lOodstotnim doplačanjem ni mogoče shajati.
S 15odstotnim doplačanjem bi se sicer delničarje znabiti preveč obtežilo, a zdi se nam, da je neobhodno potrebno, in kdor hoče kaj doseči, mora za to tudi sredstev iskati. Ako se ti odstotki dovolijo , bo opravilni svet drage volje vsa mogoča olajšanja za vplačevanje dovolil. V roke velečastite skupščine je tedaj položena osoda naše banke.
Naj glasujejo in odobrijo gospodje delničarji enoglasno predlog opravilnega sveta, potem bo ta vedel opravičiti v njega stavljeno zaupanje.
Ce pa glasujejo, kar ne pričakujemo, zoper ta predlog, potem je opravilnega sveta dolžnost skupno odstopiti in opravila voditi le Še do prihodnjega občnega zbora, kateri bo imel razsoditi o likvidiranji ali fuzijo-niranji.