-I/o
■o
im
■in
-c-»
iE-
Ajda in Miha sta marčevs zmagovalca
INTERVJU ^^
Za terme v Rimskih str. 39 Toplicah se začenja dobra zgodba
str. 44-45
1
direktorica Maja Landeker
RADIO CELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
™!IHEI;HJ!
Zaupate nam že 69 let
mm (m]
Št. 14 / Leto 69 / Celje, 3. april 2014 / Cena 2,50 EUR
Voda odplakne marsikaj
Na Krekovem trgu spet sproščajoči pomladni curki. To, da bi kakšna voda spla-knila pričakovane nove obremenitve državljanov, pa so očitno bolj mokre želje. Občine čaka kar nekaj dela, ponekod tudi rebalansi. str. 2, 6
Rad\uCeV>e
na*0"':
Do polnega
vozička
brez mošnjička
NASA TEMA
Varnost med statistiko
in resničnostjo str. 3, 16-17
Indija samo za potrpežljive in vztraj ne
str. 4
SPODBUDNA ZGODBA'
Spreminja miselnost o negi vozil str. 7
»Prisilka« za izhod
str. 5
LAŠKO -
Prostorsko načrtovanje za turizem str.
ŽALEC -
Zelena luč za livarno str. 12
LUČE -
Medved odnesel pete
str. 13
SP ORT
Celjske kegljavke evropske prvakinje str. 21
Njena najboljša prijateljica je trobenta
str. 34
MLADIZAMLADE
Dan dobrodelnosti
str. 50
4 SEJMI I 300 BLAGOVNIH ZNAMK
140 RAZSTAVLJAVCEV | NAJBOLJŠI MOJSTRI
Celjski sejem, 10.-13. april 2014
Trajnostni razvoj SaWnjske regije
Danes v Novem tedniku!
2
AKTUALNO
BISERKA POVSE TAŠIČ
UVODNIK
Igra in moč besed
Da besede tudi ubijajo, menda že dolgo vemo. A dokler se nas ne dotaknejo, na to pozabimo. Pripoved znanke je dokaz, kako globoko lahko »udarijo«. Po 33 letih zvestobe podjetju je kot prodajalka v eni od trgovin čevljev prejela suhoparen dopis delodajalca, ki ji je v nekaj besedah pojasnil, da gre podjetje v »prisilko«, ona pa z naslednjim dnem med brezposelne. »Se mi je zdelo, kot da mi je nekdo umrl, dlje sem bila v tem podjetju, kot sem s svojim možem,« je izustila, »padla v depro« (eden od izrazov sodobnega vsakdanjika) in se zatem korak za korakom začela pobirati... Ena od zgodb, ki je tisti, ki ugotavljajo, da bomo po enem spodletelem zakonu pač sprejeli nekaj novih državljanom neljubih ukrepov, očitno ne dojamejo več. Izgubili so stik s stvarnostjo, z ljudmi, v imenu katerih vladajo, ne glede na svoje politične barve in opredelitve.
Ljudem je vse teže. Tisti med 780 tisoč zaposlenimi v tej državi, ki še hodimo v službo, dobivamo plače in nam delodajalec plačuje prispevke - in celo, tudi v naši medijski hiši, še zaposlujemo nove sodelavce - se nekako vse bolj počutimo »krive«. Zato ker smo še nad vodo, okoli nas pa potop znancev, prijateljev, sosedov, podjetnikov. Vsem človek ne more ponuditi rešilne bilke, jim odpreti okna, ko se jim trdno zapahnejo vrata. O kom govorim? O 35-letni absolventki, 62-letnem nekdanjem novinarju, 45-le-tni nepremičninski posrednici, 36-letni nekdanji »espejevki« in lastnici turistične agencije in v uvodu omenjeni 58-letni trgovki. Življenje je iz meseca v mesec dražje, približno dve tretjini dohodkov državljanov, ki še kaj ustvarjamo, se že prelije v dajatve državi. In res me ne morejo več prepričati, da je optimalna pot za uravnoteženje javnih financ v zvišanju davkov, dajatev, torej v ponovnih obremenitvah tistih, ki še migamo. Kako dolgo še?
Stanje duha v naši družbi so nazorno povzele mlade celjske odbojkarice v nagovoru pionirkam, ki so pred 50 leti prvič odigrale odbojkarsko tekmo. Ob tem so govorile, da so časi čudni, velikokrat neprijazni, ljudje večkrat odtujeni, brez pravih vrednot in optimizma, vendar... Na koncu so lepribile, da je vse to razlog več, da se spomnimo tudi lepih plati življenja. Energična in upanje zbujajoča je tudi nova direktorica Rimskih term, ki je prepričana, da je napočil čas, ko bo treba ustvarjati presežke. Vešča ruščine in s posluhom za lokalno okolje v ekskluzivnem intervjuju za Novi tednik sporoča, da Rimske terme ne bodo kopija Rogaške Slatine, imele bodo svojo zgodbo. In pove, da je tuj lastnik povsem preprost, skromen, čeprav materialno bogat, predvsem pa človek, ki se ne vmešava v dnevno poslovanje podjetja, ki ga je kupil.
Tudi slatinsko ustvarjanje muzikala je način, ko se mladim predaja znanje brez sedenja pred tablo in z njimi završi življenjski trušč ne le na šolskih hodnikih, tudi v zbornici. Pohvalno. Enako je spodbuden tudi program, ki uči mlade dijake razmišljati podjetniško, tako da bodo znali najti delo zase, uresničiti svoje ideje in morda srednjo šolo končati že s svojim prvim samostojnim podjetjem. In z optimizmom nas navdaja tudi Celjanka, ki živi v prestolnici in v okviru centra za ljudi s posebnimi potrebami vodi tudi Drugo violino, gostilno, v kateri strežejo ljudje z Downovim sindromom. Je ženska, ki je pokazala, da lahko, da zna in zmore. Ker se je izziva lotila s horizontalnim razmišljanjem, s takšnim, kjer se človek vpraša, kaj lahko naredi, in ne ponavlja nenehno, česa ne bo naredil in ne zmore narediti.
In ko potrebujemo nov življenjski prostor za širjenje posla in odpiranje novih delovnih mest, se podamo izzivom naproti. Žalsko podjetje tako obeta 20 novih delovnih mest, ker so mu v prostorskem načrtu občine naposled dovolili širjenje proizvodnega obrata. Tudi podjetji s Celjskega, ki Indijo dojemata kot poslovno priložnost, se zavedata, da rokohitrskih rešitev čez noč ni, pot do rezultatov je tlakovana s potrpežljivostjo, z vztrajnostjo, s prilagodljivostjo. Seveda tudi brez kapitala, torej vlaganj ne gre. In kot pribijeta partnerja v tokratni spodbudni zgodbi, brez trdega dela in iskanja tržnih niš tudi ne.
Zaradi vsega tokrat zapisanega, ki dokazuje, da regionalni časopisi imamo prihodnost, ker prisluhnemo zgodbam ljudi v naših vaseh in mestih, praviloma daleč proč od vse bolj odtujene visoke politike in zakulisnega spinovskega spletkarjenja, je pomembno vedeti, da imajo besede neizmerno moč. Tudi pozitivno. In prav je, da se v tej družbi nehamo z besedami poigravati, da prenehajo posameznikom služiti za »ubijanje« dobrih idej in ljudi, ki so še pripravljeni kaj pametnega storiti. In tudi zato je dobro vedeti, kaj se skriva za besedami. Na primer za novico o nagradi sosvetu za varnost. To, daje mesto varno?! Kaj pravzaprav opredeljuje mesto kot (ne)varno? Preverili smo v Celju in Velenju.
Namesto nepremičninskega davka bo za stanovanja letos treba plačati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Foto: arhiv NT (GrupA)
Nepremičninski davek padel
Občine, ki so pozdravile odločitev ustavnih sodnikov, so zdaj na potezi s polnjenjem občinskih blagajn
Ustavni sodniki so v petek sporočili svojo odločitev o razveljavitvi davka na nepremičnine. Za leto 2014 bo tako ostalo v veljavi plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), prav tako bodo pristojni organi lahko odmerili tudi plačila pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest in davka na premoženje ter nepremičnine večjih vrednosti, ki jih je nov davek ukinjal. Odločitev v javnosti močno odmeva, pregledali pa bomo, zakaj so ustavne sodnike prepričali ugovori slovenskih občin.
Zakon je sicer padel, ker je bila slabo opredeljena osnova, torej vrednost nepremičnin, od katere bi odmerjali davek. Ta je temeljila na sistemu množičnega vrednotenja stavb in zemljišč, sprejetem v letu 2006. Po mnenju ustavnega sodišča niso bili opredeljeni ne modeli ne elementi, ki določajo metode vrednotenja. Zato je v neskladju z ustavo tudi Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, v kolikor se to vrednotenje opravlja zaradi kasnejšega obdavčenja. Ustavni sodniki so se še strinjali, da ni dovolj dobro urejena pravica oziroma možnost pritožbe, saj je ta bolj navidezna kot resnična. Menili so še, da zakonodajalec ni izkazal razumnih razlogov
za določanje različnih davčnih stopenj za rezidenčna in nerezidenčna stanovanja ter za energetske nepremičnine v primerjavi z drugimi poslovnimi in industrijskimi, kar so poslanci s potrditvijo novele zakona že popravili.
kar so predstavniki lokalnih skupnosti ves čas zagovarjali. »Davek mora ostati izviren prihodek občin, prav tako mora občinam ostati tudi pristojnost, da same odločajo o prostorski in razvojni politiki v svojem okolju,« pravi.
mamo, a preprosto ne gre, da bi imeli med prihodki in tudi odhodki zapisan nepremičninski davek kot proračunski postavki, dejansko pa bi se denar v občinsko blagajno nabral s pobiranjem NUSZ,« je kratek vodja oddelka za
»Pri posodabljanju evidenc za obračun plačila NUSZ si s podatki, ki so jih zbirali in popravljali geodeti, kaj veliko ne moremo pomagati. Ti podatki so namreč vsi vezani na lastnika nepremičnine, nadomestilo pa plačujejo dejanski uporabniki, torej v primerih, ko gre za stanovanja ali poslovne prostore, ki so oddani v najem, najemniki,« pravi Janko Trobiš.
Izviren prihodek mora občinam ostati
V nasprotju z ustavo je bil v zakonu tudi določen način delitve davka med državo in občinami. Po mnenju ustavnih sodnikov mora pretežni del davka pripadati občinam, vendar je bilo to zaenkrat zagotovljeno zgolj za triletno prehodno obdobje. Kot pravi vodja gospodarskega sektorja v Mestni občini Celje Janko Trobiš, ki je pred sprejemom zakona sodeloval tudi v uskla-jevalni skupini predstavnikov mestnih občin in finančnega ministrstva glede nepremičninskega davka, so ustavni sodniki sledili prav temu,
ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK	TOREK	SREDA		ČETRTEK
		///	H					#
M E0M E3M EQM EQ M Eaa E3E1							17	mmn
Predstavniki mestnih občin so še opozarjali, da je sistem množičnega vrednotenja nepremičnin, kakršnega poznamo v Sloveniji, neprimeren tudi zato, ker je temeljil samo na popisu. Nato so vrednosti določali na osnovi preveč podatkov iz različnih evidenc, preveč razdrobljenih vrednostnih con in preveč podrobnih modelih vrednotenja posameznih vrst nepremičnin. »Treba je čim bolj poenostaviti modele, kar smo mi tudi zagovarjali,« pravi Trobiš in dodaja, da je sicer posplošena tržna vrednost nepremičnin osnova za odmero tega davka tudi drugod po svetu.
Za občine zdaj veliko dela
Glede na to, da ima večina od 210 slovenskih občin že sprejete letne proračune, bo najbrž zdaj prva naloga občinskih svetnikov, da sprejmejo popravke. »Navodil finančnega ministrstva še ni-
finance in gospodarstvo Mestne občine Celje Sandi Sendelbah. A tudi potem, ko bodo potrjeni rebalansi občinskih proračunov, dela za občinske uprave še ne bo konec. Kot pravi Trobiš, bo v Celju trajalo vsaj dva meseca, da bodo vzpostavili in posodobili evidenco zavezancev za plačilo NUSZ, saj je za letos niso niti pripravili. Ko bodo evidence posodobljene, jih bodo občine predale davčni upravi, tam pa bo verjetno spet trajalo nekaj časa, da bodo izdali odločbe za plačilo. V Celju zato ne pričakujejo, da bi občani položnice prejeli pred koncem poletja, potem mora preteči še 45-dnevni pritožbeni rok. Tako bi lahko prva plačila v občinsko blagajno prejeli jeseni, najverjetneje novembra, če se bo vmes kaj zapletlo, pa se lahko celo zgodi, da bi drugi obrok NUSZ občani plačevali tudi v začetku prihodnjega leta.
IVANA STAMEJCIČ
AKTUALNO
3
Priznanje za zagotavljanje varnosti
Nagrada sosvetu še ne pomeni, da je mesto varno
Mestna občina Velenje je pred dnevi dobila nagrado za najbolj varno mesto v Sloveniji. V tokratni naši temi na straneh 16-17 se sprašujemo, ali nagrada sosvetu dejansko pomeni, da je mesto varno. Zanimal pa nas je tudi razkorak med statistiko in razmerami na terenu. Uvodoma pa nekaj besed o tem, kakšna sploh je naloga sosvetov.
Naloga sosvetov za izboljšanje varnosti oziroma sosvetov za javno varnost je povezovanje, koordiniranje in usmerjanje organov, or-
ganizacij in drugih strokovnih ustanov, ki se ukvarjajo z varnostno problematiko, kot tudi drugih, ki lahko kadarkoli vplivajo na kakovost varnostne kulture v lokalni skupnosti. Ko so seznanjeni s problemom, ki se v neki lokalni skupnosti pojavi, ga na sestankih svojih članov izpostavijo in poskušajo najti rešitev. Na primer če jim občani povedo, da se na neki lokaciji v mestu ali kraju zbirajo preprodajalci mamil, se znotraj (so)sveta o tem pogovorijo, nato policiji predlagajo, da je s svoji-
mi patruljami na tej lokaciji večkrat prisotna.
Postali so vidnejši
Kadar so v občinah za ljudi organizirane kakršne koli
tako imenovani sosveti za izboljšanje varnosti občanov ali sveti za javno varnost. Ti so organizirani znotraj občinske ureditve, v njih pa sedijo predstavniki občin, policije in
v nekaterih občinah na Celjskem postali vidnejši in tudi aktivnejši.
Nagrada za najbolj varno mesto, ki jo je prejelo Velenje, je torej najbolj namenjena
Sosveti za izboljšanje varnosti občanov delujejo tudi v sklopu drugih občin na Celjskem, ker pa smo v članku zajeli samo problematiko Velenja in Celja, sta v njem omenjena le ta dva.
aktivnosti ali prireditve, ki so namenjene varnosti, se ponavadi vanje vključijo tudi
šol. Medtem ko se o takšnih sosvetih v preteklosti ni veliko govorilo, so v zadnjih letih
ravno tamkajšnjemu sosvetu za izboljšanje varnosti občanov. Predvsem v letih od 2006 do 2009 smo veliko poročali o opozorilih tako velenjske občine kot policije, da je treba v Velenju in Šoštanju dvigniti raven varnosti. Takrat so občinski uslužbenci in predstavniki krajevnih skupnosti glasno opozarjali na to, da je policistov tam premalo. Svoj glas je v Velenju in Šoštanju javnost povzdignila po enem najbolj brutalnih umorov v Sloveniji, ki se je leta 2005 zgodil v Šoštanju. Več oseb, med njimi tudi mladoletnik, je na grozljiv način umorilo brezdomca in takrat je v Šaleški dolini završalo. Na dan so prihajali podatki o resnični podobi drog in nasilja na tem območju. Predvsem takrat se je občina dodatno zavzela in začele so se vrstiti različne akcije, od okroglih miz za občane, izdaje zloženk, ki ljudi opozarjajo na samozaščitno ravnanje in ozaveščajo o prijavah kaznivih dejanj, do preventivnih programov, ki so namenjeni mladim v osnov-
nih in srednjih šolah. Čeprav policistov v Velenju še vedno primanjkuje - dela jih približno 50, potrebovali bi jih še najmanj 14 - je občina maja lani PP Velenje kupila tri policijska kolesa (pred leti tudi nekaj druge policijske opreme, od motorja, računalnikov in mobilnih telefonov). Z nabavo koles so policistom omogočili, da so še bolj navzoči v mestnem središču in na tistih točkah, kjer težje posredujejo z vozili.
Usmerjeni v mlade
V sklopu Mestne občine Celje deluje Sosvet za javno
varnost. Člani so predstavniki občinske uprave in policije ter ravnatelji osnovnih in srednjih šol v Celju. »Lanske aktivnosti sosveta so bile usmerjene predvsem na tiste točke in lokacije, kjer se zbira mladina. To so Mestni park, Spominski park na Gledališkem trgu, Savinjsko nabrežje in okolica šol, skratka tam, kjer je bilo že v preteklosti mogoče zaznati povečano število prekrškov vandalizma, uporabe alkohola, droge in nasilja med vrstniki,« so nam iz Mestne občine Celje odgovorili na vprašanje, kakšne akcije in ozaveščanja ljudi so pripravili lani, da bi v Celju še dodatno dvignili raven varnosti občanov. Člani celjskega sosveta dajejo tudi usmeritve šolam ali drugim javnim ustanovam, kako in kaj bi bilo še dobro storiti, če opazijo, da se je v Celju pojavil kakšen varnostni problem.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
ANKETA
Se počutite varne? S policistoma smo se v Celju odpravili na obhod po nekaterih lokacijah, ki so znane po zbiranju prekupčevalcev ali po prostituciji. Tokrat tam ni bilo nikogar. Podnevi pa se je po celjskih ulicah sprehodila Iva Jeknič in nekaj mimoidočih povprašala o tem, kako varne se počutijo in kaj bi bilo treba postoriti, da bi bilo življenje v mestu še varnejše. (Foto: SHERPA)
Renato Koštomaj iz Celja
»V svojem domačem kraju se počutim dokaj varno, ker še nikoli nisem naletel na kakršnekoli spore in nimam slabih izkušenj z življenjem v mestu. >Čudne ljudi< srečujem, vendar se jim enostavno izognem, tako da omembe vrednih problemov ne vidim. V Celju obstajajo črne točke, kjer se zadržujejo ljudje, ki so nevarni drugim. Tam nikoli ni policistov, ki dobro vedo, kaj se dogaja, vendar ne ukrepajo. Tako mislim, da bi se v prvi vrsti moral povečati nadzor na teh črnih točkah.«
Janja Vodišek iz Šmar-tnega ob Paki
»V šolskem okolju se počutim prijetno in varno, ko pa pomislim na železniško postajo, me postane strah. To je območje, ki je v Celju najmanj varno, saj se tam zadržujejo narkomani, ki grozijo dijakom. Še posebej grozno je zvečer, ko ni veliko ljudi. Absolutno bi morali uvesti poostren nadzor na železniških postajah po vsej Sloveniji, saj narkomani še zdaleč niso edini problem. Veliko je tudi pretepanja, zato za dijake, ki se dnevno vozijo v Celje, železniška postaja nikakor ni varna.«
jI
Gašper Kožar iz Celja
»Varno se počutim tako doma kot tudi v šoli, kjer pa se nekateri res ne počutijo prijetno zaradi zbadanj drugih. Za takšne, ki iščejo probleme, bi morali v šolah veljati strožji ukrepi in tudi učitelji bi jih morali bolj nadzorovati. Ko se sam sprehajam po Celju, me načeloma ni strah, je pa res, da se ne sprehajam tam, kjer se nevarni ljudje zadržujejo. Dejstvo je, da je tudi v našem mestu na žalost vedno več kriminala, ki bi ga lahko zmanjšali tako, da bi uvedli nadzor varnostnikov in policistov v predelih, kamor nevarni ljudje zahajajo.«
Franc Grmovšek iz Celja
»Počutim se varno podnevi in ponoči. Res je, da se na nekaterih območjih zadržujejo narkomani, vendar se mi mesto še vedno zdi dovolj varno, čeprav bi bilo pametno, da bi bilo zvečer v središču in za Savinjo več mestnih redarjev in policije.«
NE PREZRITE
Maruša Langus s Ponikve
»Na Ponikvi sem doma, v Celje hodim v šolo - v obeh krajih se počutim dokaj varno, verjetno tudi zato, ker še nisem imela nobene slabe izkušnje. Zdi se mi, da se doma ne bi mogla počutiti bolj varno, v šoli pa bi se, če bi imeli varnostnika. Če kdaj hodim sama po temi, me je strah, ker gledam preveč kriminalnih filmov in serij ter si domišljam, da nekdo hodi za mano.«
Mira Plankar iz Celja
»V mestu se je zadnje čase zgodilo ogromno vlomov v stanovanja in hiše, zato me je vsako sekundo zelo strah. Do zdaj slabe izkušnje še nisem imela, vendar imam ves čas v mislih, da lahko kdo vlomi tudi meni. Zaradi tega ne odpiram neznanim osebam in imam primerno ključavnico, saj strokovnjaki pravijo, da lahko pravi roparji vlomijo v samo nekaj sekundah.«
O varnosti v Celju ter Velenju s poudarkom na razkoraku med statistiko in resničnostjo
strani 16-17
4
GOSPODARSTVO
»Treba je biti potrpežljiv, vztrajen in prilagodljiv, razumeti moraš njihove navade,« pravi Petra Malenšek.
Hugo Bosio: »Če imaš razstavni prostor, te imajo za resnega partnerja, če pa prideš le kot obiskovalec, si le eden med tisočimi.«
Samo za potrpežljive in vztrajne
Podjetje Vivapen posluje z Indijo že dobrih deset let, Bosio iz Štor je v tej državi prisoten od leta 2011
Poleg Kitajske postaja za slovenska podjetja vse bolj zanimiva tudi Indija. Kupna moč milijardnega indijskega trga narašča, povečuje se povpraševanje po tujih izdelkih. Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije, ki je prejšnji teden v to državo spet popeljala gospodarsko delegacijo, je Slovenija leta 2012 v Indijo izvozila za približno 83 milijonov evrov blaga, vrednost uvoza je znašala skoraj 210 milijonov evrov. Med 190 slovenskimi podjetji, ki že poslujejo z Indijo, sta tudi Bosio iz Štor in celjski Vivapen.
»Indijski trg je ogromen in ba je pridobiti zaupanje in ga poln nasprotij, ki si jih mi tu- nato tudi ohranjati, saj s tem kaj težko predstavljamo. Tre- pokažeš svoje spoštovanje
in si omogočiš dolgoletno sodelovanje, razkriva Petra Melanšek, direktorica Viva-pena, ki z Indijo sodeluje že več kot deset let. Vivapen je sprva imel v Indiji dobavitelja barvila za modro črnilo in konic za nalivna peresa, leta 2006 je tja začel tudi izvažati. Najprej je Indijcem prodajal le črnilne vložke, pred tremi leti je začel izva-
žati tudi svoja pisala, kar si šteje za velik uspeh.
Zgodba z Indijo se je pravzaprav začela tako, da so od svojega nemškega kupca, ki je nehal poslovati, »podedovali« dobavitelja konic. Z novim partnerjem so takoj začeli dobro sodelovati in sčasoma spletli tudi prijateljske vezi. »Tako kot mi so tudi oni družinsko podjetje
in najbrž smo se zato tako hitro ujeli,« pravi Melanško-va. Vivapen je kupce za svoje črnilne vložke dobil na sejmu v Nemčiji, zadnji, ki je za njih najbolj pomemben, pa jih je poiskal sam na njihovi spletni strani. »Mnogi proizvajalci pisal iz Indije se zanimajo za črnilne vložke. Pisala namreč izdelujejo za evropski trg, kjer so za črnilo potrebi strogi certifikati, ki jih sami nimajo, mi pa jih za naše izdelke zagotavljamo,« pojasnjuje Petra Melanšek. Poleg črnilnih vložkov Vivapen v Indijo prodaja brisalce za črnilo in tudi nalivna peresa ter rolerje. Indijski trg v njegovem celotnem izvozu ne predstavlja velikega deleža, ki bo letos morda višji od lanskega, a velikega skoka v podjetju ne pričakujejo.
Bolje razstavljavec kot obiskovalec
Da je vsekakor treba poskusiti poslovno srečo na indijskem trgu, je prepričan tudi Hugo Bosio, direktor podjetja Bosio, kjer izdelujejo industrijske peči in pralne linije.
Podjetje je kar nekaj let večinoma poslovalo z naročniki iz Rusije, leta 2011 pa se je povezalo z veliko železarno v mestu Surat v indijski državi Gujarat. Za Indijce so izdelali peč za termično obdelavo rotorjev in vertikalno kalilno napravo. Projekt so zaključili lani, trenutno pa, je povedal Hugo Bosio, njihovi posli z Indijo stojijo.
»Čakamo, da gredo mimo volitve, ki so dokaj ohromile poslovanje. Večina denarja gre namreč trenutno zaradi nabiranja volilnih glasov v infrastrukturo,« pojasnjuje Bosio. V podjetju so na čas po volitvah pripravljeni, saj imajo za železarne napisanih kar nekaj ponudb, čakajo le, da bodo razpisi objavljeni. »Indijski trg je zelo spodbuden in optimističen. Jeseni bodo pripravili tam dva velika sejma in upam, da se ju bo udeležilo čim več slovenskih podjetij,« priporoča Hugo Bosio. Kot poudarja, je za sklepanje poslov udeležba na sejmu zelo pomembna.
JANJA INTIHAR
Stavkajoče je v petek pred gostiščem Štorman v Šempetru pričakal trak, ki naj bi jim onemogočil vstop na parkirišče. Trak so kasneje odstranili. Fotografijo nam je poslal eden od stavkajočih delavcev.
Med
pravljicami in lažmi
Zaposleni pri gostincu Štormanu so v ponedeljek zamrznili stavko, s katero zahtevajo izplačilo plač in regresa ter poplačilo prispevkov.
V petek so namreč delavci postavili nekaj javnih vprašanj državnim organom predvsem v smislu, zakaj niso ukrepali, ko podjetnik Štorman ni izplačeval plač in poravnaval drugih obveznosti. Tako jih zanima, zakaj delovna inšpekcija do konca lanskega leta pri poslovanju gostinca ni opazila nič nenavadnega in ni ukrepala. Davčno upravo so pozvali, naj se pridruži predlogu za stečaj, tržni inšpektorat pa so spraševali, če so bili inšpektorji prvi dan stavke, torej v sredo, v gostišču Štorman na malici ali inšpekcijskem pregledu.
Nekaj vprašanj so naslovili tudi na Zvoneta Štormana. Predvsem jih zanima, kako bo posloval, če bo prisilna poravnava potrjena. Kot trdijo, je načrt finančnega prestrukturiranj ali pravljica ali laž, pri čemer omenjajo podjetnikovo premoženje v tujini in neplačevanje nezgodnega zavarovanja. Predvsem jih je zanimalo, kako bo plačal pooblaščence in varnostnike. Kot je napovedal vodja stavkovnega odbora Maks Hrovatič, bodo počakali na odgovore, potem pa se odločili glede nadaljnjih ukrepov.	US
V Radečah končno ropota
V torek smo v radeški papirnici le zaslišali ropotanje strojev. Tako so novi lastniki, sicer nekoliko z zamudo, izpolnili obljubo, da bodo v papirnici znova zagnali proizvodnjo.
Spomnimo, da je papirnica v Radečah aprila predlani končala v stečaju. Predlagalo ga je vodstvo družbe zaradi prevelikega izpada poslov. Takrat je podjetje zaposlovalo 370 delavcev. Po daljših dogovorih je konec lanskega leta stečajni upravitelj Borut Soklič prodal papirnico družbi iz Dubaja, ki jo je poplačala in prevzela konec januarja. Novi lastniki so ustanovili podjetje Radeče papir Nova in z nekoliko zamude na stroju štiri le začeli izdelovati papir. Aprila naj bi ga izdelali dva tisoč ton. Zmogljivost stroja štiri je 115 ton papirja na dan, na stroju pet pa bi lahko letno proizvedli 4 tisoč
ton papirja za bankovce in 9 tisoč ton zaščitenih papirjev.
Kot je povedal direktor družbe Radeče papir Nova Igor Rakuša, je reprodukcijski material zagotovil lastnik papirnice. Minuli mesec se je v radeški papirnici mudila na tridnevnem delovnem obisku delegacija iz Indije, obisk pa je bil po besedah Rakuše vezan na mednarodni razpis indijske narodne banke, s katerim ta išče tiskarja bankovcev indijske denarne enote. Po napovedih naj bi se na oživitev proizvodnje aktivno odzvala tudi država.
Po uspešnem začetku na stroju štiri novi lastniki napovedujejo tudi proizvodnjo na stroju pet in s tem tudi nekaj novih zaposlitev. Papirnico bo kot strokovni direktor vodil Savdijec George Berbberi.
US
Podaljšek za Polzelo
Vlada je po dolgem pričakovanju v petek le sprejela sklep o dodelitvi pomoči polzelski tovarni nogavic, še prej pa je pristojno sodišče v Celju sprejelo sklep o uvedbi postopka prisilne poravnave v Tovarni nogavic Polzela.
Za prisilnega upravitelja je že pred časom imenovalo Kristijana Antona Kontarščka. Po sklepu sodišča sta oblikovana tudi dva upniška odbora, in sicer odbor navadnih in ločitvenih upnikov. Ob predpostavki, da bo postopek prisilne poravnave trajal pol leta in da bo terjatve prijavilo 620 upnikov, sodišče od pol-zelske tovarne nogavic zahteva, da založi skoraj 43 tisoč evrov predujma za stroške postopka. Če Polzela tega denarja ne bo
poplačala, bo sodišče ustavilo postopek prisilke, tovarno nogavic pa poslalo v stečaj.
Vlada bo Polzeli pomagala s poroštvom države za 500 tisoč evrov kratkoročnega kredita za čas priprave programa prestrukturiranja in s polmilijonskim kratkoročnim kreditom za čas priprave programa prestrukturiranja. Državna pomoč velja za pol leta. Družba Polzela je za zavarovanje zagotovila ustanovitev zastavne pravice na svojem nepremičnem premoženju. Državna pomoč je dodeljena pod od-ložnim pogojem, in sicer da bo odobrena na podlagi posamične priglasitve Evropski komisiji.
Če bo v pol leta od nakazila sredstev Evropski komisiji predložena vloga za dodelitev
državne pomoči za prestrukturiranje skupaj s programom prestrukturiranja družbe Polzela, se bo veljavnost poroštva in trajanje kratkoročnega kredita podaljšala do datuma odločitve Evropske komisije o skladnosti državne pomoči za prestrukturiranje s pravili skupnega evropskega trga. Kot je po odobritvi pomoči povedal sindikalist Srečko Čater, bodo v tovarni najprej poskušali pomagati zaposlenim oziroma izplačati zaostale plače. V tem času naj bi se tudi izkazalo, kako bo s strateškim partnerjem, ki naj bi se po napovedih predsednice uprave Karmen Dvorjak priključil Polzeli, potem ko bo odobrena državna pomoč.
US
GOSPODARSTVO
5
»Prisilka« za izhod
Velenjska Era v postopku poenostavljene prisilne poravnave
Velenjska Era, ki je v v dobrih časih obvladovala 10-odstotni tržni delež na slovenskem trgu in se uvrščala med štiri največje trgovce, se je minuli teden znašla v postopku poenostavljene prisilne poravnave.
Glavne dejavnosti matičnega podjetja, ki sicer sodi v Skupino Era, so upravljanje z družbami v skupini, trženje z nepremičninami in iniciranje novih razvojnih programov. Lastnik je pol-zelsko podjetje A. Vital, ki je v lasti Gvida Omladiča, slednji pa je tudi predsednik uprave v Eri.
Mnogi se ne morejo znebiti občutka, da je Ero, ki ima že od sredine decembra blokirane račune, lastnik in direktor Gvido Omladič s predlogom za »prisilko« obvaroval pred stečajem, ki sta ga zahtevali Gorenjska banka in Abanka. Omladič je namreč prosil za prednostno obravnavo predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, ki na upnike z zavarovanimi terjatvami ne bo vplivala, zato Gorenjska banka in Abanka o njej ne bosta niti glasovali.
Era, ki uradno ne zaposluje nobenega delavca, ni več plačilno sposobna, navaja direktor Omladič. Je pa zanimivo, da bi Era, vsaj če sodimo po predlogu
Gvido Omladič
Direktor pojasnjuje
Tudi v velenjskem podjetju so potrdili, da je bil postopek poenostavljene prisilne poravnave sprožen samo za matično podjetje Era.
Kot dodajajo, so se za predlog za uvedbo postopka, ki so ga podprle tudi banke, odločili zaradi razmer na trgu in nezadostne finančne podpore pri dezinvestiranju določenih razvojnih projektov. »Poudariti je treba, da ima Era dovolj premoženja za poravnavo vseh obveznosti do vseh upnikov, skladno
z načrtom dokončanja in odprodaje investicijskih projektov ter nepotrebnega premoženja,« je poudaril direktor Gvido Omladič, ki je prepričan, da bo uvedeni postopek Eri omogočil nadaljnjo realizacijo dolgoročnih razvojnih usmeritev. Omladič še dodaja, da hčerinske družbe, predvsem Era Good, Era Koplas in Skopski Saem, poslujejo normalno in neodvisno, z dobičkom in po zastavljenih načrtih ter sprotno poravnajo svoje obveznosti, tudi do delavcev.
Era je matična družba Skupine Era, kjer so v treh stebrih (celostna oskrba, prostor povezav in poslovni razvoju) Aditus, Eko Energetika, Era Agrina, Era City, Era Good, Era Koplas, Huma-nopolis, Inceptum, MBC, Projekt IN, Skopje Science Park, Skopski Saem in Telapolis.
za uvedbo poenostavljene prisilne poravnave, izvedla popolno poplačilo navadnih upnikov v naslednjih štirih letih. Največ navadnih terjatev, več kot 2,4 milijona evrov, izkazuje zagrebško podjetje Pilon, skopski Saem Invest pa 1,3 milijona evrov. Konec lanskega leta je imela Era dobre štiri milijone evrov kapitala, obveznosti pa presegajo 31 milijonov evrov. Era je lani ustvarila manj kot milijon evrov prihodkov. Če je Era še leta 2012 ustvarila sto tisočakov plusa, je lanska izguba presegala šest milijonov evrov. Izguba je, kot pojasnjuje direktor Omladič, v največji meri nastala zaradi oslabitev naložbe v delnice NLB in naložbenih nepremičnin. Večino premoženja ima Era namreč v nepremičninah. Med drugim je lastnica Skopskega sejma, kjer načrtujejo gradnjo okoli 130
milijonov evrov vrednega poslovno-trgovskega centra Era City. Pri tem naj bi sodelovala madžarska gradbena
skupina Trigranit. Era je tudi lastnica večjega zemljišča v Arnovskem gozdu pri Žalcu, kjer je že lani načrtovala gradnjo poslovno-logistične-ga središča.
Trgovine pri Mercatorju
Zgodovina velenjske Ere je precej pestra. Ime Era je izvirno predstavljalo »podjetje, ki ima svojo preteklost in prihodnost«, hkrati pa tudi kratico glavnih področij takratnega trgovskega delovanja: elektroindustrija, rudarstvo in agrarna dejavnost. Družba izhaja iz Krajevnega trgovskega
podjetja Velenje, ki je bilo ustanovljeno leta 1951, Era pa 18 let kasneje. Leta 1992 je vodenje podjetja prevzel Omladič, 2001 pa je Era odkupila Skopski sejem.
Eden večjih prelomnih trenutkov je bilo leto 2005. Takrat je imela Era približno 140 prodajnih mest doma in v tujini. Zaposlovala je skoraj 3 tisoč ljudi in ustvarila približno 300 milijonov evrov prihodkov. V tem letu je Era Mercatorju pod vodstvom Zorana Jankovica odprodala maloprodajno mrežo v Sloveniji in na Hrvaškem.
URŠKA SELIŠNIK Foto: arhiv NT
Leta 2010 je Era podjetju A.Vital izplačala 3,5 milijona evrov bruto dividend in tako »pokurila« skoraj ves bilančni dobiček.
Kaj je poenostavljena »prisilka«?
Novi zakon ZFPPIPP je uvedel možnost, da tudi manjša podjetja in podjetniki izvedejo prisilno poravnavo in tako poskušajo rešiti svoje podjetje.
Postopek je precej enostavnejši in cenejši od navadne prisilne poravnave, namenjen pa je mikro podjetjem in malim podjetnikom. Glavna razlika med poenostavljeno prisilno poravnavo in stečajem je, da stečaj pomeni
končanje poslovanja podjetja oziroma podjetnika, namen prisilne poravnave pa je s finančnim prestrukturiranjem dolžniku omogočiti plačilno sposobnost in nadaljevanje poslovanja. Pri poenostavljeni prisilni poravnavi upnikom ni treba prijaviti terjatev, prav tako se ne imenuje upravitelja in ne opravi preizkusa terjatev, kar poenostavljeno pome-ni.daterjatev podrobneje nepreverjajo.
Kam se bo zapeljal Avto Celje?
Potem ko so zaposleni v Avtu Celje minuli petek vložili predlog za uvedbo stečajnega postopka, bo sodišče prednostno obravnavalo predlog vodstva za uvedbo prisilne poravnave.
Sodišče je v predhodnem postopku prisilne poravnave za prisilnega upravitelja imenovalo Matijo Vičarja, dolžnik pa mora priložiti še potrebne dokumente. Razlogi za predlog za »prisilko« v Avtu Celje so podobni, kot jih je minuli teden v intervjuju za naš časopis navedel direktor Branko Šibakovski. Že takrat je kot glavni razlog za insolventnost, ki je nastopila v začetku leta, navedel nepredvidene in nerazumljive odločitve bank.
Na Dobrni slabše
Podobno kot druga slovenska naravna zdravilišča so tudi Terme Dobrna lani poslovale slabše od pričakovanj.
V	termah so ustvarili 7,1 milijona evrov prihodkov in več kot 376 tisoč evrov minusa, še v letu 2012 pa so poslovali pozitivno. Lani so sicer ustvarili več kot 92 tisoč nočitev, kar je manj, kot so načrtovali. V skladu z gibanjem nočitev je tudi gibanje zasedenosti kapacitet. Tako so lani dosegli slabo dvotretjinsko povprečno zasedenost kapacitet, ki je pod lansko in pod načrtovano povprečno zasedenostjo. Lani se je zmanjšal tudi delež tujih nočitev, predvsem zaradi izpada italijanskih in nemških gostov. Poleg tega so v termah realizirali za 4 odstotke manj točk Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kar je posledica uvedbe vladnih varčevalnih ukrepov.
V	termah - njihov največji lastnik sta Zvon ena holding v stečaju in celjska Alea, ki je lani celo povečala delež - je bilo konec lanskega leta zaposlenih 149 delavcev. Sicer Terme Dobrna, potem ko je februarja odstopil dolgoletni direktor Jože Duh, vodi Aleš Semeja.
Banka seže do Uniorja
Po še nerevidiranih rezultatih je zreški Unior lani ustvaril malo več kot 166 milijonov evrov prihodkov, ob čemer je zabeležil 3,5 milijona evrov negativnega čistega poslovnega izida, kar je v primerjavi z letom 2012, ko je bilo več kot 15 milijonov evrov čiste poslovne izgube, za dobrih 11 milijonov evrov boljši poslovni izid.
Ustvarjena izguba je v celoti povezana s slabitvami premoženja družbe, in sicer je bilo slabitev za več kot 5 milijonov evrov, v tem znesku pa slabitev naložbe v delnice Banke Celje predstavlja 4 milijone evrov.
Če ne upoštevajo izrednih vplivov na poslovanje, je družba ustvarila1,6 milijona evrov pozitivnega čistega poslovnega izida. Julija lani so zaposleni v Uniorju končali finančno prestrukturiranje, ko so z dvanajstimi poslovnimi bankami dosegli dogovor in sklenili generalno pogodbo o finančnem prestrukturiranju. Ta jim do leta 2019 zagotavlja stabilen denarni tok, pogoje za doseganje zastavljenih ciljev in dolgoročno poslovno stabilnost družbe. Družba je glede na zahtevne tržne razmere uvedla vrsto hitrih ukrepov, s katerimi je uspela lani prihraniti 7,5 milijona evrov, kar se kaže v izboljšanem izidu iz poslovanja.
US
Red Dot za Gorenje
Gorenje je bilo tudi letos odlikovana na mednarodnem tekmovanju za najbolje oblikovane izdelke Red Dot.
Skupina Gorenje je 40-člansko strokovno žirijo prepričala dvakrat: z oblikovanjem vgradne pečice z interaktivnim barvnim zaslonom na dotik blagovne znamke Gorenje in z oblikovanjem vgradne pečice iz linije kuhinjskih aparatov Pro Series™ znamke Asko, so sporočili iz velenjske družbe.
Nagrajena pečica blagovne znamke Gorenje je predstavnica nove generacije vgradnih pečic, ki bo na trg prišla letos. Nagrajeno je bil tudi oblikovanje pečice Asko, ki jo sestavljajo visoko zmogljivi kuhinjski aparati iz nerjavečega jekl. Oblika nagrajene pečice izvira iz minimalizma in švedskega funkcionalizma, pečica pa uporabniku omogoča upravljanje preko barvnega zaslona na dotik in izbiro med različnimi funkcijami za pripravo hrane.
Za letošnje oblikovalske nagrade Red Dot je prispelo 4.815 prijav iz 53 držav, slavnostna podelitev nagrad zmagovalcem pa bo 7. julija v Essnu. Skupina Gorenje je večkratna prejemnica nagrade. Gorenje jo je kot prvo slovensko podjetje prejelo že leta 2005.
US
Prihranki občin
Pri prihodkih praviloma brez razlik, medtem ko bo odhodkov iz občinskih proračunov vendarle malo manj
CELJE, SOLČAVA, PREBOLD - V občinah, ki so zadnja leta pobirale nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) na svojem območju, se zaradi padca nepremičninskega davka proračunski prihodki letos ne bodo občutno spremenili, zato pa bodo nekaj prihranile na račun tega, ker jim ne bo treba plačati davka za nepremičnine v njihovi lasti.
Tako v Celju ugotavljajo, da bodo letos v občinsko blagajno tudi z NUSZ zbrali približno 8 milijonov evrov, kolikor bi jih prejeli tudi z nepremičninskim davkom. Bo pa občina prihranila med 600 in 700 tisoč evri, kolikor znaša razlika med zneskom, ki je bil predviden za plačilo davka za nepremičnine v občinski lasti, in zneskom, ki ga bo vseeno treba plačati kot NUSZ za poslovne prostore. O tem, kako bodo »razliko« v občini porabili, bodo seveda odločali mestni svetniki. Kot pravi vodja občinskega oddelka za finance in gospodarstvo Sandi Sendelbah, je ena od zelo verjetnih možnosti, ki jo bo predlagal tudi občinskemu vodstvu, ta, da
denar uporabijo za pokritje razlike, ki bo verjetno nastala zaradi izpada prilivov iz načrtovane letne prodaje občinskih nepremičnin. Nepremičninski trg namreč tudi letos še ne kaže znakov oživljanja, letni načrt prodaje občinskega premoženja pa je bil tako kot zadnja leta vseeno spet dokaj smelo zastavljen.
Zadovoljni tudi v mestnih lokalih
V Celju bodo zaradi padca nepremičninskega davka ob lokalni skupnosti zagotovo zadovoljni tudi v mestnih lokalih. Kot pojasnjuje vodja gospodarskega sektorja v mestni občini Janko Trobiš, bi namreč bil nepremičninski davek za lokal v starem mestnem jedru tudi do 8-krat višji, kot je NUSZ. »To seveda velja le za lokale, ki obratujejo. Lastnikom, ki imajo v mestnem središču prazne lokale, pa v Celju že nekaj časa zaračunavamo 5-kratnik NUSZ,« še pojasnjuje, kako skušajo tudi s finančnimi ukrepi čim bolj podpreti prostorsko razvojno politiko mesta. Ta z znižanimi stopnjami NUSZ spodbu-
ja zlasti delovanje lokalov v mestnem središču, izven tega območja pa je naklonjena industriji in proizvodnim dejavnostim.
Gasili naj bi s kriznim davkom
Kot pravi župan Občine Solčava Alojz Lipnik, je bil predlog glede nepremičninskega davka premalo premišljen, kar so kasneje potrdile številne težave, od čakanja do nepravilnih podatkov. »Našo občino, kjer pobiramo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, bi ta davek izjemno obremenil. Menim, da tovrstne hitre akcije, ki imajo za cilj polnjenje državnega proračuna, niso dobre. S takšnimi gasilskimi akcijami rušijo obstoječi sistem,« pravi. Dodaja, da bi bil za takšne korenite spremembe, kot bi jih prinesel nepremičninski davek, potreben pravi proces, ki bi vključil dogovore na vseh ravneh. »Škoda je, ker nepremišljeni predlogi za sabo potegnejo precej stroškov in tudi razprav. Dejstvo pa je, da je v državnem proračunu primanjkljaj, zato bi bilo po mojem mnenju bolje, ko bi
se odločili za uvedbo kriznega davka. Če nič drugega, bi vedeli, da bi ga enkrat lahko ukinili,« še meni Lipnik.
Manj likvidnostih težav
Občina Prebold bo s padcem nepremičninskega zakona privarčevala 40 tisoč evrov. Po besedah župana Vinka Debelaka to pomeni manj likvidnostih težav, denar, ki bo Preboldčanom ostal na račun padca nepremičninskega davka, pa bodo namenili za plačilo gradnje komunalne infrastrukture na območju Šešč in Matk. Najvišji davek bi morala Občina Prebold plačati za dotrajan kulturni dom v Šeščah, katerega vrednost so pristojne inštitucije, kot je prepričan župan, ocenile previsoko. Preboldčani so se tako kot nekatere druge občine na predviden nepremičninski davek dobro pripravili. Z nekaj iznajdljivosti so velik del občinskih nepremičnin prekategorizirali v javno dobro in se tako v primeru, da bi bil zakon sprejet, izognili plačilu dodatnih 50 tisoč evrov.
IS, US, ŠO
Enkrat več za male čistilne naprave
REČICA OB SAVINJI - Svetniki so v drugem branju sprejeli pravilnik o sofinanciranju malih čistilnih naprav.
Kot ocenjujejo, je v občini 340 objektov, za katere bo treba zagotoviti individualne čistilne naprave. V letošnjem proračunu je za sofinanciranje rezerviranih 10 tisoč evrov, saj so najprej razmišljali, da bi posameznemu upravičencu namenili 500 evrov sofinancerskih sredstev. Zaradi številnih pripomb in opozoril, da je strošek gradnje male čistilne naprave bistveno dražji, so svetniki potrdili spremenjen pravilnik, in sicer bodo v občini gradnjo malih čistilnih naprav »podprli« s tisoč evri.
US
Po osmih letih
ZREČE - Po osemletnih prizadevanjih je občina sprejela osnutek občinskega prostorskega načrta. Osnutek temeljnega prostorskega akta občine, s katerim se določajo cilji in izhodišča prostorskega razvoja, so svetniki potrdili na zadnji seji občinskega sveta.
V občini so možnosti za organizirano stanovanjsko gradnjo v okviru ureditvenega načrta Zreč na območju Dobrave in pod Borkom ter na Stranicah. Občina bo individualno stanovanjsko gradnjo načrtno usmerjala tudi v vasi na Pohorju, kjer na Skomarju, Resniku in Gorenju število prebivalcev upada. Za gospodarsko dejavnost obstaja v občini dolgoročna možnost na območju med cono Unior II. in Radano vasjo. Po dolgih letih sprejemanja občinskega prostorskega načrta je prejšnji mesec sledilo pozitivno mnenje h okoljskemu poročilu, nato je bila javna razgrnitev s tremi javnimi obravnavami. V Zrečah in na Stranicah sta bili slabo obiskani, na Gorenju, kjer je bila obravnava za pohorske krajevne skupnosti, je bilo več zanimanja. Predlog občinskega prostorskega načrta naj bi sprejeli do poletja, pred tem je treba pridobiti še 36 različnih mnenj o tem, da je načrt v skladu z vsemi smernicami.
Ko so v Zrečah začeli pripravljati občinski prostorski načrt, so prejeli 250 pobud občanov, od teh je bilo upoštevanih 140, vendar imajo na občini že več kot sto novih pobud. Na območju celotne Slovenije ima doslej občinski prostorski načrt tretjina občin.
BJ
BREZPLAČNE PRIREDITVE OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE CELJE
Torek, 8. april 2014, od 16.00 do 18.00 Otroška delavnica KRONE CELJSKIH KRALJIC
Ogled razstave Grofje Celjski in izdelava krone.
Četrtek, 10. april 2014, ob 18.00, v dvorani Barbare Celjske Predstavitev knjige GROFJE CELJSKI
MED ZGODOVINO IN MITOM
Avtorica knjige mag. Rolanda Fugger Germadnik.
Četrtek, 11. april 201401^00 in 17.00 Voden ogled razstaviGOFJE CELJSKI
II
1
Četrtek, 14. april 2014, od 16.00 do 18.00
Otroška delavnica IZDELAJ PAHLJAČO
Ogled razstave o Almi M. Karlin in izdelava pahljače.
Najave in informacije:
E: muzej@pokmuz-ce.si, info@pokmuz-ce.si; T: 03 428 09 62, 03 428 09 50
Lani se niso zadolžili
PODČETRTEK - Po zaključnem računu proračuna, ki so ga sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, je imela občina lani približno štiri milijone in pol prihodkov in odhodkov.
Občina se lani ni na novo zadolžila, čeprav je sprva to nameravala. V letu 2013 je vrnila 170 tisoč evrov posojila, ki ga je najela za projekt revitalizacije trškega jedra. Njeni največji lanski naložbi, vsaka vredna po okoli pol milijona evrov, sta bili rekonstrukcija ceste Sela-Verače in gradnja kolesarske steze Golobinjek-Sela. Med večjimi naložbami sta bili še gradnja čistilne naprave v Pristavi pri Mestinju in rekonstrukcija ceste Gruska-Polje, ki so jo uredili v sodelovanju s sosednjo Občino Kozje.
BJ
Želijo novo igrišče
VITANJE - Na zadnji seji občinskega sveta so predstavili težko pričakovan projekt gradnje večnamenskega športnega igrišča, ki ga želi občina urediti na zemljišču za osnovno šolo. Na novem večnamenskem igrišču so predvideni atletska steza, igrišče za mali nogomet, dve igrišči za košarko, balinišče in otroško igrišče.
V kraju imajo zaenkrat igrišče v bližini Kulturnega centra evropskih vesoljskih tehnologij, kjer je mogoče igrati mali nogomet, košarko in odbojko, vendar potrebujejo ta prostor za ureditev parkirnih mest. Obstoječe igrišče je za potrebe osnovne šole manj primerno, saj morajo otroci prečkati prometno glavno cesto. Novo bi stalo več kot štiristo tisoč evrov. Za sofinanciranje se je občina že nameravala prijaviti na razpis za preostanek evropskih sredstev, vendar nato športni objekti niso bili upoštevani.
BJ
Dama z novim plaščem
LAŠKO - Občina je marca 2013 pridobila evropski denar za energetsko obnovo Osnovne šole Antona Aškerca v Rimskih Toplicah. Poleg tega bo z lastnim denarjem poskrbela še za prizidek.
Dela na objektu potekajo po načrtih. Do konca marca je izvajalec stara okna in vrata zamenjal z energetsko varčnimi in vzpostavil sistem prezračevanja stavbe. Končana je tudi gradnja prizidka, šola pa v teh dneh dobiva nov toplotni ovoj. Občina bo prejela sofinanciranje v vrednosti sto odstotkov upravičenih stroškov.
TV
NA KRATKO
Za obmejno lego dva milijona
KOZJE - Pred koncem tedna je občina podpisala pogodbo za rekonstrukcijo cest na območju Osredka, ki je njena najmanjša in najbolj odmaknjena krajevna skupnost. Občina bo opravila letos rekonstrukcije cest na širšem obmejnem območju s Hrvaško kar na treh območjih.
Pogodba za dela na območju Osredka je podpisana v vrednosti 920 tisoč evrov. S tem denarjem bodo cesto med drugim delno razširili na štiri metre. Od tega zneska je 85 odstotkov denarja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ostalo iz državnega proračuna. Na območju Osredka bodo v celoti posodobili šest kilometrov cest, vse od gradu Podsreda do meje z Brežicami.
Gre za sredstva Evropske unije za razvoj obmejnih območij s Hrvaško. S tem denarjem bodo letos obnovili ceste še na območju Zagorja pri Lesičnem in Buč. Tako so v ponedeljek začeli drugo fazo lani začete rekonstrukcije ceste iz Lesične-ga proti Zagorju pri Lesičnem. Tako v Osredku kot v Zagorju pri Lesičnem so za izvajalca izbrali podjetje Hortikultura, plantaže in gradnje Brežice. S »tretjo« cesto, Buče-Bučka Gorca imajo manj sreče, saj se je neizbran ponudnik del pritožil in bo o izvajalcu odločila državna revizijska komisija. Območje Občine Kozje ne meji neposredno na Hrvaško, vendar je v desetkilometrskem obmejnem pasu. Zaradi obmejne lege bo občina letos prejela več kot dva milijona evrov.
BJ
S pohvalami do zaključnega računa
VELENJE - Svetniki so s precej pohvalami potrdili zaključni račun za lansko leto, ko se je v velenjskem proračunu nabralo 42,5 milijona prihodkov in 41,6 milijona odhodkov, na računu pa so zadnji dan v letu imeli skoraj 4,7 milijona evrov.
Tudi svetniki so pohvalili, da so v Velenju kljub težkim gospodarskim razmeram ohranjali standarde, ki so jih dosegli v preteklosti, od mestne blagajne do lokalca, seveda pa je bila v ospredju tudi skrb za socialno bolj šibke občane. Na zadnji seji so svetniki prisluhnili tudi poročilom o lanskem delu v posameznih zavodih in združenjih, ki so prav tako proračunski uporabniki. Svetniki so ocenili, da ni veliko mestnih občin v Sloveniji, ki bi imele tako bogate dejavnosti. Nekaj pomislekov se je vrtelo okrog letošnjega proračuna in vprašanja, kako bo z izpadom dohodkov, prejetih iz nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, ki pa vsaj letos zaradi padca nepremičninskega zakona ni več aktualno. Sicer so v Velenju lani največ denarja, 14 odstotkov, porabili za stanovanjsko gradnjo, za oskrbo z vodo slabih 12 in vzdrževanje vrtcev 10 odstotkov.
US
SPODBUDNAZGODBA
7
»Če delaš dobro, ljudje izvedo za tebe«
Na poti samostojnega podjetnika po sili razmer - Podjetje, ki spreminja miselnost o negi vozil
Vsak konec pomeni nov začetek. Zgodba podjetja Avto Sa-fir, centra za nego vozil, poliranje in quantum nano premaz, se je začela, ko je Marko Lorbek čez noč ostal brez dela.
»Odlično sem in še na bolje kaže,« so besede, ki povedo, da Marko v svojem delu neizmerno uživa.
! Trajnostni I	
Dek|c	iracija ima novega
podp	isnika
Z leve: Rade Kneževič, predsednik uprave Elektra Celje, d. d., Bojan Šrot, župan MO Celje, in Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije (Foto: Branko Ogrizek)
V pogledu nazaj je Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije (RASR), strnil, da so v treh letih zastavili trajnostni razvoj na način, ki v Sloveniji morda ni najbolj običajen, a s trdnim prepričanjem, da takšno delovanje prinaša dobre rezultate. V letu 2011 so župani in županja občin Savinjske regije podpisali visoko moralno etično zavezo, strnjeno v Deklaracijo trajnostnega razvoja Savinjske regije. Naslednje leto se je k njej s podpisi zavezalo 40 direktorjev velikih uspešnih regijskih podjetij in tudi v lanskem letu so se pod njo podpisovali nosilci razvoja Savinjske regije. Skoraj simbolično se je tako v letu 2013 zbralo sto podpisnikov, a še vedno so dobrodošli novi.
Kot stoprvi podpisnik deklaracije se je k družbeno odgovornemu ravnanju v sredo, 26. marca 2014, obvezalo podjetje Elektro Celje, d. d. Ob zadnji vremenski ujmi je imelo med svojimi uporabniki več kot 30 tisoč takšnih, ki so ostali brez električne energije, pri čemer so zaposleni delali cele dneve, da so normalizirali stanje in v relativno kratkem času zagotovili ponovno napajanje. Elektrika je morda dobrina, ki
jo marsikdo jemlje samoumevno, je izpostavil Rade Kneževič, predsednik uprave Elektra Celje, saj se pojavi v vtičnici in ne vidimo ozadja, a ob situaciji, kot je bila, se odnos spremeni.
Malo družinsko podjetje, ki ga vodita s partnerko Jo-lando Salamon, letos praznuje pet let delovanja na lokaciji v gasilskem domu v Gaberju v Celju. V tem času sta številnim lastnikom jeklenih konjičkov pokazala, kaj pomeni pranje vozil in kaj s sabo prinaša še tisto nekaj več. Čeprav se ljudje za storitve še vedno najpogosteje odločajo glede na ceno, Marko in Jolanda prisegata najprej na kakovost.
Marko je bil zaposlen v prodajnem salonu avtomobilov. Ker je dejavnost prinašala premalo prometa, je postal presežni delavec. Jolanda je že bila samostojna podjetnica, zato sta skupaj razmišljala, kako bi poiskala priložnost še zanj. »Sprva sem bil zmeden, zaskrbljen, prebrodil sem tudi težko preizkušnjo v družini, tako da je bil to zame dvojni šok. Ker sem na prejšnjem delovnem mestu pripravljal jeklene konjičke za prodajo, čistili pa so jih drugi, sem kot tržno nišo opazil poliranje vozil,« se spominja.
Ob razmišljanju o samoumevnosti so vedno prisotne misli o ceni elektrike, a realno gledano se za malo denarja pokriva vse energetske potrebe v gospodinjstvu. Podjetje je lani pra-
Testiranje na svojem avtomobilu
Kmalu je spoznal, da zgolj s poliranjem ne bo prepričal strank. Zato je svoji dejavnosti dodal še nego vozil. Po izobraževanju v Perugii v Italiji se mu je odprl cel spekter možnosti. Bil je pred odločitvijo, ali naj se osredotoči na klasično av-topralnico ali naj za lepotce na štirih kolesih ponudi nekaj več. Odločil se je za težjo pot in se podal na lov za kakovostnimi proizvodi. Premaze je najprej preizkusil na svojem avtomobilu in na avtomobilih prijateljev. Poudarja, da je na trgu ogromno nano tehnologij, ki obljubljajo dobre rezultate.
Klasično poliranje je zgodovina
Marko opozarja, da imajo lastniki vozil še vedno zmotno prepričanje, ki je veljalo v časih, ko so se po naših cestah vozili fički in zastave. Takrat je veljalo, da je pločevino avtomobila treba polirati enkrat ali dvakrat na leto. Zahvaljujoč napredku avtomobilske industrije, pa se spreminjata tudi
znovalo stoletnico, intenzivno se ukvarja z razvojem in s tistim, kar je potrebno, da je dobava energije kakovostna, zanesljiva in je dobava čim manj motena. V tem smislu se v za-
barva in lak naših »štirikole-snikov«. Klasično poliranje z voskom je po besedah Marka Lorbka zato zgodovina. Vendar vozniki tega največkrat ne vedo, poudarja, dokler svojim vozilom z nepravilno nego ne naredijo škode. Ker so današnje barve izdelane na vodni osnovi in mehkejše, kot so bile tiste pred desetletji, s poliranjem z njih odstranimo sloj za slojem, pojasnjuje Marko.
Korak bližje strankam
Tudi to, da nikoli nista dvomila v svojo podjetniško idejo, je eden od razlogov, da sta danes oba s partnerko Jolando vpeta v delovanje lastnega podjetja, od katerega je odvisna tudi njuna družina. Marko meni, da jima je uspelo, ker sta se znala prilagoditi željam strank. Po avto sta prišla tudi k njim v službo ali domov, ga uredila in ga pripeljala nazaj. To počneta še danes, saj je tempo življenja iz leta v leto bolj neizprosen. Tudi druge majhne pozornosti do strank so del njune poslovne strate-
dnjem času največ ukvarjajo s t. i. pametnimi omrežji, kjer gre za cel sklop razvojnih področij. Predvsem gre za obvladovanje razpršenih virov energije, ker je z novo energetsko paradigmo poudarek na obnovljivih energetskih virih.
Problemi industrializacije
Pomembnost deklaracije je po mnenju župana MO Celje Bojana Šrota v tem, da se nosilci razvoja regije res zavežejo k ravnanju po principih trajnostnega razvoja in hkrati s tem spodbudijo vsakega posameznika, da v svojem okolju ravna popolnoma enako. Veliko in raznoliko Savinjsko regijo je v preteklosti zaznamoval močan industrijski razvoj in problemi, ki jih je industrializacija pustila, so tisti, ki jih je treba reševati
»Moja socialna varnost je bila prej, ko sem imel redno službo, določen delavnik in plačo 15. v mesecu, zagotovo boljša. Zadovoljstva in počutja ob delu zdaj, ko sem sam svoj šef, pa se ne da primerjati. Če bi že prej bil vedež, bi se že zdavnaj odločil za samostojno pot. Ko si enkrat postavljen pred dejstvo, moraš narediti usodni korak,«pravi Marko Lorbek.
gije. Tako ljudem, ki se jim v avtu polijejo mleko, vino, med ali kakšna druga tekočina, ne zaračunata čiščenja, ampak ga opravita brezplačno.
Želita biti drugačna, zato njun način dela spominja na tistega pri zobozdravniku. Na obisk se stranke naročijo. Pred vrati njune delavnice zato ni gneče in nepotrebnega pritiska. Tako si lahko privoščita, da se delu posvetita v miru.
TINA VENGUST, foto: TV
danes. Na področju varovanja okolja je bil ne le v Celju, ampak v celotni Savinjski regiji dosežen precejšen napredek. Savinja, Voglajna in Hudinja so danes čiste reke; v Voglajni je spet življenje. V MO Celje so pred kratkim sprejeli strategijo
gospodarskega razvoja, ki je ožja strategija razvoja celotnega območja. Med zastavljene cilje spadajo povečanje pre-hranske in energetske samozadostnosti, zagotavljanje stimulativnega poslovnega okolja in delovanje v tej smeri, da bo Celje prepoznavno kot turistična destinacija. Kot posamezniki lahko naredimo veliko za okolje v pomladanskih čistilnih akcijah, ki imajo v Celju dolgoletno tradicijo in velik odziv.
Promocijsko besedilo
V skrbi za okolje je vzrok za nabavo električnega avtomobila, katerega skrbnik bo RASR. Po besedah direktorja RASR Janeza Jazbeca bodo vozilo po dogovoru oziroma potrebi oddajali občinam in tako skupaj dokazali, da jim je mar za čim manjši ogljični odtis. Poleg tega ob avtocesti postavljajo velik pano, ki bo samooskrben, napajan iz sončne energije in bo pri vsakomur, ki se bo peljal mimo, z vsebino in s podobami krepil podobo Savinjske regije.
Z leve: predstavnica MOC za odnose z javnostmi Lucija Gornjak, vodja kabineta župana Barbara Bošnjak, župan Bojan Šrot, koordinatorica projekta Celje zdravo mesto Jana Govc Eržen in Željko Cigler, ki je predstavil letošnjo že 18. celjsko galerijo na prostem.
Aprilski praznični
Celje 11. aprila v znamenju nagrajencev - Ob obnovi starega mestnega jedra končno tudi več del na lokalnih cestah
utrip
CELJE - V mestni občini pred občinskim praznikom, ki ga knežje mesto praznuje v spomin na 11. april 1451, ko so Celjani dobili mestne pravice, vsako leto predstavijo dogajanje v domačem okolju. Osrednja pozornost ob prazniku je usmerjena k dobitnikom celjskih grbov kot najvišjih občinskih priznanj. Za vse občane se v aprilu zvrsti veliko prazničnih prireditev, ki so po izkušnjah iz preteklih let dobro obiskane.
Mestno središče z vpadnicami se v tem času spremeni v pravo galerijo na prostem, ki jo letos oblikuje 30 posli-kav velikih oglasnih panojev - rdeča nit ustvarjanja otrok iz vrtcev, učencev in dijakov osnovnih in srednjih šol ter drugih mladostnikov pa je bila letos Barbara Celjska, saj je letošnje leto v knežjem mestu v spomin na 600-letnico njenega kronanja za trojno evropsko kraljico razglašeno za leto Barbare Celjske.
Kot največja projekta, ki po eni strani grenita življenje meščanom, po drugi pa se ju ti še kako veselijo, je župan Bojan Šrot izpostavil protipoplavne ukrepe na porečju Savinje ter obnovo starega mestnega jedra. Dela na Savinjskem nabrežju in celotnem območju zahodnega dela mesta se bližajo h koncu, zdaj seveda sledi vzhodni
predel, kjer pa je kar nekaj težav s pridobivanjem zemljišč in urejanjem dovoljenj za posamezne protipoplavne objekte. Je pa župan Šrot napovedal, da bo verjetno še v tem mesecu že mogoč prehod po novi Splavarski brvi v Mestni park, ki je bil v zadnjem letu prav za meščane veliko težje dostopen. Obnova starega mestnega jedra se bo najprej, predvidoma v maju zaključila v Sta-netovi ulici in na trgu pred Mestnim kinom Metropol, v začetku poletja pa naj bi bila zaključena tudi na Glavnem trgu.
Končno tudi lokalne ceste
V teh dneh je več manjših gradbišč širom občine tudi na lokalnih cestah, obnove v Celju zvečine financirajo z lastnim denarjem, nekaj pa tudi z denarjem iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Tako so evropske evre uspeli pridobiti za urejanje dela ceste med Ostrožnim in Lopato proti Šmartnemu v Rožni dolini, gradbišča pa so že odprta tudi na območju Gaberja v Delavski ulici, na delih Trnoveljske in Partizanske ceste ter Maistrove ulice. Na vzhodnem koncu mesta se je končno začela obnova podaljška Bežigrajske ceste do meje s šentjursko občino, v občini pa si
zaenkrat še prizadevajo, da bi obnovili tudi Obrtno ulico v Trnovljah. »Denar je predviden v proračunu, zatika pa se pri lastnikih zemljišč z urejanjem služnosti,« pojasnjuje župan Šrot.
Mladi in Celje: ples in okolje
Ves mesec se bodo v knežjem mestu vrstile tudi praznične prireditve, med katerimi je večina tradicionalnih, nekaj pa bo tudi novosti. Med slednje sodi dvodnevna turistična prireditev Zvoki in okusi s Paga, kjer bodo gostje s tega hrvaškega otoka vključno z glasbeno in s kulinarično ponudbo ter spominki in predstavitvenim materialom Celjane na obisk vabili s Krekovega trga.
Celjske ulice bodo aprila napolnili tudi mladi. Tako bodo celjski maturanti v okviru druženja Rad imam svoje mesto 16. aprila plesali ulično četvorko na Krekovem trgu in po Prešernovi ulici. Med 24. in 27. aprilom pa bo Krekov trg vključno z okoliškimi ulicami »dihal zeleno«. V Celjskem mladinskem centru so namreč zasnovali projekt v simbiozi med ekologijo in kulturo. V povabilo, da si dogajanje velja ogledati, je vodja kabineta župana mag. Barbara Bošnjak, namignila, da bodo na umetno ustvarjeni zeleni travni povr-
šini predstavitve šol ter zanimivega uličnega kulturnega ustvarjanja. Kot je še dodala, pa bo prazničnemu aprilu v Celju že med 8. majem in 9. junijem sledil Mesec športa v knežjem mestu.
Tudi zdravo mesto
Celje je vse od leta 1994 aktivno vključeno v projekt evropske mreže zdravih mest svetovne zdravstvene organizacije in kot projektno mesto nastopa v družbi 90 mest iz 30 evropskih držav od leta 2003. »Leta 2010 smo v Celju prvič obeležili svetovni dan zdravja in pripravili tudi osrednjo državno prireditev,« pravi koordinatorica projekta Celje zdravo mesto prim. asist. Jana Govc Eržen in dodaja, da zato ne preseneča, da so prireditve ob svetovnem dnevu zdravja, ki jih v Celju raztegnejo kar v ves teden, vključene tudi v praznično dogajanje. Zvrstilo se bo več kot 90 različnih aktivnosti za ljudi v lokalnem okolju, osrednja prireditev v mestu pa bo v soboto, 5. aprila, po 9. uri v mestnem središču, ki jo bodo zaključili z med-generacijskim približno eno urnem rekreativnem pohodom in nato druženjem v novo urejenem parku Doma ob Savinji.
IVANA STAMEJCIC Foto: GREGOR KATIC
NA KRATKO
Sprejeli rebalans
BRASLOVČE - Kljub temu da so od sprejetja proračuna minili šele dobri trije meseci, so braslovški svetniki na zadnji seji že sprejeli letošnji rebalans proračuna. Prihodki in odhodki so se povečali za malo več kot milijon evrov, kar pomeni, da občinski proračun po novem znaša dobrih šest milijonov evrov.
Z rebalansom so Braslovčani na odhodkovno stran proračuna dodali dva projekta. Prvi je Odvajanje komunalnih odpadnih voda v Spodnji Savinjski dolini - II. faza, nosilka projekta pa je Občina Polzela. Drugi projekt je Obnova transportnega vodovoda Tabor-Prebold-Braslovče, v katerem so Braslovčani nosilci celotne operacije, zato je v njihovem proračun vključen celoten znesek projekta.
ŠO
Od belih lis k sivim
SLOVENSKE KONJICE - V občini se je v preteklih dneh končal prvi del priključevanja gospodinjstev in drugih interesentov na optično širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij. Priključili so tako imenovane bele lise.
Na belih lisah gre za tista gospodinjstva, ki so bili po evropskem projektu do gradnje optičnega omrežja upravičeni zato, ker jim nihče od ponudnikov spletnih storitev tega ni zagotovil. Za prvi del se je do začetka decembra, ko je bil zadnji rok, prijavilo 1.027 naročnikov. Po prvem delu občina končuje pet milijonov evrov vreden projekt, za katerega je 60 odstotkov sredstev zagotovila Evropska unija. Pri tem si je pomagala z javno zasebnim partnerstvom, z ljubljansko družbo GVO.
V prihodnjih dneh bo sledil drugi del projekta, »komercialna faza«, ko bodo začeli priključevati gospodinjstva z območja tako imenovanih sivih lis. Gre za tiste uporabnike, ki jih zanima prehod s klasičnega na optično širokopasovno omrežje. To namreč nudi, za razliko od prvega, višjo hitrost prenosa podatkov in boljšo kakovost signala.
BJ
Vedno višja cena
PREBOLD - Občina bo v dobrem mesecu končala gradnjo kanalizacije v Šeščah in Matkah. Projekt, za katerega je sprva načrtovala, da bo Preboldčane stal dobrih 600 tisoč evrov, se je zaradi nepričakovanih dodatnih del podražil za kar 30 odstotkov.
Vzrok za tako velik porast cene oziroma obsega del so po besedah župana Vinka Debelaka vedno večje zahteve občanov, ki občino na nek način tudi izsiljujejo. Krajani v primeru, da bo kanalizacija speljana po njihovih zemljiščih, zahtevajo gradnjo manj ših škarp, postavitve dodatnih javnih luči in druge podobne gradbene posege. Vrednost del se je dodatno povečala tudi na račun sanacije zajed na bregovih potoka Kolija. Pristojne državne službe nimajo denarja za njihovo vzdrževanje. Občini tako ne preostane drugega, kot da brežine uredi kar sama.
ŠO
Šoferska mamica pod okriljem Lisjaka
VRANSKO - Potem ko je Zvone Štorman prekinil najemno pogodbo za gostinski lokal Šoferska mamica na Ločici pri Vranskem, je najemnik prostorov postalo Gostinstvo Lisjak iz Tabora.
Vsem dobro znano gostišče Šoferska mamica, ki je ime dobilo po ustanoviteljici Ivanki Drolc, je leta 1990 v najem prevzel Zvone Štorman. Zaradi težav je po več kot dveh desetletjih letos februarja prekinil najemno pogodbo. Latnik stavbe Peter Drolc je gostinske prostore v začetku marca oddal v najem Gostinstvu Lisjak, ki ravno v teh dneh končuje celovito prenove zgradbe. Kot pravi direktor Mirko Laznik, bo restavracija, v kateri bodo še naprej poleg novega gostinskega osebja zaposleni štirje Štormanovi delavci, začela delovati predvidoma konec aprila.
ŠO
Vendarle podpisali pogodbo
ŠMARJE PRI JELŠAH - Po številnih zapletih je občina, ki je nosilka projekta oskrbe s pitno vodo v porečju Sotle, minulo sredo podpisala sofinancersko pogodbo z ministrstvom za kmetijstvo in okolje.
Vlada je z dopisno sejo v proračunu zagotovila dodaten denar, ki bo zagotavljal lastno udeležbo za črpanje evropskega denarja v kohezijskih projektih. Občine Šmarje pri Jelšah, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina in Rogatec bodo dogradile vodovodni sistem. Za projekt bodo skupaj prejele skoraj 10 milijonov evrov iz Kohezijskega sklada Evropske unije in približno 1,7 milijona evrov od ministrstva za kmetijstvo in okolje. Po besedah vodje oddelka za okolje in prostor na Občini Šmarje pri Jelšah Petra Planinška lahko občine črpanje denarja najverjetneje pričakujejo maja.	TV
NA KRATKO
Preozke občinske ceste
ŽALEC - Na področju občinskih cest v žalski občini največji problem predstavljajo tiste, ki so odprte za javni dvosmerni promet, njihova širina pa ne dosega 5,5 metra.
Pogosto je mogoče opaziti, da so neposredno ob voziščih na zemljiščih, ki so že v zasebni lasti, postavljeni stebrički, ograje in žive meje, ki ovirajo udeležence v prometu in ogrožajo njihovo varnost. Medobčinska inšpekcijska služba zaradi omenjenega po besedah inšpektorice Simone Bolarič uvaja pogostejše inšpekcijske ukrepe. Lastnikom zemljišč odreja ukrepe, kot so urejanje in rezanje zelenja ter odstranjevanje drugih ovir. Služba za inšpekcijski nadzor je lani opravila največ nadzorov prav na področju občinskih cest. Letos bo pozornost preusmerila na področje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. V občini Žalec so namreč v zadnjih dveh letih v precejšnjem delu že zgradili javno kanalizacijo.
ŠO
Kadrovsko močno podhranjeni
DOBJE - Nekateri svetniki so doslej že večkrat opozorili, da dobijo predlog pomembnih dokumentov na mizo tik pred začetkom seje. Tako je bilo tudi minuli petek, ko so se seznanili z osnutkom proračuna. Župan Občine Dobje Franc Leskovšek pojasnjuje, da zaradi kadrovske podhranjenosti občinske uprave ne gre drugače.
Poleg župana, ki funkcijo opravlja nepoklicno, sta v občinski upravi zaposleni le še direktorica uprave in sodelavka, ki nadomešča računovodkinjo. Zaradi varčevanja večjih okrepitev delovne moči po besedah župana ni za pričakovati, česar se mora zavedati tudi občinski svet. Ta je na zadnji redni seji sprejel sklep o začasnem financiranju občine do konca junija in se seznanil z osnutkom proračuna za letošnje leto. Vanj naj bi se steklo približno milijon evrov prihodkov, ki bi jih občina rada porabila za gradnjo cest Loke-Jesenik in Repuš-Suho, za gradnjo lokalne vodooskrbe, ki jo občina gradi skupaj s šentjursko, in za sofinanciranje gradnje malih komunalnih čistilnih naprav za gospodinjstva.
TV
Projekt Luče počasi do dovoljenj
LUČE - Upravna enota Mozirje je po različnih zapletih že pred časom izdala gradbeno dovoljenje za prvo etapo ureditve poplavne varnosti na porečju Savinje na območju Luč.
Spomnimo, da gradbeno dovoljenje v bistvu velja za urejanje sotočja Savinje in Lučnice, kar naj bi povečalo poplavno varnost. Lani v času gradnje so številni opozarjali, da gre za največjo slovensko črno gradnjo, da so dela slabo izvedena in da uporabljeni materiali niso skladni z dokumentacijo. Vendar je gradbeno dovoljenje za prvo etapo zdaj pravnomočno, ker ni bil sprožen upravni spor.
Mozirska upravna enota je izdala gradbeno dovoljenje tudi za drugo etapo, v okviru katere naj bi protipoplavno zaščitili območje ob Savinji. Glede izdanega gradbenega dovoljenja za drugo etapo je bila vložena ena pritožba. Pritožbeni rok je za vse stranke in stranske udeležence potekel. Pritožbo so skladno z zakonom poslali pooblaščencu investitorja, torej ministrstva za kmetijstvo, da se o njej izreče, nato pa jo bodo s celotnim spisom odstopili v reševanje drugostopenjskemu organu, to je ministrstvu za infrastrukturo in prostor.
US
_ Kolesarski klub Laško _
_ Kidričeva 28, 3270 Laško, Slovenija _
VABI
v soboto, 5. aprila 2014, s pričetkom ob 9. uri na
3. KOLESARSKI SEJEM V LAŠKEM
na Trubarjevem nabrežju pod Občino Laško VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA!
IOKK LAŠKO
V primeru slabega vremena bo sejem v soboto, 12. 4. 2014.
Prihodnji prostorski razvoj naklonjen turizmu
Občani lahko pobude podajo do 5. maja - Do končne različice jeseni
LAŠKO - Od minulega torka do 5. maja je razgrnjen dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta, ki predstavlja strategijo prostorskega razvoja v naslednjih letih. Ta prinaša precej sprememb za občane, velik poudarek pa je na razvoju turizma.
Osnutek prostorskega načrta za občane prinaša predvsem možnost stanovanjske pozidave v Rečici, Hudi Jami, Debru in Rimskih Toplicah. V predlogu osnutka odloka sta tudi obrtna cona v Zidanem Mostu in ureditev cone za poslovne in storitvene dejavnosti ob vpadnici v Laško. Ker je ena močnejših paradnih disciplin Občine Laško turizem, osnutek omogoča tudi pogoje za nadaljnji razvoj te gospodarske panoge. Luka Picej iz
urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor je med nekaj najpomembnejšimi novostmi naštel predlog za jahalni šport v Jagočah, predlog za rekreacijske površine nad motelom Park in nadaljnjo širitev zdravilišča na levem bregu Savinje. »Dolgo že vemo, da je na primer tudi Šmohor točka, ki bi jo bilo dobro razvijati. V predlogu dopolnjenega osnutka OPN so torej dane možnosti za nadaljnje umeščanje teh prostorov in ureditev infrastrukture
za razvoj v prihodnosti,« je dejal Picej.
Kmalu javna obravnava
Med pripravo osnutka OPN je občinska uprava sprejemala pobude lastnikov zemljišč za spremembo namembnosti iz kmetijskih v stavbna zemljišča in se opredelila do predlogov. Kot kriterije je uprava po besedah Piceja postavila opremljenost z infrastrukturo, prepoved razpršene pozidave,
ki je tudi smernica na ravni države, in poplavno ogroženost ter možnost plazov. V torek, 15 aprila, ob 16. uri bo v Kulturnem centru Laško javna obravnava, občani pa lahko svoje pobude glede osnutka načrta podajo še vse do 5. maja. Dokončno uskladitev z ministrstvi želi Občina Laško opraviti med poletjem in nato čim prej sprejeti končno različico tega dokumenta.
TINA VENGUST Foto: Arhiv NT (TimE)
V Laškem so krovni prostorski dokument pripravljali skoraj deset let. Leta 2004 je občina organizirala prvo prostorsko konferenco. Leta 2007 je v skladu s spremembo zakonodaje pripravila urbanistični načrt Laškega in Rimskih Toplic. Ker leži v dolini reke Savinje, je imela občina veliko dela tudi z zadoščanjem določilom uredbe o razredih poplavne ogroženosti, kot je povedal Luka Picej, pa so bila zahtevna tudi usklajevanja z ministrstvi.
Šmohor je že zdaj priljubljena točka pohodnikov in kolesarjev, predlog osnutka OPN pa prinaša nove možnosti za nadaljnje umeščanje in ureditev infrastrukture za turistični razvoj v prihodnosti.
Novi prostorski izzivi
ŠENTJUR - Pred novimi prostorskimi nalogami je tudi Občina Šentjur, ki je konec leta 2013 sprejela občinski prostorski načrt (OPN). Na zadnji seji je občinski svet sprejel sklep, da občinska uprava začne postopke priprave podlag za njegove spremembe in dopolnitve.
Kot je naštel vodja oddelka za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja Edvard Peperko, po spremembah OPN kličejo dokončna uskladitev mej med gozdnimi in kmetijskimi ze-
mljišči, določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč, izdelava podrobnih prostorskih načrtov za posamezna območja ter več kot 300 individualnih pobud občanov. Občinski svet je na zadnji redni seji potrdil tudi sklep, da v primeru pobude kvalificiranega predlagatelja občinska uprava pripravi podlage za izdajo sklepa o začetku postopka sprememb in dopolnitev odloka o izvedbenem OPN, ki se nanaša na enoto urejanja prostora z oznako Planinska vas.
Z leve: Mateja Zorko, ki je vodila predstavitev projekta, Vid Hohnjec, Andreja Jelen Mernik, Martina Rečnik in Anita Čebular
Za večjo zaposljivost in konkurenčnost
Evropsko financiran čezmejni projekt spreminja tudi šolske učne programe
CELJE - V Šolskem centru Celje so predstavili projekt Spirit - Šole in podporne inštitucije za razvoj malih in srednjih podjetij in obrtnikov ter prenos inovacij in znanja. Za dokaj zapletenim imenom se skriva 250 tisoč evrov vreden evropsko financiran projekt, ki ga bodo ŠC Celje, Razvojna agencija Sotla, celjska območna obrtno-podjetniška zbornica, Srednja strokovna šola Varaždin in Agencija za razvoj Varaždinske županije v vlogi vodilnega partnerja izvajali do sredine marca prihodnje leto. Cilj projekta je mladim čim bolj olajšati prehod iz šol na trg dela in tako povečati njihovo zaposljivost tako, da bodo ustanavljali lastna podjetja ali z dodatnimi znanji in veščinami prepričali vodilne v že obstoječih, da jih bodo po šolanju zaposlili.
Hkrati s tem, ko bodo v šo- Anita Čebular iz RA Sotla lah dijake učili razmišljati čim dodaja, da so projekt Spirit že bolj podjetniško, jim pomaga- leta 2012 prijavili na tretji javni
li razvijati njihove dobre ideje in nekatere najbolj inovativne tudi izpeljati, bodo v šolah vzpostavili nov model dela z mladimi in temeljito prenovili obstoječe učne programe.
Prednosti projekta
Kot pravi pomočnica direktorja ŠC Celje za razvoj in vodja medpodjetniškega izobraževalnega centra Andreja Jelen Mernik, bo to zagotovo projekt, ki ne bo usahnil takoj zatem, ko se bo izteklo 15-me-sečno evropsko financiranje.
poziv za operativni program čezmejnega sodelovanja in si od njega veliko obetajo prav zaradi tega, ker je zanj resnično dobro oblikovano partnerstvo. Srednjim poklicnim in strokovnim šolam v Celju in Varaždinu nudijo podporno okolje celjska zbornica in razvojni agenciji v Sloveniji in na Hrvaškem, ciljnim skupinam, kot so učitelji in mentorji ter dijaki in na drugi strani podjetniki in obrtniki, pa prinaša veliko dobrega. »Povezal bo trg dela s strokovnim izobra-
ENERGETIKA CELJE
»Mladim s podobnimi odličnimi za-mislimi, kot jo ima Vid, bomo v šolah pomagali te ideje razvijati naprej, zanje skušali najti financiranje in izvajalce ter jih tako promovirati, da bo katera od njih tudi v resnici zaživela. Tako dijaki iz šol ne bodo odšli le s spričevalom v žepu, temveč tudi s službo ali svojim s. p.,« pravi Andreja Jelen Mernik in dodaja, da vloga šol v teh časih ni le to, da dajejo mladim strokovno znanje, temveč tudi to, da jih naučijo, kako svoje znanje prodati na trgu.
ževanjem, spodbudil mlade za to izobraževanje in vzpostavil novo sodelovanje na čezmej-nem območju.«
Zaenkrat priprave
V celjski območni obrtno-podjetniški zbornici po besedah Martine Rečnik zaenkrat še opravljajo raziskavo, ki ji bo sledila analiza potreb na trgu dela. Delodajalcem želijo predstaviti projekt, mladim pa podjetništvo kot načina življenja. Priložnosti za krepitev konkurenčnosti doma-
čega podjetništva in obrti ter nove izzive vidijo v sodelovanju na čezmejnem območju. Sledila bodo različna delovna skupinska in individualna srečanja ter svetovanja tako za šole kot za gospodarstvo, ob zaključku projekta pa bodo med člani in tudi širše v gospodarstvu preverili, kaj je prinesel. Je vplival na povečanje konkurenčnosti? Kot meni Andreja Jelen Mernik, namreč delodajalci od dijakov po šolanju zdaj pričakujejo veliko več, kot so včasih. »Morajo biti
Za kaj
zapravljamo denar?
Tudi iz domače naloge lahko zraste podjetniška ideja
Eden od dijakov, ki bo zagotovo vključen že v testno skupino dijaškega dela projekta Spirit, je Vid Hohnjec iz drugega letnika izobraževalnega programa elektro tehnik. Razvil bi rad aplikacijo, ki bi spremljala, kako mladi porabljajo denar, še bolj pa si želi, da bi ta aplikacija sčasoma tudi prišla na trg in bi jo mladi lahko uporabljali.
Kot pojasnjuje Vid, se je vse začelo z domačo nalogo pri angleščini, ko je učiteljica dijakom naročila, naj zapišejo, kaj jim najbolj manjka. Sam je ugotovil, da večina nima veliko denarja in ga mora zato skrbno in premišljeno uporabljati. Pri tem bi bilo seveda mladim v veliko pomoč, če bi vedeli, za kaj in kje so zapravljali. Do ideje - razviti aplikacijo, ki bi to spremljala in uporabniku v vsakem trenutku povedala, koliko, kdaj, v ka-
teri trgovini ali lokalu je tro-šil svoj denar, in zraven na forumu z različnimi mnenji ponujala še medsebojno svetovanje - seveda ni bilo daleč. »A tu sam dijak ne more več naprej, ima premalo znanja in kasneje tudi denarja, da bi lahko izdelek poslal na trg,« pravi Vid, zato je vesel, da se je zdaj vključila šola, ki mu lahko pomaga pri razvoju in promociji ter iskanju partnerjev za izdelavo aplikacije.
Sam se je pozanimal o morebitni konkurenci in pregledal vso podobno ponudbo, zato zdaj že ve, kako bi lahko aplikacijo izdelali. A sledijo najtežji koraki, torej kodiranje sistema in zatem izdelava ter prodaja aplikacije, česar brez pomoči šole ne bi zmogel. Kot pravi, denar zaenkrat še ni najbolj pomemben, bolj ga je ustavilo znanje, saj ga sam za razvoj aplikacije (še) nima dovolj.
Vid Hohnjec
aktivni, znati najti delo zase in uresničiti svoje ideje,« pravi in dodaja, da je zato v šolah cilj, da bi bili mladi z dodatnimi znanji bolj privlačni za delodajalce in vstop v podjetniško okolje.
Učenje učiteljev
Šole morajo mladim dati dodatna znanja in kot pravi Andreja Jelen Mernik, se glede tega v ŠC Celje zadnje čase zelo trudijo. Vključeni so že v več kot sto različnih mednarodnih projektov, a prav Spirit
jim daje priložnost, da za drugačno delo in nove pristope najprej temeljito usposobijo učitelje. »Zdaj smo sredi teh usposabljanj, sledilo bo oblikovanje testne skupine dijakov, že v naslednjem šolskem letu pa bomo nov model vnesli v vse oddelke,« napoveduje in dodaja, da verjame, da bo pri veliko mladih to sprožilo ne le podjetne, temveč resnično že podjetniške ideje, ki jim bodo omogočile samozaposlitev.
IVANA STAMEJČIČ Foto: MP
PREKLOPITE na PLIN
»Prepričana sem, da marsikdo od podjetnikov še ne ve, kako stopiti na tuji trg, na drugi strani pa tudi šole potrebujejo podporo za pripravo novih programov. Če to počnemo skupaj, je najboljša pot. Pričakujem dodatno usposobljene dijake, ki bodo po šolanju zadovoljili potrebe delodajalcev, in hkrati verjamem, da bomo tudi podjetnikom ponudili ustrezno podporno okolje za razvoj novih podjetij, zlasti pa razvoj raziskav in inovacij, čemur Evropa v finančnem obdobju 2014-20 namenja veliko denarja,« pravi Anita Čebular.
Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac: »VNemčiji se s Volkswagnom ali Siemensom ne bi igrali in se 12 let pogovarjali, če si zasluži cesto ali ne. Gorenje je na tej lokaciji že 60 let in ne bi si želeli, da bi nekdo tako ali drugače odgnal velenjsko tovarno, ker se zaradi cestnih zamaškov ne da več delati.«
VELENJE - Nekoliko nenavaden datum - 1. april - je v dolgoletnih prepirih okrog trase hitre ceste od Velenja do avtoceste prinesel nov preobrat. Potem ko so mnogi traso že risali proti novemu avtocestnemu priključku Podlog ali občasno proti Arji vasi, je minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel v torek povedal, da bodo na ministrstvu podprli različico F2-2, torej nekoliko popravljeno traso od Velenja do Šentruperta.
Kot je na srečanju opozorila predsednica Savinjsko-ša-leške gospodarske zbornice Cvetka Tinauer, je po 12 letih dovolj brezplodnih dogovorov nastopil čas za konkre-
tne ukrepe, saj gospodarstvo boljšo cestno povezavo nujno potrebuje. Velenjski župan Bojan Kontič je omenil, da je interes gospodarstva tudi interes lokalne skupnosti, ki nikakor ne pristaja na selitev v druga proizvodna okolja zaradi neurejene cestne infrastrukture. »Na trasi, o kateri se pogovarjamo že dolga leta, se nič ne dogaja, razen da se sprehajajo od Šentruperta do Arje vasi po potrebi politike in za potrebe zavlačevanja,« je povedal Kontič.
Čudežev ni
Minister Omerzel je jasno poudaril, da regija nujno potrebuje urejeno cestno infrastrukturo, hkrati pa
je omenil, da bi se lahko v preteklosti več naredilo pri samem izboru trase. Tako bi lahko prej pridobili dokumentacijo in se pogovarjali o načinu financiranja. »Na ministrstvu smo še enkrat pregledali vse različice, od F2 do F6. Tako infrastrukturna kot prometna stroka je jasna, da je najboljša različica F2-2, ki jo bomo zagovarjali tudi na ministrstvu,« je povedal minister Samo Omerzel in hkrati opozoril, da se morajo o izboru trase uskladiti vsi resorji. »Vlada se mora dogovoriti glede prednostnih nalog posameznih politik: ali bomo imeli infrastrukturo, ki je nujno potrebna za gospodarstvo in njegov zagon, ali pa bodo imeli prednost
NA KRATKO
Podpore za podjetnike
RADEČE - Regionalni center za razvoj Zasavja, Regionalna razvojna agencija Posavje in občine Hrastnik, Radeče in Trbovlje so v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo v Domu kulture Radeče minuli ponedeljek pripravili posvet o možnostih črpanja denarja, namenjenega omenjenim občinam.
Na posvetu so predstavili program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore, ki ga je vlada sprejela julija 2013. Na podlagi tega programa je že objavljen javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij podjetij, ki ustvarjajo ali ohranjajo delovna mesta teh občin. Program med drugim predvideva še ukrepe, kot so na primer razpis Podjetno v svet podjetništva, usposabljanje na delovnem mestu in povračilo plačanih prispevkov delodajalcem, ki zaposlijo brezposelne osebe. Zavezanci za davek od dohodka od pravnih oseb in zavezanci za dohodnino lahko že od julija lani uveljavijo tudi davčno olajšavo za investiranje.	TV
Za urejen center
GORNJI GRAD - V središču kraja so začeli urejati okolico občinske stavbe, pri čemer bodo poskrbeli tudi za preplasti-tev ene od cest, ki vodi do centra.
V okviru projekta bodo obnovili kanalizacijo in poskrbeli za odvodnjavanje ter uredili dostop za invalidne osebe. Poleg tega bodo v središču asfaltirali obstoječe ceste, parkirišča in pločnike, poskrbeli pa bodo tudi za gradnjo novih parkirišč. Zaradi investicijsko-vzdrževalnih del je popolnoma zaprta ena od lokalnih cest skozi kraj, obvoz pa je seveda urejen.
US
Minister Samo Omerzel (v sredini) se je pogovora v Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici udeležil na povabilo predsednice Cvetke Tinauer in direktorja Francija Kotnika. (Foto: US)
Hitra cesta nazaj na Šentrupert
Na pristojnem ministrstvu podpirajo traso F2-2 od Velenja do Šentruperta
drugi resorji.« Po napovedih pri nadaljnjem izboru trase ministra sledi usklajevanje med resorji, kot naslednji korak pa je minister napovedal prvo javno razkritje državnega prostorskega načrta. O bolj natančnih datumih na srečanju v torek še ni želel govoriti.
Kot pa je opozoril župan Kontič, od ministra za infrastrukturo ne moremo pričakovati čudežev. »Če ne bo naklonjenosti politike, da se hitra cesta umesti v prostor in tudi zgradi, se je očitno nekdo odločil, da Koroška ter Šaleška in Zgornja Savinjska dolina niso dovolj dovolj pomembne, da bi ostale gospodarska središča.«
US
www.radiocelje.com
Februarske posledice
NAZARJE - V občini Nazarje ocenjujejo, da je žledolom povzročil za skoraj 750 tisoč evrov škode, intervencijski stroški pa znašajo 85 tisoč evrov.
Civilna zaščita in gasilci so bili aktivirani deset dni. Tri dni na območju ni bilo telekomunikacijskih povezav. Drevje je poškodovalo tri objekte, zaprtih je bilo več lokalnih cest, poleg tega tudi gozdne ceste in delno državna. Osnovna in tamkajšnja glasbena šola sta bili zaprti dva dni. Brez elektrike so bile dlje časa višje ležeče kmetije in naselje Prihova, daljše izpade elektrike pa so premoščali z agregati. Seveda je stanje zdaj normalno, vendar se bodo v Nazarjah, kjer še po več letih niso odpravili vseh posledic drugih naravnih nesreč, bojijo, kako bodo uspeli odpraviti posledice žledoloma.	US
Konec maja za novega svetnika
MOZIRJE - Predsednik državnega zbora Janko Veber je za 29. maj razpisal nadomestne volitve v državni svet.
Na njih bodo predstavniki lokalnih interesov v 6. volilni enoti, ki obsega območje zgornjesavinjskih in šaleških občin, volili novega državnega svetnika. Volitve so potrebne zato, ker se je Milan Medved potem, ko je odstopil s položaja predsednika uprave Premogovnika Velenje, odločil tudi za odstop z mesta državnega svetnika.
US
Izbrali najboljše salame
POLZELA - Po vzoru sosednjih občin je zavod za kulturo, turizem in šport pripravil prvo salamijado tudi na Polzeli. Na njej je sodelovalo 19 izdelovalcev domačih salam. Komisija je ocenjevala zunanji videz, vonj, prerez in okus teh priljubljenih domačih suhomesnatih izdelkov.
Člani komisije - predsednik Janez Šumak, Franci Uratnik in Simon Strojanšek - so za najboljšo izbrali salamo Antona Brunška iz Andraža nad Polzelo, sledila je salama Marka Volovleka s Polzele, na tretjem mestu je pristal suhomesnati izdelek Ignaca Kužnika, ki je prav tako iz Andraža.
ŠO
Cesta čez Pavličevo sedlo spet odprta
SOLČAVA - Od torka oziroma 1. aprila je spet tudi uradno odprta cesta čez prelaz Pavličevo sedlo, ki vodi proti Železni Kapli.
V zimskem času je namreč cesta od Logarske doline čez prelaz uradno zaprta. Med drugim tudi zato, ker imajo kmetje na avstrijski strani pogodbo z državo, da lahko v tem času spravljajo les, in zaradi tega občasno tudi zaprejo cesto. Kljub uradnemu zaprtju so cesto pozimi na obeh straneh meje plužili, tako da so jo kljub zimskim razmeram domačini pogosto uporabljali.
US
Zahvala z malico
ŠOŠTANJ - Vodstvo občine se je v prostorih Termoelektrarne Šoštanj na svojevrsten način zahvalilo vsem, ki so pomagali pri odpravi posledic žleda, ki je v začetku februarja prizadel tudi šoštanjsko občino.
Povabilu župana in podžupana, Darka Meniha in Vikija Dre-va, na malico se je odzvalo več kot sto delavcev, in sicer člani vseh štirih gasilskih društev, civilne zaščite, predstavniki Elektra Celje in koncesionarjev. Župan Menih se je zahvalil vsem za opravljeno delo in poudaril, da brez njihove pomoči ne bi bilo mogoče tako hitro vzpostaviti prevoznosti cest niti električne energije. Zahvalo je namenil tudi tistim, ki so pomagali »iz ozadja«, pri čemer je izpostavil predvsem gasilke, ki so v gasilskih domovih skrbele, da je bila na mizi topla malica, oblačila pa suha.	US


V podjetju Omco Feniks trenutno dela 160 ljudi. Nova tehnologija bi po besedah direktorja prinesla še dodatnih 20 zaposlitev.
Zelena luč za žalsko livarno
Svetniki potrdili širjenje poslovnih prostorov podjetja Omco Feniks - Civilna iniciativa še naprej dvomi
ŽALEC - Livarna Omco Feniks, bivši Ferralit, je v teh težkih časih eno redkih uspešnih podjetij v Spodnji Savinjski dolini in tudi širše. Trenutno zaposluje okoli 160 delavcev. Po besedah direktorja Boruta Triplata nameravajo število zaposlenih v prihodnje še povečati. Kljub vsem okoljskim pomislekom civilne iniciative so žalski svetniki na zadnji seji potrdili občinski podrobni prostorski načrt in dali zeleno luč za širitev proizvodnih prostorov.
Osnova za sprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta je bila izdelava okoljskega poročila. Presojo vplivov predvidene nove zgradbe oziroma razširitve proizvodnega procesa na okolje je izdelalo podjetje Erico Velenje. Na podlagi preučitve okoljskih elementov, kot so zrak, voda, tla, hrup, odpadki, svetlobno onesnaževanje, elektromagnetno sevanje in
vpliv na zdravje ljudi, je ugotovilo, da so vrednosti vseh pregledanih parametrov okoljsko sprejemljive. Načrtovana širitev torej po mnenju izdelovalcev študije naj ne bi bistveno vplivala na okolje.
Z novo tehnologijo do večje konkurenčnosti
Omco Feniks, ki je v lasti belgijske korporacije Omco International, želi razširiti proizvodne prostore oziroma modernizirati delovni proces in na ta način povečati konkurenčnost na evropskem trgu. »Če želimo na mednarodnem tržišču še naprej igrati pomembno vlogo in zagotoviti 20 novih delovnih mest v lokalnem okolju, je nujno, da razširimo proizvodnjo. Pri tem bomo spoštovali vse okoljevarstve-ne predpise,« je jasen direktor podjetja Borut Triplat. Z razširitvijo proizvodnih
prostorov bodo zagotovili prostor za nakup najnovejše tehnologije, ki jim bo, kot še dodaja direktor, omogočila, da bodo z nižjimi stroški naredili več, ostali konkurenčni na evropskih tržiščih in zmanjšali škodljive vplive na okolje. Gradbena dela se bodo začela takoj, ko bo podjetje pridobilo vso potrebno dokumentacijo.
Civilna iniciativa ne zaupa študiji
S trditvijo, da je podjetje Omco Feniks zgodba o uspehu, se nikakor ne strinjajo nekateri okoliški prebivalci, združeni v civilno iniciativo. Prepričani so, da okoljske študije, katerih rezultati niso pokazali nikakršnega prekomernega onesnaževanja oziroma prekoračitve določenih mejnih okoljskih vrednoti, niso ustrezne. Po mnenju civilne iniciative naj bila celovita presoja vplivov na okolje, ki jo je izdelalo podjetje Erico
Velenje, narejena na podlagi starih podatkov. Iniciativa je zato lani naročila nove meritve. Ker inštitut, ki je izvedel merjenje, ni pooblaščen in nima ustreznih certificiranih postopkov, teh podatkov, kot pravi direktor Erica Marko Mavec, niso mogli vključiti v okoljsko poročilo. »Civilna iniciativa ima v vsakem primeru pravico do svojega mnenja. V Omco Feniksu lahko komentiramo zgolj objektivne meritve. Samo IPPC in Arso zavezanci ter delamo v skladu z zakonodajo. Vse uradne meritve dokazujejo, da nismo zgolj pod kritičnimi, temveč tudi pod mejnimi vrednostmi,« pravi direktor in dodaja, da podjetju vsekakor ni v interesu povečevati izpustov in hrupa. Celotna načrtovana naložba ni namenja zgolj povečanju proizvodnje, temveč tudi zmanjšanju negativnih vplivov na okolje.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
V Meti so prizadevne
VOJNIK - Na Frankolovem je bil v soboto občni zbor Društva kmetic Meta, ki povezuje predvsem kmetice iz celjske, dobrnske in vojniške občine. Na letošnjo 35-letnico delovanja društva so spomnile s kulturnim programom in torto.
Delovanje Mete predstavljajo na različnih prireditvah na stojnicah, z dobrotami članic so prav tako sodelovale na več pogostitvah. Lani so pripravile dobro obiskana tečaja vlaganja zelenjave brez kuhanja in vlaganja sadja brez sladkorja. V društvu so prav tako pripravile interne delavnice, kjer so posamezne članice, ki neko področje zelo dobro poznajo, med drugim predstavile peko slanikov in krofov. V Slovenskih goricah so si ogledale primer dobre prakse socialnega podjetništva, kjer
prodajajo kmečke pridelke. V društvu so članice prizadevne na različnih področjih. Dramska skupina društva je lani uprizorila dve igri, lani so ustanovile še pevsko skupino, ki vadi vsak teden in je že večkrat nastopila. Skupina članic redno sodeluje na pustnem karnevalu v Novi Cerkvi, kjer so letos opozorile na problem neporočenih kmetov.
Letos je društvo med drugim pripravilo srečanje predsednic društev kmetic celjske in koroške regije, ki ga redno organizirajo v Celju in na katerem izmenjajo izkušnje. Med letošnjimi dejavnostmi načrtuje društvo znova različne tečaje in delavnice, med njimi delavnico slikanja na blago. Društvo Meta vodi Marija Žerjav iz Malih Dol pri Vojniku.	Bj
NA KRATKO
Zahvala z malico
ŠOŠTANJ - Vodstvo občine se je v prostorih Termoelektrarne Šoštanj na svojevrsten način zahvalilo vsem, ki so pomagali pri odpravi posledic žleda, ki je v začetku februarja prizadel tudi šoštanjsko občino.
Povabilu župana in podžupana, Darka Meniha in Vikija Dre-va, na malico se je odzvalo več kot sto delavcev, in sicer člani vseh štirih gasilskih društev, civilne zaščite, predstavniki Elektra Celje in koncesionarjev. Župan Menih se je zahvalil vsem za opravljeno delo in poudaril, da brez njihove pomoči ne bi bilo mogoče tako hitro vzpostaviti prevoznosti cest niti električne energije. Zahvalo je namenil tudi tistim, ki so pomagali »iz ozadja«, pri čemer je izpostavil predvsem gasilke, ki so v gasilskih domovih skrbele, da je bila na mizi topla malica, oblačila pa suha.	US
Začetek motoristične sezone
ŠMARTNO OB PAKI - Moto klub Packenstein in mladinski center sta v nedeljo pripravila srečanje ljubiteljev enoslednih vozil.
Pred mladinskim centrom se je zbralo več kot 800 motoristov, mopedistov in moto veteranov iz različnih slovenskih moto klubov. Šmarski moto klub deluje že osmo leto, je omenil predsednik in ustanovni član Peter Podgoršek. Člani kluba sezono začnejo marca, ko poskrbijo za blagoslov vozil, delo pa končajo v času okrog martinovega, ko pripravljajo potopisno predavanje in moto martinovanje. Ob koncih tedna se motoristi odpravijo na izlete ali obiske moto zborov, sicer pa se udeležujejo tudi šole varne vožnje pri slovenski zvezi moto klubov. Kot je poudaril Podgoršek, se člani kluba na različnih srečanjih držijo strogo predpisanih pravil, s čimer posledično prispevajo k varnosti v prometu.
US
Pomoč pri maturi
LJUBNO - Zgornjesavinjski študentski klub tudi letos pomaga maturantom pri pripravah na maturo.
Študentje namreč želijo dijake čim bolje pripraviti na maturo in jim tako ponuditi dodatno pomoč pri učenju. Pripraviti nameravajo učne delavnice iz matematike, slovenščine in angleščine, če pa bo izražena še želja po katerem drugem predmetu, jo bodo skušali uresničiti. Na brezplačne priprave, ki bodo ob sobotah v klubskih prostorih na Ljubnem, vabijo vse zgornje-savinjske maturante in tudi druge, ki želijo opravljati maturo.
US
Zaživeli kot zdravo mesto
ŠENTJUR - Minuli torek se je v občini začel Teden zdravega mesta. Na različnih lokacijah se bodo vse do 7. aprila zvrstili preventivne zdravstvene in rekreativne dejavnosti, delavnice in predavanja.
Program Tedna zdravega mesta je zasnovan za vse generacije. Minuli torek so pri vhodu v Policijsko postajo Šentjur namestili avtomatski defibrilator, občanom pa pokazali, kako se uporablja. Na številnih predavanjih, ki bodo še sledila, bodo Šentjurčani med drugim spoznali, kako pripravljati zdrave obroke. Seznanili se bodo tudi z državnimi presejalni-mi programi in z nekaterimi oblikami alternativne medicine. Teden zdravega mesta bo sklenila okrogla miza, na kateri bo Združenje zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci Spominčica Šentjur predstavilo pilotni projekt - Šentjur kot demenci prijazen kraj. Z nekaterimi ustanovami bo združenje podpisalo pogodbe o vzpostavitvi varnih točk za dementne osebe.
TV
Kdo je vinar leta?
ŠTORE - V soboto je bila prireditev Praznik vina in domačih dobrot, ki jo je pripravilo društvo vinogradnikov in kletarjev Polič. Med njo so razglasili rezultate letošnjega društvenega ocenjevanja vina ter ocenjevanja salam.
Podelili so dvanajst nazivov za prvake sort, vinarja leta sta postala Albin in Danica Šuster iz Prožinske vasi. Albin Šuster je prav tako postal salamar leta. Na ocenjevanju vin, ki so ga pripravili že enajsto leto, je bilo ocenjenih vsega skupaj 74 vzorcev, njihova povprečna ocena je 17,94. Komisijo je vodil Anton Vodovnik. Na letošnjem ocenjevanju so sodelovali vinogradniki iz prijateljskega društva v Škocjanu na Dolenjskem, zaradi njih so imeli posebno kategorijo cvička.
V polni dvorani kulturnega doma so povedali, da so letos ocenili 38 vzorcev salam, ki so jih ocenjevali že peto leto. Za obiskovalce so salame razstavili, na razstavi je bilo prav tako trideset domačih vrst kruha. Ocenjena vina in najboljše salame so obiskovalci lahko tudi pokusili. V kulturnem programu sta sodelovala Pihalni orkester štorskih železarjev in Vokalna skupina Lipa.	BJ
Velenjski rudarji dosegli svoje
Sindikat Premogovnika Velenje je z upravo družbe in generalnim direktorjem Holdinga Slovenske elektrarne Blažem Košorokom sklenil sporazum za uresničitev stavkovnih zahtev, s čimer je tudi preklical za prejšnji ponedeljek napovedano stavko.
S sporazumom želijo podpisniki urediti razmere za normalno poslovanje Skupine Premogovnik Velenje. Sporazum zajema zavezo, da bosta uprava in HSE v treh
mesecih pripravila program finančnega in poslovnega prestrukturiranja, s katerim se bo premogovniku omogočilo pozitivno poslovanje v Skupini HSE. V sporazumu je med drugim še zapisano, da regres za lani ostane v višini minimalne plače in da je treba spremeniti negativni trend cene premoga. Vsi podpisniki sporazuma si bodo prizadevali uskladiti ceno premoga tako, da bo vsebovala vse stroške, ki na-
stanejo pri procesu izkopavanja premoga.
Uprava in HSE bosta zagotovita izplačilo delovne uspešnosti vsem zaposlenim v Skupini PV, ki so vezani na kolektivno pogodbo, generalni direktor HSE Blaž Košorok pa si bo prizadeval, da bo do 1. julija uskladil plačna razmerja in dodatna izplačila družb v skupini HSE. Obenem se zavezuje tudi, da bo s svojo avtoriteto poskrbel, da se že opravljeni posli v skupini HSE poplačajo najkasneje v treh mesecih.
Kot so sporočili iz premogovnika, bodo v prvi polovici letošnjega leta izdelali nov strateški razvojni načrt, ki bo s finančnim prestrukturiranjem predstavljal temelj nadaljnjega poslovanja celotne skupine. Premogovnik je v fazi intenzivnega prestrukturiranja, izločanja poslovno nepotrebnih sredstev in dezinvestiranja. Ta faza je načrtovana že dlje časa in se tudi izvaja, so pa zahtevne gospodarske okoliščine in položaj na sloven-
skem nepremičninskem trgu zdaj bistveno bolj zaostreni in močno otežujejo izvajanje omenjenih procesov.
Pot do stavke
Spomnimo, da so velenjski rudarji v začetku marca z dve-urno stavko želeli opozoriti na razmere v premogovniku. Stavkovne zahteve so se nanašale na ureditev razmer v skupini HSE, ki bodo omogočale normalno poslovanje Skupine PV. Nadzorni svet premogovnika je po odstopu nekdanje
uprave za novega predsednika imenoval Ivana Pohorca. Stavkovni odbor je zaradi novih dejstev sprejel sklep o zamrznitvi stavke. Na pogajanjih so zbližali stališča o stavkovnih zahtevah v takšnih okvirih, da so potem podpisali sporazum in preklicali stavko.
US
Stavkovni odbor v premogovniku še deluje, saj bo spremljal uresničevanje podpisanega sporazuma.
V osrednjem življenjskem območju rjavega medveda je bilo predlani odvzetih 114 medvedov, v robnem območju 17, en medved pa je bil odvzet v prehodnem območju. Slabi dve tretjini odvzema je bilo realiziranega v okviru t. i. rednega odstrela lovskih organizacij (uravnavanje populacije), 13 odstotkov je izrednega odstrela, petina pa je izgub (5 poginov in 27 izgub v prometu, od tega 12 na železnici in 15 na cestah).
Medved se je že prebudil
Pristojni prosijo za izredni odstrel medveda v revirju Kozorog
LUČE - Ob lanskih opozorilih, ki so prihajala iz Zgornje Savinjske doline, da so tu in tam videli medveda, se je marsikdo nasmehnil, češ da lastniki gozdov s tovrstnim »strašenjem« iz gozdov preganjajo gobarje.
Vendar po pašni sezoni, ko se iz planine ni vrnilo večje število ovac, marsikomu ni bilo več do smeha. Postalo je namreč jasno, da na tem območju v resnici živi rjavi medved, ki povzroča precejšnjo škodo. V občini Luče in pašni skupnosti so zato na pristojno agencijo za okolje podali vlogo za pridobitev dovoljenja za izredni odstrel. Pristojni so po daljšem časovnem obdobju vlogo odobrili oziroma so na območju revirja Kozorog dovolili odstrel medveda.
Kje je »medo«?
Vendar se je zaradi dolgotrajnih postopkov v vmesnem času živina že vrnila s planine in medveda, ki se je medtem verjetno odločil tudi za zimsko spanje, niso več izsledili. Konec leta je dovoljenje za izredni odstrel poteklo, medved pa se je na območju Lučke Bele znova pojavil sredi marca. Mnogi se sprašujejo, če je to isti medved, ki je lani poklal več glav drobnice, ali jih mogoče celo več?
Kar nekaj govoric je sprožil podatek, da so minuli petek medveda zasledili tudi na avstrijski strani. Lovski čuvaj v revirju Kozorog Marjan Prodnik, sicer domačin iz Solčave, je povedal, da medved v teh krajih ni ravno redkost. Pred leti so ga zasledili na Strelovcu, zato Prodnik meni, da se je zdaj preselil na avstrijsko stran, medtem ko po lučkih in solčavskih planinah hodi mlajši primerek. Zato so pristojni znova vložili prošnjo za izredni odstrel in domačini upajo, da bo pozitivno rešena, še preden bo živina v planini.
Tudi na cesti
Nekdaj so bili postopki za dovoljenje za izredni odstrel bolj poenostavljeni, saj je dovoljenje na podlagi zahtevka lovskih družin izdal zavod za gozdove, je pojasnil vodja nazarske enote Toni Breznik. V Zgornji Savinjski dolini so na osnovi dovoljenj zavoda pred leti odstrelili dva medveda.
Odvzem rjavega medveda (in volka) po novem, od leta 2010, vsako leto določata pravilnika, ki ju je izdalo ministrstvo za kmetijstvo. V zadnjih letih v postopku sodeluje več soglasjedajalcev, končno dovoljenje pa izda agencija za okolje. Tako k lanskemu kot tudi letošnjemu zahtevku Občine Luče za odstrel so nazarski gozdarji že izdali soglasje.
US, foto: MP
Rjavi kosmatinec v akciji
14
KULTURA
Druga gostujoča razstava Mali rezime akademskega slikarja Andreja Pavliča bo v Galeriji AQ na ogled do 26. aprila.
Nadaljuje se pester razstavni niz
Galerija AQ v celjsko umetniško četrt prinesla novo življenje - Trenutno na ogled gostujoča razstava slikarja Andreja Pavliča
Galerija AQ, ki so jo pred pol leta v celjski umetniški četrti odprli celjski umetniki, je s stalnimi in z občasnimi razstavami obogatila kulturno dogajanje v knežjem mestu. V galeriji si je mogoče že vse od odprtja ogledati dela članov umetniške četrti in likovno ustvarjanje drugih gostujočih avtorjev. Trenutno je v galeriji na ogled razstava Mali rezime ljubljanskega akademskega slikarja Andreja Pavliča.
Poleg fotografa Roberta Hutinskega, na čigar pobudo je galerija, za katero je odstopil del svojega ateljeja, nastala, v njej stalno razstavljajo tudi drugi znani umetniki s Celjskega. Stalno si je mogoče ogledati dela slikarjev Narcisa Kantardžica, Tomaža Milača in Jureta Cvitana, kiparke Bojane Križanec, slikarke Keiko Vahčič Miyazaki ter fotografinj Katje Bele in Ane Straže. Kot pravi Hutinski, so z obiskom galerije zadovoljni, umetniška četrt pa je z njenim odprtjem postala veliko bolj obiskana in prepoznavna tudi med turisti.
Dve gostujoči razstavi
Poleg stalnih postavitev si je bilo mogoče do zdaj ogledati že dve gostujoči razstavi. Prva je bila februarja Stripburger, ki jo je spremljala delavnica izdelovanja stripov. V Galeriji Aq so bili razstavljeni sitotiskani plakati mednarodne umetniške skupine Stripburger, ki so nastali za mednarodna razstavna projekta Pozdravi iz Striponije in Pozor, delo! Trenutno so v galeriji na ogled slike akademskega slikarja Andreja Pavliča. Razsta-
vo, ki jo je odprl v petek in bo na ogled do 26. aprila, je poimenoval Mali rezime. Že naslov pove, da gre za nekakšen pregled njegovega bogatega dosedanjega likovnega ustvarjanja, ki ga zaznamujejo spokojne priče preteklih časov. Na delih namreč kot osrednji motiv najpogosteje upodablja predmet, ki gledalca spominja na dogajanje nekoč. Pavlič je do zdaj pripravil številne samostojne razstave in sodeloval tudi na več kot 200 skupinskih doma in v tujini, kjer se je udeležil tudi številnih likovnih kolonij in simpozijev. Za svoja dela je prejel več različnih nagrad.
Preplet del domačih in tujih umetnikov
Razstavni niz v tej vedno bolj priljubljeni celjski galeriji se bo nadaljeval tudi v prihodnjih mesecih. Že 18. aprila bo v galeriji pripravila veliko samostojno razstavo kiparka Bojana Križanec, ki ustvarja na področju kiparstva, keramike, performansa in novih medijev. Maja bosta v galeriji razstava in predstavitev nove knjige Jožeta Suhadolnika Balkan Pank. Sledila bo še razstava mlade fotografije Slavice Isovske iz Istre. Poleg vročega poletja ustvarjalci dogajanja v galeriji napovedujejo še bolj pestro jesen. V umetniški četrti si bo namreč poleg uspešnih domačih ustvarjalcev mogoče ogledati tudi dela tujih.
ŠPELA OŽIR Foto: ROBERT HUTINSKI
Med kokoškami
Gledališče Velenje vsako leto pripravi vsaj dve gledališki premieri. V soboto so velenjski ljubiteljski gledališčniki v tamkajšnjem kulturnem domu uprizorili letošnjo drugo premiero, imenovano Gospod poslanec, v kateri je moči združilo deset velenjskih ljubiteljskih gledališčnikov mlajše generacije.
Po več kot desetih letih je v vlogi režiserja z velenjskim gledališčem
ponovno sodeloval Kajetan Čop. Pri delu mu je pomagala žena Alice, ki je tudi napisala priredbo besedila Branislava Nušica. Predstava Gospod poslanec, ki jo je avtor napisal pred 130 leti, je še danes aktualna. Postavljena je v malomeščansko okolje, kjer se za mesto poslanca potegujeta dva kandidata. Še posebej je zanimiva scena predstave. Ustvarjalci so namreč namesto tipičnega meščanskega okolja pred-
stavo postavili kar v kokošnjak. Igralci z načinom igre in gibanjem občasno spominjajo na kokoši, med katerimi za dodaten zaplet poskrbi tudi lisica. S kokošnjakom so po besedah Čopa želeli uprizoriti dogajanje pred volitvami in obenem simbolično opozoriti na dogajanje v Sloveniji, ki je, če jo pogledamo s satelita, podobna kokoši.
ŠO
Foto: Arhiv GV
Po več kot desetih letih je z velenjskimi gledališčniki ponovno sodeloval Kajetan Čop. Na oder je postavil satiro Gospod poslanec, katere dogajanje je postavljeno v kokošnjak in je kljub temu da jo je Branislav Nušič napisal pred več kot 130 leti, še vedno aktualno.
NA KRATKO
Kulturniki z novim vodstvom
CELJE - Zveza kulturnih društev ima od minulega četrtka novega predsednika. Delo ljubiteljskih kulturnikov v občini bo do prihodnjega leta, ko bo na vrsti redna volilna skupščina, vodil Živko Beškovnik.
Gre za začasno rešitev, saj je zveza zaradi finančnih težav in zaradi preobsežnega programa, ki finančno ni bil pokrit, v začetku leta ostala tudi brez dotedanjega prvega moža. Na delovni konferenci so govorili o letošnjih programskih nalogah, potrjevali lansko poslovanje in opravili nadomestne volitve. Upravni odbor zveze ima tako tri nove člane, in sicer so to Ivan Janez Domitrovič, Vinko Sentočnik in Olga Nezman, predstavniki društev pa so izvolili tudi Ano Rudolf in Branko Bugarič kot svoji predstavnici oziroma nadomestni članici v nadzorni odbor in častno razsodišče zveze. Predsednik Živko Beškovnik je prepričan, da je glavna naloga zveze delo v prid društev, kamor seveda sodijo pomoč pri organizaciji prireditev, skrb za izobraževanje in iskanje čim več priložnosti, kako bi se ljubiteljski kulturniki vključili v občinsko dogajanje.
IS
Skok v srednji vek
ROGATEC - Muzej na prostem Rogatec v novi sezoni obiskovalce nagovarja s tremi novimi programi, zasnovanimi na zgodbah iz življenja ljudi v 18. stoletju, v času baroka.
Program Jaz sem umetnik obiskovalcem omogoča izdelavo freske, program Življenje na gradu govori o gradnji teh mogočnih stavb in življenju za grajskimi zidovi, pod okriljem muzeja pa nastaja tudi predstava Zgodovinska evropska dvojka. To gledališko uprizoritev domišljijskega srečanja med materjo Marijo Terezijo in sinom Jožefom II., umeščeno v leto 1775 na dvorec Strmol, bodo v Rogatcu uprizorili poleti. V muzeju na prostem skušajo posameznike in družine nagovoriti tudi z doživljajskimi točkami. Te so v obliki gibalnih iger in ugank dostopne ob vsakem obisku muzeja. Kot pretekla leta je vsak četrtek in soboto na voljo program Okusimo dediščino, ki vabi k sodelovanju na različnih delavnicah.
TV
Spominki kmalu spet na policah
ROGAŠKA SLATINA - Tržni inšpektor je pred časom obiskal Turistično informacijski center Rogaška Slatina, ki deluje pod okriljem tamkajšnjega javnega zavoda za turizem. Inšpektor je preverjal registracijo dejavnosti. Ugotovil je, da je imel stari zavod v odloku o ustanovitvi trgovinsko dejavnost registrirano le na tržnicah, ne pa tudi v poslovnih prostorih.
Občinska uprava je inšpektorju pojasnila, da v občini ustanavljajo skupen zavod za turizem in kulturo, ki bo nadomestil dva zavoda, ki sta doslej ločeno delovala na obeh področjih. Zavod, ki ga še ustanavljajo, ima ustrezno registrirano trgovinsko dejavnost, kar je bilo za inšpektorja ustrezno pojasnilo. Z dokončno registracijo zavoda za turizem in kulturo bodo spominki ponovno na prodajnih policah. Reorganizacija omenjenih zavodov naj bi prispevala k optimizaciji dela, zmanjšanju stroškov in boljši učinkovitosti.
TV
Med Bistrico in Mariborom
BISTRICA OB SOTLI - V soboto je bil v kulturnem domu odmeven diplomski koncert domačinke Špele Drašler, študentke glasbene pedagogike na pedagoški fakulteti v Mariboru. Drašlerjeva je na kulturnem področju v Obsotelju nasploh zelo dejavna.
Diplomski koncert je imel naslov Koroška ljubezen, saj je Drašlerjeva izbrala skladbe koroškega skladatelja Pavleta Kernjaka. V polni dvorani so jih prepevali Mešani pevski zbor Bistrica ob Sotli in Moški pevski zbor Terme Olimia, ki ju vodi kot zborovodkinja, in Ljubljanski oktet. Prireditve se je udeležil Simon Robinson iz Maribora, mentor zbora, v katerem je Bistričanka pevka in asistentka dirigenta akademskega pevskega zbora, asistentka ženskega zbora glasbene matice in vodja pevskega dela v Folklorni skupini Maribor.
V Bistrici ob Sotli je Drašlerjeva predsednica kulturnega društva, dejavna članica mladinskega društva Metulj in organistka. Izhaja iz glasbi predane družine, saj sta njena starša dolgoletna pevca v zborih, njena brata pa sta dejavna na področju džeza.
BJ
Cvetje, kruh in salame
DOBRNA - V kulturnem domu je bila v nedeljo razstava suhega cvetja iz krep papirja, ki jo je pripravilo turistično društvo.
Na razstavi cvetja iz krep papirja je bilo veliko pomladanskega cvetja, med njim narcise, krokusi, telohi in zvončki. Udeleženke so ga pozimi izdelale med tremi delavnicami izdelovanja takšnega cvetja, ki jih je vodila Martina Felicijan z Vranskega. Poleg tega je aktiv kmečkih žena, ki deluje kot sekcija turističnega društva, pripravil razstavo kruha in sladic petnajstih gospodinj s kmetij z Dobrne, ki so med številnimi vrstami kruha predstavile tudi čemažev kruh. Po več letih zatišja so aktiv znova obudile. Tako so prejšnji teden ustanovile tričlanski odbor aktiva, ki ga kot koordinatorka prevzema Štefka Oberstar. Na razstavi salam so razstavili salame s prvega ocenjevanja na Dobrni, zanje so v nedeljo podelili priznanja.
Razstavo turističnega društva so pripravili v okviru prireditve Mamica zate, ki jo je organiziralo KUD Dobrna.
BJ
KULTURA
15
Zavrteli so se v zakulisju
Letošnji plesni večer I. gimnazije v Celju v znamenju sedme umetnosti
I. gimnazija v Celju vsako leto že tradicionalno pripravi plesni večer, na katerem zaplešejo dijaki, ki obiskujejo katero od plesnih šol na Celjskem. Prejšnji četrtek so se tako »kajuhovci« na odrskih deskah Doma II. slovenskega
tabora Žalec predstavili s kar sedemnajstimi različnimi plesnimi točkami, ki so nastale na podlagi filmske glasbe.
Za rdečo nit letošnje plesne prireditve so izbrali film in televizijske serije, zato so večer poimenovali kar V zakulisju.
Scenarij in režijo je prevzel četrtošolec Luka Marcen, ki si je večer zamislil v obliki nastajanja filma. Plesne točke, ki so predstavljale različne filme in televizijske serije, je povezovala zgodba, v kateri so gledalci spoznali nastajanje filma. Srednješolski ple-
salci so s pesnimi gibi uprizorili znane filmske klasike, kot so Mamma Mia, Titanik, Veliki Gatsby, James Bond in nenazadnje Briljantina. Filme so izbrali skladno z zvrstjo plesa. Na žalskem odru si je bilo zato mogoče ogledati pestro bero najrazličnejših
zvrsti, kot so sodobni, ulični, latinskoameriški, disko in orientalski ples. Koordinatorica projekta Nina Trojner, ki je pred desetimi leti na prireditvi tudi sama sodelovala kot dijakinja, je zadovoljna, da se srednješolci radi odzovejo in zaplešejo. Kot glavno razli-
ko plesnih večerov nekoč in danes izpostavlja, da je bilo letos mogoče plesalce občudovati v številnejših plesnih zvrsteh kot pred leti, ko je prevladoval zgolj sodobni ples.
ŠO
Foto: GrupA
f
Program je spretno povezoval Luka Marcen. Vezno besedilo si je zamislil v obliki nastajanja filma.	Zala in Savin Kotnik sta zaplesala na glasbo iz filma Veliki Gatsby.
Z dijaki okoli sveta
Kulturna prireditev Vrtiljak letos gledalce popeljala po različnih državah
Dijaki programa predšolska vzgoja na Gimnaziji Celje - Center svoje številne talente na različnih kulturnih področjih vsako leto predstavijo na osrednji prireditvi Vrtiljak. Letošnji se je zavrtel prejšnji četrtek v celjskem Narodnem domu.
Njegova posebnost je bila, da so dijaki v goste povabili 50 otrok in njihovih vzgojiteljic iz Vrtca Anice Černe-jeve, ki so se skupaj z njimi predstavili v razgibanem programu. Rdeča nit večera je bilo popotovanje okrog sveta, ki je ponudilo izziv več kot sto nastopajočim ter
spodbudilo pisano scensko podobo večera ter paleto ustvarjalnih glasbenih, dramskih in plesnih točk, ki predstavljajo izročila različnih narodov. Vsak razred je namreč po svoje predstavil drugo državo sveta. »Naši dijaki so zelo dobri na govornem področju. Veliko
poudarka namenjamo tudi glasbenemu, likovnemu in plesnemu udejstvovanju. Dobri vzgojitelji morajo namreč imeti dobro razvita prav vsa področja umetniškega ustvarjanja,« je pojasnila koordinatorica prireditve, profesorica Anja Mlakar.
Tako pester kot je bil četrtkov večer, je pester tudi šolski program, ki ob splošnih izobraževalnih predmetih ponuja tudi usmerjene predmete, ki vzpodbujajo široko ustvarjalnost dijakov in jih usposabljajo za delo v vrtcu. Šola v okviru redne
Center so številno občinstvo v
prakse in različnih projektov sodeluje z vsemi vrtci v regiji, otroškim muzejem ter drugimi javnimi zavodi, zadnji dve leti pa tudi z vrtcem Kaltenbach iz avstrijskega Salzburga.
ŠO
Foto: GrupA
Drugi dijaki so se odločili, da se na vrtiljaku zavrtijo na sever Evrope. V Narodnem domu so ustvarili pravo švedsko vzdušje.
16
NAŠA TEMA
Razkorak med statist in resničnostjo
Mestna občina Velenje je pred dnevi dobila nagrado za najbolj varno mesto v Sloveniji. Priznanje ji je podelil Inštitut za korporativne varnostne študije ICS skupaj s Slovenskim združenjem kor-porativne varnosti. Glede na obrazložitev tega priznanja je nagrada prvotno namenjena občini, ki si predvsem s svojim sosvetom za izboljšanje varnosti prizadeva za varnost občanov. Toda ali trud občine odraža tudi resničen občutek varnosti med ljudmi?
V Novem tedniku smo v zadnjih letih o varnosti v Velenju poročali večkrat. To mesto ima namreč v javnosti že vrsto let negativen predznak, ko beseda nanese na droge in nasilje. Da vlada v Velenju tudi »nevidni kriminal« v obliki davčnih utaj, tihotapstva alkohola in orožja, so nam pred časom potrdili tudi na velenjski policiji. Lani sta bila na območju Velenja dva poskusa uboja, v zadnjih letih je bilo tudi nekaj umorov, predvsem naj bi bilo pereče na področju družinskega nasilja, ki ga žrtve ne prijavijo. Nedavno smo se sprehajali ob Velenjskem jezeru, v okolici Sončnega parka in v okolici Šolskega centra Velenje. Na teh krajih naj bi občani sami večkrat opazili zbiranje oseb, ki uživajo droge in alkohol.
Na srečo v noči na nedeljo ni bilo treba ne v Velenju ne v Celju zaradi kaznivega dejanja nikogar »spraviti v marico«.
Bojijo se groženj
Med informacijami ljudi o varnosti v Velenju in med uradno statistiko tako zeva temna vrzel neodkritih ali prikritih
kaznivih dejanj. Prikritih zato, ker so nam pred leti na policiji v Velenju sami dejali, da se ljudje bojijo prijavljati sumljive dogodke, če opazi-
Policisti Policijske postaje Celje posredujejo tudi v občinah Štore, Vojnik in Dobrna, ker tam samostojnih policijskih postaj ni. V letu 2013 je bilo na tem območju 3.098 kaznivih dejanj, kar je za štiri odstotke več kot leto prej. Kršitev zakona o varstvu reda in miru pa je bilo malo več kot tisoč. Pozitivno pri tem je, da se je predvsem število teh kršitev zmanjšalo.
jo preprodajo droge, čeprav se ta dogaja vsem na očem. »Bojijo se namreč pričanja in groženj,« nam je dejal takratni komandir PP Velenje Drago Alenc. »Statistika je lahko še tako dobra, a ne pomeni nič, če se ljudje ne počutijo varno,« je takrat še omenil. Pri tem je treba priznati, da se je število kaznivih dejanj
Nagrada sosvetu še ne pomeni, da
noči na nedeljo dogajalo tako v Velenju kot v Celju. Realno smo na nek način »vstopili« v statistiko in s tem poskušali dobiti vsaj malo vpogleda v primerjavo dveh največjih mest v naši regiji.
Na teren s policisti
Noč na nedeljo je v Velenju minila dokaj mirno. Policisti so morali najprej posredovati zoper osebo, pri kateri so v Šoštanju našli in ji tudi zasegli vršičke prepovedane droge - konoplje. Zalotili so jo na javnem kraju. Nekaj minut čez eno uro so prav tako v Šoštanju izrekli opozorilo družbi, ki je z glasno glasbo motila sosede. Postopek, ki se ne bo končal tako kmalu, ampak se bo nadaljeval z zaslišanjem in ovadbo, pa je primer družinskega nasilja. Partner je fizično obračunal z žensko, zaradi česar so morali policisti na teren nekaj minut čez tretjo uro ponoči.
V Celju smo bili na terenu s tako imenovano intervencijsko policijsko enoto. Njeni policisti so imeli največ opravka z glasno glasbo v mestnih lokalih in stanovanjih na Mariborski cesti, v Milčinskega in Kajuhovi ulici. Glasba je motila nočni mir okoličanov, vendar v vseh primerih ob prihodu na kraj policisti kršitev niso zaznali. V Kajuhovi ulici so se nekaj minut čez eno ponoči stepli moški, pri čemer naj bi bil eden zaradi udarcev po glavi lažje poškodovan. Policisti so na podlagi njegove
lani res zmanjšalo. A kako na ljudi vpliva na eni strani statistika, na drugi pa dejansko stanje, vedo oziroma čutijo najbolj občani sami. Ne le v Velenju. Kjerkoli. Statistka na papirju pomeni le številke, ki odražajo prijave in ukrepe policije zaradi prekrškov ali kaznivih dejanj. Zato smo s policisti pogledali, kaj se je v
Ankete v Velenju niso izpolnjevali občani
V raziskovalni skupini Inštituta za korporativne varnostne študije ICS, ki je pripravila projekt, na podlagi katerega so Velenju podelili naziv najbolj varnega mesta, je bil tudi Andrej Kovačič.
Kot je za Novi tednik povedal, so se v projektu obrnili na 43 slovenskih občin, da bi raziskali, koliko so vključene v zagotavljanje varnosti svojih občanov. »Torej kako poskrbijo za dvig občutka varnosti ljudi
ali pa vso preventivo le prepustijo organom pregona,« je dejal Kovačič. V raziskavi so upoštevali tudi policijsko statistiko. Pri tem so občinam poslali tudi posebne anketne vprašalnike, ki so bili namenjeni občinam in v katerih so spraševali po njihovih dejavnostih in aktivnostih, ki so namenjene občanom.
Ankete, ali se ljudje v svojem mestu počutijo varno, torej niso izpolnjevali občani.
ANKETA
Mi pa smo jih vprašali ...
Se počutite varne v Velenju? Imate kakšno slabo izkušnjo? Kaj bi moralo storiti mesto za še večji občutek varnosti občanov? Anketiranci, ki jih je na ulicah Velenja povprašala Iva Jeknič, so navrgli kar nekaj koristnih nasvetov.
Ali se prebivalci naših vasi in mest počutijo varne, smo povprašali tudi obiskovalce spletne strani naše medijske hiše. In dobili odgovor: 88,9 % jih je prepričanih, da živijo v varnem kraju.
Foto: SHERPA
NE PREZRITE
Nagrada še ne pomeni, da je mesto varno
stran 3
Poldka Pevec iz Velenja
»Podnevi me ni strah, ponoči pa me je, čeprav sem že velikokrat šla sama čez mesto tudi po temi in nisem imela še nobene slabe izkušnje. Predvidevam, da je tako zato, ker se nevarni ljudje zbirajo predvsem v Sončnem parku, jaz pa tja nikoli ne zahajam, zato tudi nimam stikov z njimi. Čeprav se mi zdi Velenje varno mesto, bi lahko bilo še bolj varno, če bi redarji hodili okoli tudi zvečer in ponoči, žal pa nadzorujejo mesto samo podnevi, ko hodijo po parkiriščih in delijo plačilne listke zaradi minutnih zamud parkirnine.«
Simona Razbornik iz Velenja
»Pri nas se dogaja marsikaj slabega, zato me je strah hoditi po temi. Vedno več je tatvin in nepojasnjenih napadov na ljudi. Nikoli ne veš, kaj te lahko doleti ponoči, vendar to ni pravilo, saj poznam ljudi, ki so jih napadli tudi sredi belega dne. Prav tako imam slabo izkušnjo, ki se mi je pripetila nedolgo nazaj, ko me je obkolila gruča mladih ljudi, ker sem parkirala avto na njihovem prostoru. Posredovati je moral eden izmed njih in drugega umiriti, tako da se je na koncu vse srečno končalo. Teh napadov je veliko ravno zato, ker v mestu ni dovolj varnostnikov in policistov.«
Barbara Fekonja iz Velenja
»Tukaj se še zdaleč ne počutim varno, saj je zadnje čase vedno več nasilja in kraj. Prav tako se nekateri ne počutijo varno doma, saj se za zaprtimi vrati dogajajo grozne stvari. Nekateri spregovorijo in jim je lažje, spet drugi so tiho in tlačijo v sebi. Nimam idej, kaj bi lahko storili, da bi se to stanje izboljšalo, saj smo ljudje popolnoma nemočni proti nepridipravom, prav tako je proti njim nemočna policija. Slabe izkušnje se mi žal kar vrstijo, zato grem zvečer le z muko na sprehod in še takrat, ko grem, hodim samo po osvetljenih ulicah.«
NAŠA TEMA
17
iko
je mesto varno
Na območju Mestne občine Velenje (velenjski policisti pokrivajo tudi območje Šoštanja in Šmartnega ob Paki) je bilo lani 1.484 sumov kaznivih dejanj, preiskanih jih je bilo 468. Največ ovadb se nanaša na tatvine. Lani se je zgodilo tudi osem ropov, vsi v ožjem delu mesta. Policisti so preiskovali še sedem primerov izsiljevanja, zaradi nasilja v družini pa so podali 37 kazenskih ovadb. V večini primerov so bili med storilci tisti, ki so bili zaradi enakih ali podobnih kaznivih dejanj ovadeni tudi v preteklosti. Lanske policijske številke kažejo še, da so bile v Velenju 604 kršitve s področja javnega reda, največ jih je prav tako povezanih z mamili.
izjave morali napisati zapisnik in posledično izdati tudi ukrep zoper njegovega napadalca. Nato je patrulja morala še v Ulico bratov Vo-šnjakov, kjer so policisti mirili mlajšega fanta, ki je vpil na dekle.
Celjska statistika, čeprav ni celjska
Kako »deluje« statistika kaže naslednji primer. Medtem ko smo se s policistoma, s katerima smo bili v Celju na terenu, pogovarjali o nekaterih nevarnih točkah v knežjem mestu, sta dobila nujen klic na pomoč. Pijan moški iz Vojnika naj bi pretepel svojo ženo, zato smo se z intervencijskim vozilom in s svetlobnimi znaki za nujno vožnjo odpravili tja. Moškega so ovadili zaradi nasilja v družini, vendar se ženska z ukrepom prepovedi približevanja ni strinjala, zato je ostalo »samo« pri ovadbi. Partner se je več kot očitno umiril, saj ponovnega klica o razgrajanju po odhodu policistov ni bilo več. Vendar se je ta primer vpisal v statistiko Policijske postaje Celje, čeprav gre za vojniško občino. Policijska postaja Celje namreč pokriva tudi območje Vojnika in Dobrne ter Štor, zato so v statistične podatke o kršitvah in ovadbah vključeni tudi dogodki v teh občinah, čeprav neposredno niso vezani na Mestno občino Celje. In vprašanje je tudi,
ali bo ovadba zaradi nasilja »obstala«, saj žrtve zaradi strahu pred nasilnežem nekaj dni po klicu na policijo prijavo tudi - umaknejo. Medtem ko smo bili s policijsko patruljo v Vojniku, so na številko 113 dobili še prijavo o kršenju javnega reda in miru pred enim od lokalov v Štorah. Kasneje se je izkazalo, da je prijavitelj s kraja dogodka izginil kot kafra.
Nekaj se spreminja
Vrnimo se nazaj v Velenje. Treba je priznati, da se očitno v tem mestu, ki je pred leti slovelo zaradi prekupčevanja z drogo, nekaj spreminja na bolje. »V primerjavi z leti prej je manj nasilnih dejanj in manj primerov nasilja v družini,« pravi zdajšnji komandir Policijske postaje Velenje Iztok Mori. Na področju kriminala, povezanega z drogo, pa so policisti vedno bolj odvisni od lastnega učinkovitega dela. Več kot so na terenu, več stvari odkrijejo. To je možno razložiti s strahom ljudi, ki preprodaje mamil - če jo opazijo - ne prijavijo, zato so policisti prepuščeni lastnemu odkrivanju takšnih kaznivih dejanj ... A tudi pri drogah naj bi v Velenju opazili majhen padec števila odvisnikov, ne pa tudi podanih ovadb in količine droge, ki jo policisti v preiskavah zasežejo.
Pogosto se o pojmu varnosti začne govoriti takrat, ko se kaj hudega že zgodi. Varnost v Celju je bila tako tema preteklo jesen, ko so se v enem dnevu zvrstili v mestnem središču posilstvo, poskus posilstva in umor. A so nam takrat na celjski policiji povedali, da se kaj takšnega že vrsto let ni zgodilo in da je po Celju še vedno »varno hoditi«. Na drugi strani prihajajo iz ust policistov, ki delajo na terenu, neuradne navedbe, da se v Celju, ko pogasnejo luči, marsikaj dogaja. Tudi v tem primeru so s statistiko »trčili« neuradni podatki oziroma govorice, da Celje ni tako varno, kot se zdi.
Če bi torej sodili po statistiki, bi lahko sklepali, da minula sobota po številu kaznivih dejanj in prekrškov ni izstopala niti v Velenju niti v Celju. Hkrati pa se nam je zastavilo vprašanje, koliko droge se je na nekaterih lokacijah prodalo, koliko žrtev je spet trpelo nasilje partnerja in koliko sosedov je motilo nočni mir drugih, a so ti primeri ostali neprijavljeni. In torej niso del statistike, na varnost ljudi pa vsekakor vplivajo. Niti policisti si več ne zatiskajo oči, da je ogromno kaznivih dejanj in prekrškov neprijavljenih, kar pomeni, da niso zabeleženi v uradnih dokumentih. Ampak to še zdaleč ne pomeni, da jih ni.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA

Suzana Crnobrnja iz Velenja
»Že celo življenje živim v Velenju in nisem imela še nobene slabe izkušnje niti ne poznam nikogar, ki bi jo imel. To je verjetno tudi razlog, da se v svojem domačem kraju počutim zelo varno. Sem mlada mamica in predvidevam, da bom postala občutljivejša, ko bo moj otrok zrastel in se bo sam igral pred blokom, vendar zaradi tega ne bom postavila ograje okoli igrišča, ampak bom raje pogledovala skozi okno. Mogoče imam to srečo, da je naše naselje zelo mirno in urejeno, na igrišču med bloki pa se vedno igra veliko otrok.«
Saša Pečovnik iz Raven pri Šoštanju
»V življenju se mi še nikoli ni zgodilo nič takšnega, zaradi česar se ne bi počutila varno. Doma in v šoli se počutim zelo prijetno, poznam pa ljudi, ki se ne, zato bi lahko bilo Velenje še bolj varno mesto, če bi bilo več redarjev, ki bi nadzorovali, kaj se v središču in na kritičnih območjih dogaja. Mesta, kjer se zbirajo nevarni ljudje, so splošno znana - park, grad in okolica jezera, kjer igle ležijo povsod, zato se tja sama ne bi nikoli podala.«
Vladislav Premužič iz Velenja
»Velenje je zelo varno mesto in tudi sam se počutim varno, saj v zadnjem času nisem imel neprijetnih izkušenj. Vem, da se dandanes dogaja veliko pretepov in napadov predvsem med mladimi, saj so mladi ljudje radi napadalni, če se počutijo ogroženo. Ko grem zvečer na sprehod v temi, me ni strah, vem pa, da nekatere je. Da se ti ljudje ne bi več počutili ogroženo, je težko doseči. Zgodovinsko je dokazano, da se vedno najdejo ljudje, ki namerno ogrožajo mir in stabilnost družbe. Žal, tako je vedno bilo in vedno bo.«
Dr. Aleš Bučar Ručman: »Dodatno vidim Velenje kot mesto velikih priložnosti za nadaljnji razvoj. Zlasti mladi, med katerimi so številni nadpovprečno sposobni, delavni, kreativni in dobro izobraženi, lahko predstavljajo temelj razvoja. Mesto ima potencial za napredek na izobraževalnem, akademskem, kulturnem in gospodarskem področju. To so mejniki, s katerimi se v svojem razvoju srečujejo vsa mesta, dolgoročno pa je mogoče oceniti, kako uspešna so pri tem.«
Kriminaliteta v Velenju ni zaskrbljujoča
Pogovor z dr. Alešem Bučarjem Ručmanom, avtorjem raziskovalne naloge Življenje v Velenju
Z varnostnim položajem v Velenju se je precej ukvarjal dr. Aleš Bučar Ručman z mariborske Fakultete za varnostne vede, ki je izdelal raziskovalno nalogo Življenje v Velenju: Pogled na medkulturne odnose, kriminaliteto in sobivanje.
Dr. Bučar Ručman je velenjsko občino za podrobno analizo izbral zaradi pomembne vloge migracij in njihovega vpliva na oblikovanje mul-tikulturne skupnosti. V svoji analizi na osnovi policijske in sodne statistike zaključuje, da podoba kriminalitete v Velenju ne zbuja skrb. Število obravnavanih kaznivih dejanj v občini je glede na število prebivalcev manjše kot v številnih drugih občinah - na primer tudi v Celju. Prav tako je tudi nizek delež obsojenih oseb za kazniva dejanja, ki imajo stalno prebivališče v velenjski občini. Ob podrobnejši analizi porazdelitve obravnavanih kaznivih dejanj je ugotovil, da je večina kaznivih dejanj storjenih v središču Velenja.
Uradna statistika torej kaže dokaj zadovoljivo sliko. Ste med raziskavo vseeno dobili občutek, da se občani ne počutijo povsem varno? Zdi se, da je ta predsodek, da Velenje ni najbolj varno mesto, zelo razširjen med ljudmi, ki niso iz tega mesta.
Podatki kažejo, da so varnostne razmere v Velenju dobre in da ne moremo govoriti o nekih večjih težavah, povezanih s kriminaliteto - vsaj ne tisto, katere žrtve so ljudje neposredno. Ti podatki sicer sovpadajo z drugimi študijami, ki potrjujejo povezanost z velikostjo mesta in urbaniziranostjo na eni strani in kriminaliteto na drugi strani, in zato to ni presenečenje. Podobno sliko glede razmer v Velenju kažejo tudi podatki o številu obsojenih storilcev za kazniva dejanja glede na kraj njihovega stalnega prebiva
Poleg podatkov policije smo v raziskavi pridobili tudi podatke občanov Velenja. Med vsemi intervjuvanimi občani ni bilo enega, ki se v Velenju ne bi počutil varno oziroma zelo varno. Skrb občanov je veliko bolj kot v kriminaliteto usmerjena v socialne težave in vprašanje zaposlitev. Tudi sam pa sem zasledil dvojno dojemanje varnosti v Velenju - razliko med občani in ljudmi, ki niso doma v Velenju. To lahko pripisujemo več dejavnikom: od različnih urbanih mitov in stereotipov, vezanih na pretekle dogodke, do realnih težav, povezanih z nasiljem v večernih urah in z nočno zabavo, ko lokalni fantje, katerih družbeni status v njihovi referenčni skupini (družbi vrstnikov) določajo njihova nepopustljivost, ostrost in v nekaterih primerih nasilnost, posežejo po nasilju. To ponovno ni presenečenje in takšnega vedenja ne moremo označiti za velenjsko posebnost, temveč pogost družben pojav. Dolgoročno pa skoraj vsi ti fantje zaživijo družbeno sprejemljivo življenje - se poročijo, zaposlijo in oblikujejo družine.
Koliko je v resnici na tem območju prisotna droga? Sami ste problem zaznali predvsem med mladimi, dejstvo pa je, da je kar veliko primerov, ko preprodajalci v večjih sodnih procesih prihajajo z velenjskega konca ...
Težave, povezane z drogo, so izpostavili številni sogovorniki. Tukaj je bilo vidno največje odstopanje med policijsko sliko kriminalitete in zaznavanjem javnosti. To je sicer lahko posledica tega, da so ljudje na to bolj občutljivi, da so to kazniva dejanja, ki jih je težje odkrivati in dokazati. Vsekakor je to eno od področij, ki se ga ne sme spregledati - vendar ponovno pou-darjem, da je tudi ta problematika del splošne slovenske (še širše, demokratične kapitalistične) stvarnosti in ni velenjska izjema. Kar se tiče konkretnih primerov preprodajalcev iz Velenja - to je vprašanje za organe pregona. Vsekakor pa ne smemo enačiti in ustvarjati stereotipa o povezanosti (vseh) prebivalcev s to obliko kriminalitete.
Pred leti smo slišali tudi pozive županov, da policijska postaja potrebuje več policistov ...
Pri mehanizmih formalnega družbenega nadzorstva (policija je vsekakor del tega) je treba vedno iskati pravo mejo med nadzorom in realno potrebo po tem nadzoru. Tako v prometu kot tudi v drugih primerih kriminalitete - odstopanja ali pretiravanja v eno ali drugo smer so vedno negativna (odziv občanov Maribora na »radarsko
inkasantstvo«, ki je bilo sicer le pika na i vsem kršitvam, korupciji in socialnim težavam, so odličen prikaz tega). Dodatno ne smemo spregledati, da je poleg klasičnega policijskega dela potrebno in učinkovito preventivno delo in preprečevanje kriminalitete v predhodnih fazah. Pri tem mora biti policija eden od partnerjev, vključiti pa je treba še številne druge akterje (šole, lokalno skupnost, občane ...). Raziskave in praksa potrjujejo uspešnost in dolgoročno učinkovitost takšnih pristopov.
Kakšen je vaš osebni vtis o življenju in varnosti v Velenju?
Navdušila me je solidarnostno vzdušje v mestu, ki je promovirana od zgoraj navzdol. Solidarnost, ki postaja v današnjem času »boja vsakogar proti vsakomur« ogrožena vrednota, je v Velenju zapisana v družbeno tkivo. Podobno velja za strpnost med različnimi kulturami, ki je v Velenju na visoki ravni, kar bi lahko bilo vzor na nacionalni (če ne celo evropskemu) ravni. Ljudje dokazujejo, da je sobivanje mogoče in da ga najbolj ogroža politikantsko izkoriščanje delitve prebivalcev za ozke cilje.
URŠKA SELIŠNIK
Dr. Aleš Bučar Ručman je začel delati na FVV leta 2004 kot asistent, ki je malo pred tem izdal prvo knjigo (Nasilje in mladi, 2004). Z leti je napredoval v naziv višjega predavatelja (2007), objavil več znanstvenih člankov, sodeloval na konferencah in bil mentor približno 40 študentom pri diplomskih nalogah. Leta 2011 je izdal znanstveno monografijo Potrošniška demokracija: Analiza politično-medijskega diskurza sodobnih »demokratičnih« družb.
Količnik vse kriminalitete za obdobje 2008-2010, izračunan na osnovi obravnavanih kaznivih dejanj s strani policije, je bil v Velenju 44,72 (to pomeni, da je bilo na tisoč prebivalcev v tem triletnem obdobju obravnavanih 44,72 kaznivega dejanja). To je bistveno manj kot v drugih mestnih občinah (na primer Ljubljana 91,9; Maribor 73,05; Celje 63,45; Ptuj 63,50).
18
ODMEV RADIA CELJE
Kako zdrav/bolan narod smo?
V tokratnem Odmevu na Radiu Celje bomo govorili o bolniških staležih. 7. april je namreč svetovni dan zdravja, mi pa bomo preverili, zaradi česa je zdravje ljudi najpogosteje okrnjeno. Poskušali bomo odgovoriti tudi na vprašanje, ali na slabše zdravje ljudi vplivata tudi finančna in družbena kriza. Zanimalo nas bo kako bolniške odsotnosti vplivajo na potek dela in dobiček podjetij. Preverili bomo tudi kako pogosto se bolniške odsotnosti izrabljajo ...
Za delavce veliko pasti
Kot ugotavlja sindikalistka Mojca Stropnik, se delavci zelo, zelo težko odločijo, da v teh časih, ko je zaposlitev res težko najti, zaradi kršenja pravic sami dajo izredno odpoved.
»Ta je urejena v 111. členu Zakona o delovnih razmerjih, a kaj, ko skriva veliko pasti za delavce,« pravi in dodaja, da je razlogov, ko se delavci lahko odločijo za izredno odpoved, po zakonu več. Stropnikova izpostavlja, da morajo biti delavci zelo pazljivi, zato jim v sindikatih svetujejo, naj se za pomoč obrnejo na sindikat ali na inšpektorat za delo.
»Inšpektorji so zelo prijazni in pomagajo s strokovnim podukom, pripravljene imajo obrazce za odpoved,« pravi in opozarja, da morajo biti vsi postopki zelo natančno in pravilno izpeljani, saj sicer delavci niso upravičeni do prijave na zavod in do nadomestila. »Če poda delavec sam izredno odpoved, iz jamstvenega sklada ne dobi ničesar. To delavcem pripada le, če dobijo odpoved od stečajnega upravitelja.« So pa ob izredni odpovedi vendarle upravičeni do drugih pravic; do neizplačanih plač in regresa, razlike, če niso mogli izkoristiti dopusta, in do odpravnine - ker je za prekinitev delovnega razmerja kriv delodajalec.
»V času gospodarske rasti oziroma stabilnosti je kršitev bistveno, bistveno manj, pravi glavna inšpektorica za delo Nataša Trček in dodaja, da so k povečanju kršitev veliko prispevale poslabšane gospodarske razmere. »Zdaj je tudi veliko sicer poštenih delodajalcev, ki težko plačujejo delavce. Preprosto zaidejo v položaj, ko ni več izhoda.«
Zaposleni tudi po več mesecev brez plač
Zagotavljanje pravic delavcev na papirju vse boljše, a v praksi inšpektorji komaj sledijo kršitvam - Med kršitelji so tudi sicer pošteni in skrbni delodajalci
Žalostna resnica, da v zadnjem času vse več delavcev hodi v službo, a za opravljeno delo ne prejema plačila, je bila minuli četrtek tema oddaje Odmev na Radiu Celje. Osvetlili smo dogajanje pri znanem gostincu Zvonetu Štormanu in v podjetju Avto Celje ter prisluhnili poslušalcem in poslušalkam, ki so v prvi vrsti opozarjali na to, da je premalo nadzora in da obstoječa zakonodaja v naši državi dopušča, da se to dogaja. »Dokler smo imeli SDK, se kaj takega ni moglo zgoditi! In smo jo ukinili! Le zakaj? Da se zdaj lahko krade in goljufa?« je bilo mogoče slišati. Nekdanja Služba družbenega knjigovodstva (SDK) je bila namreč odličen finančni nadzornik in do konca »neusmiljena« do kršiteljev. Še več, že v kali je zatrla morebitne nepravilnosti, saj je podjetjem v celoti blokirala finančno poslovanje, če niso imela poravnanih vseh obveznosti. Med temi so seveda tudi plače in plačani prispevki za zaposlene.
SDK smo v Sloveniji pred dvema desetletjema nadome-
»So primeri, ko delodajalec s prisilno poravnavo prehiti stečaj ... Težko je reči, kaj je najboljše za delavce. Prisilna poravnava je na nek način le priložnost, da se ohrani vsaj nekaj delovnih mest. A če je položaj le prehud, potem nima smisla. Jamstveni sklad krije do maksimalno 4,5 bruto minimalne plače, to pomeni največ tri zadnje mesečne plače, eno za odpravnino in polovico plače za neizkoriščen dopust, kar znaša približno 1.800 evrov. In ta znesek delavcem ogromno pomeni!« še pravi Mojca Stropnik.
praktično ne poznajo kršitev na področju delovnih razmerij, zato imajo tudi zelo malo delovnih inšpektorjev. To je v preteklosti veljalo tudi za Slovenijo,« pravi glavna inšpektorica za delo Nataša Trček, ki upa, da bo že zelo kmalu naša država spet v takšnem položaju. A zaenkrat vodi Inšpektorat RS za delo, v katerem inšpektorji skrbijo za tri področja; za varnost in zdravje pri delu, socialno inšpekcijo in za delovna razmerja. Spoštovanje pravic na področju delovnih razmerij nadzoruje 46 inšpektorjev, v državi pa imamo več kot 193 tisoč gospodarskih subjektov. Ker je kršitev zelo veliko in se s trajanjem gospodarske krize le še stopnjujejo, je in-
sami bomo morali najti rešitve, kako to zagotoviti.«
Kršitev vse več
V Inšpektoratu RS za delo so lani opravil 18.745 pregledov oziroma več kot dva tisoč več kot v letu 2012. Od tega je bilo 10.958 pregledov na področju delovnih razmerij, kamor sodi tudi nadzor plačila za opravljeno delo. Pri tem so odkrili kar 9.762 kršitev. Skupaj so inšpektorji izrekli za 4 milijone evrov glob, po zadnjih podatkih pa je bilo poravnanih 1,6 milijona evrov. Kot pravi inšpektorica, na lastno pobudo skoraj ne morejo več na teren, saj dobivajo toliko prijav kršitev, da jim komaj sledijo, so se pa lani odločili tudi za sodelovanje v hitrih akcijah
»Delodajalec lahko delavca odpusti zaradi poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, potem so delavci upravičeni do nadomestila na zavodu. Ampak odpovedi ne more dati zaščitenim kategorijam, kot so na primer starejši od 55 let in invalidi. Glede na število zaposlenih lahko da odpoved le določenemu številu, sicer je dolžan pripraviti program presežnih delavcev, ki ga mora v 30 do 60 dneh potrditi zavod za zaposlovanje, agonija se tako podaljšuje,« opozarjajo v Območni organizaciji Savinjska ZSSS.
stili z Ajpes (Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, op. p.). In po mnenju mnogih je bil to eden od razlogov, ki je v precejšnji meri povečal plačilno nedisciplino in poslabšal tudi razmere na trgu dela. »V razvitih državah
špektorjev zaenkrat zagotovo premalo. A kot pravi Trčkova, za prihodnost nista prava pot le nadzorovanje in kaznovanje, temveč bi morali preprečiti kršitve prej, preden sploh nastanejo. »Pri tem ni dobro preslikovati modelov iz tujine,
vseh inšpektorjev, v katerih so ugotovili kar nekaj kršitev. Ker gre pri delovnih razmerjih za pogodbeno razmerje med delavcem in delodajalcem, je pri odkritih kršitvah razsodnik sodišče. »Zato inšpektor delavcem, ki so jim kršene pravice,
pomaga tako, da jih napoti na sodišče. Terjatve iz delovnega razmerja mora namreč delavec uveljavljati v petih letih, sicer zastarajo,« pravi Trčkova in dodaja, da inšpektor ob ugotovljeni kršitvi nadaljuje prekrškovni postopek in kršitelja kaznuje z globo.
Bodo visoke globe pomagale?
Z uveljavitvijo novega Zakona o delovnih razmerjih, ki velja od aprila, so globe za kršitve na področju delovnih razmerij močno povišane. Zdaj so v razponu od 3 tisoč do 20 tisoč evrov, doslej pa je na primer za neizplačilo regresa delavcu kazen za delodajalca znašala zgolj 250 evrov. »To je ustrezno, saj bo delodajalec verjetno res dobro razmislil in - če bo le imel možnost - delavce poplačal.« Se bodo torej delodajalci spet bali inšpektorjev? Nataša Tr-ček odgovarja, da najbrž delodajalcu nikoli ni vseeno, če ga obišče inšpektor. »Vselej se najdejo kršitelji, ki najdejo luknje v zakonu in niso pošteni do delavcev. A zaradi hude krize se zdaj dogaja, da so med kršitelji pogosto tudi delodajalci, ki niso sposobni izplačati plač in jim zaradi tega ni vseeno.«
Popravki zakonodaje
Doslej so tudi inšpektorji dali kar nekaj pobud za spremembe delovne zakonodaje
in kot pravi Trčkova, so večino njihovih pobud na resornem ministrstvu upoštevali. Nekaj popravkov zakonov tako že velja, nekaj jih je zdaj še v postopku v državnem zboru. »Eden pomembnejših za naše delo je bil Zakon o matični evidenci, ki zdaj določa, da mora biti delavec prijavljen v zavarovanje, preden začne delati, če je v delovnem razmerju,« pravi in dodaja, da bo za pogodbene sodelavce poskrbel Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, katerega obravnavo se je ta torek začela v državnem zboru. Po
delajo tudi po več mesecev brez plač, ostajajo po več let brez plačanih prispevkov ... »Inšpektorji zgolj nadzorujemo in kaznujemo kršitve. Treba je ukrepati prej, preden do kršitev sploh pride,« pravi Nataša Trček in dodaja, da so delavci resnično v zelo težkem položaju. V tem času je namreč ogromno brezposelnih in delodajalci imajo za izkoriščanje zelo veliko možnosti. Pri tem je zlasti pereče t. i. veriženje oziroma prepletanje gospodarskih družb, saj obstoječa zakonodaja dopušča, da nekdo ustanovi več podjetij in zatem zaposlene
»Najhuje je, da postopki trajajo tako dolgo. Tudi če delovno razmerje odpove delodajalec, traja predolgo, da ljudje pridejo do prvega denarja. Socialni položaj ljudi je ob tako nizkih plačah vse slabši, nimajo več zalog,« pravi Mojca Stropnik in dodaja, da je težko tudi v primerih, ko bi delodajalci skušali pomagati delavcem tako, da jih čim prej dopustijo.
tem zakonu bo za delavce, ki delajo po pogodbi ali preko študentske napotnice, veljalo, da bo morala biti pogodba ali napotnica vselej dostopna na kraju opravljanja dela.
Na papirju drugače kot na terenu
S spreminjanjem zakonodaje naj bi bilo kršitev torej manj, a kot kažejo razmere v številnih podjetjih, ostajajo izboljšave zakonodaje zapisane na papirju, delavci pa
prezaposluje med hčerinskimi družbami, pri čemer pogosto krši njihove pravice.
»V času gospodarske rasti oziroma stabilnosti je kršitev bistveno, bistveno manj,« še pravi Trčkova in dodaja, da so k povečanju kršitev po njenih izkušnjah veliko prispevale poslabšane gospodarske razmere. »Zdaj je tudi veliko sicer poštenih delodajalcev, ki težko plačujejo delavce. Preprosto zaidejo v položaj, ko ni več izhoda.«
IVANA STAMEJČIČ
»Ni debate -
v Gorenje Surovino dajte stare aparate!« dO« surovina I HfSffflH HffilfflHffl
CELOVITO OBVLADOVANJE ODPADKOV I	M ■ •.HB I' J l^i 11 I
^^^^ COMPREHENSIVE WASTE MANAGEMENT I	■	^
Prinesite odpadno električno in elektronsko opremo v enote Gorenja Surovine, d. o. o., v Laškem - Podšmihel b. št. (03 77 72 330) in Žalcu - Ul. Savinjske čete 18 (03 77 72 311), vsak delovni dan med 7. in 18. uro ter v soboto med 9. in 13. uro. S tem pomagate osnovnim šolam do točk in sodelujete v nagradnem žrebanju za male gospodinjske aparate. Žrebanje vsak torek in četrtek na Radiu Celje.	| Več o akciji na www.surovina.si.
Maja po prenovljeni Stanetovi ulici
CELJE - Če imajo te dni med obnovo starega mestnega	Čeprav so sprva načrtovali,
jedra arheologi še vedno ogromno dela na Glavnem trgu,	da se bo obnova začela, šele
pa v podaljšku Stanetove ulice od križišča s Cankarjevo	ko bodo končana dela na Glav-
ulico hitijo gradbinci. Na tem območju bo obnova končana	nem trgu, so se v mestni občini
do konca maja.
z izvajalcem po odkritju prvih
V teh dneh naj bi bila Stanetova ulica v celoti asfaltirana in tako pripravljena za polaganje tlaka, obnova pa naj bi bila končana do konca maja.
arheoloških najdb na trgu odločili, da bodo delali vzporedno na obeh deloviščih. Tako je v Stanetovi ulici že v celoti opravljena zamenjava vseh in-frastrukturnih vodov, na trgu pred Mestnim kinom Metropol pa je pripravljen spodnji ustroj. Asfaltirani sta že dve tretjini ulice in izvajalci polagajo to-nalitne plošče in kocke. V zadnji tretjini ulice pripravljajo in utrjujejo tamponsko nasutje, tako da bo v teh dneh tudi ta del asfaltiran in pripravljen za polaganje tlaka. »V celoti bo tako območje urejeno prej kot Glavni trg,« pravi višja svetovalka v občinskem oddelku za okolje, prostor in komunalo Ana Trunkl. Eno najzahtevnejših del, polaganje kamna na prehodu Cankarjeve ulice, bo prišlo na vrsto predvidoma proti koncu aprila. Kot zaenkrat pričakujejo v podjetju Mineral, ki je izvajalec obnove starega mestnega jedra v Celju, bodo ta dela skušali opraviti brez popolne zapore prometa. Če delne zapore vseeno ne bodo omogočale varnega dela, pa bodo Cankarjevo ulico v tem predelu za vožnjo zaprli med koncem tedna.
IS, foto: arhiv MOC
simbio
vrtnarstvo
UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe:
*	zasaditve
*	vzdrževanje vrtov
*	načrtovanje in svetovanje
/## X* / )C*1f\\* /i
< J
t,
Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 Celje I Mob.: +386 (0) 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 64 12 I vrtnarstvoBsimbio.si I www.simbio.si
Zapletov ne zmanjka
PODČETRTEK - Grad Podčetrtek še ni vedno ni prodan, saj se pojavljajo različni zapleti. Kot smo že poročali, sta umrla tako večinski lastnik gradu Georg Zečevič kot resen interesent za odkup in obnovo gradu. Na srečo so Zeče-vičevi nasledniki grad pripravljeni prodati.
Nazadnje se je izkazalo, da gradu sploh ni mogoče obnoviti in ob njem urediti parkirišča. Dve parceli, ena znotraj in druga zunaj grajskega obzidja, sta namreč v lasti republiškega sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč. Interesenti za nakup gradu so se za odkup teh dveh parcel že pozanimali, vendar so jim iz sklada odgovorili, da »strnjenih gozdnih zemljišč« država ne prodaja. Brez teh parcel lastnik gradu ne more niti obnavljati niti pozneje urediti parkirišča za obiskovalce, saj zanj ni dovolj prostora.
Obe parceli sta namreč vpisani kot kmetijsko oziroma gozdno zemljišče. Iz Občine Podčetrtek so zato prejšnji teden na sklad naslovili dopis, kjer opozarjajo na pomen teh parcel za obnovo in normalno delovanje gradu Podčetrtek, potem ko bi bil obnovljen. Sklad so zaprosili, da bi občini parceli odstopil ali dal naprodaj. Odgovor pričakujejo prihodnji teden.
Obnovljeni grad nad Podčetrtkom naj bi po zamisli interesentov za odkup služil za turistične potrebe. Lastnik petine gradu je Občina Podčetrtek, ki jim je svoj delež tudi pripravljena prodati.	BJ
NE PREZRITE
Rimske Terme ne bodo Rogaška Slatina
Kako ste zašli v zgodbo z Rimskimi termami? Vaše ime je v naših krajih velika neznanka, a tudi med ljudmi, ki v Sloveniji delajo v turističnem gospodarstvu, vas doslej ni bilo. Tudi to je novinarka Janja Intihar med drugim povprašala Marijo Landeker, novo direktorico Rimskih term.
»Moja zgodba se je do danes sestavljala na različnih področjih. Delala sem v mnogih velikih slovenskih podjetjih, pred nekaj leti sem bila na primer direktorica marketinga v Petrolu. Tudi v financah sem delala. Res je, da sem uradno doma iz Grosuplja, vendar so moje korenine tu, na Štajerskem, v Slovenskih Konjicah. Z velikim veseljem sem se vrnila v domače kraje in bom tukaj tudi ostala, če me bodo le hoteli zaposleni in lastnik.«
strani 44-45
NE PREZRITE
Šentjurčanka Anja Čater preživlja sončno leto na deževnem Otoku in ugotavlja: »Čeprav je tempo življenja v Veliki Britaniji hiter, so Angleži neizmerno prijazni. Če karkoli potrebuješ, naletiš na posluh in uvidevnost. Tudi hupanja na cestah v Londonu ni, čeprav je gneča. Mislila sem, da tam ves čas dežuje in da je to turobno mesto, vendar so prav ljudje tisti, ki ga naredijo prijaznega.«
Z njo se je pogovarjala Tina Vengust
V prihodnji številki Novega tednika
tbeHb sezona
■■AKCIJE!
V akciji Naj maturantka, naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol:
GIMNAZIJA CELJE - CENTER (GCC)
SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE (SSGTC)
SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE (SZŠC)
Glasujte za svojega kandidata!
Kupone bomo sprejemali do
torka, 6. maja, do 12. ure!
sta marčevska zmagovalca
Več na strani 39
20
ŠPORT
Sledita »kvalifikacijski«
Celjani iz Maribora s točko - Rudar še bližje vrhu
tekmi
V finalu mladinskega pokala MNZ Celje je bil v Areni Petrol mestni derbi. Celje je premagalo Šampion z 1:0, strelec je bil Nino Pungaršek. V zmagovalni ekipi so bili še Metod Jurhar, Pascal Petek, Žan Zupanc Terglav, Rok Zupanc, Jan Jurišič, Aljaž Štorman, Liridon Nitaj, Tilen Pungaršek, Djordje Vujičič, Aleksander Močič, Matic Marcius, Vasja Jurišič, Amadej Kraljevič, Blaž Zbičajnik, Jasmin Sinanovič, Jon Šporn in Rok Kidrič.
Nogometaši Celja so uspeli iztržiti točko v Ljudskem vrtu, toda Krki je uspel preobrat proti Zavrču, Triglav pa je igral neodločeno v Stožicah. Zadnjeuvrščeni moštvi bosta v naslednjih sobotah gostovali v Areni Petrol, najprej Novomešča-ni, potem Kranjčani.
Rudar je doma ugnal Domžale s 3:1. Dva gola je dal Dalibor Radujko, enega pa
LESTVICA 1.SNL
MARIBOR	24	14 4 6 53:26 46
LUKA KOPER 23		13 4 6 29:23 43
RUDAR	24	12 6 6 35:19 42
GORICA	24	11 7 6 41:22 40
ZAVRC	24	11 310 37:42 36
DOMŽALE	24	8 8 8 38:28 32
OUMPUA	24	9 411 29:35 31
CELJE	24	6 612 20:35 24
KRKA	24	6 315 19:44 21
TRIGLAV	23	4 514 22:49 17
Matej Podlogar. Velenjčani so zdaj tretji. Za vodilnim Mariborom zaostajajo le še za štiri točke, tudi po zaslugi Celjanov, ki so v Ljudskem vrtu domače prikrajšali za dve točki. Na 1:1 je izenačil Sebastjan Gobec z bele točke, na 2:2 pa Nikolas Rajšel. Obakrat je bil najbolj zaslužen Beni Verbič; po odličnem prodoru je priigral enajstmetrovko, kasneje je podajo s kota preusmeril z glavo proti vratom, kjer se je nahajal Rajšel.
Odpraviti grobe napake
Kapetan Sebastjan Gobec ni skrival zadovoljstva glede rezultata in predvsem igre: »Nismo se ustrašili, igrali smo odprto. Naša ekipa napreduje kot celota. Pred nami sta najpomembnejši tekmi v spomladanskem delu prvenstva.« Igra je dejansko stekla, bilo je veliko kratkih podaj in pogumnih številčnih prehodov
proti nasprotnemu golu. Toda ko je Gobec izenačil, je veselje trajalo le minuto, namreč nemudoma je Fajic popeljal domačine v novo vodstvo: »Analiza kaže, da prejemamo gole zgolj po naših grobih napakah. Prejeti zadetki niso plod premoči tekmecev. Bistveno je, da smo uspeli dvakrat izenačiti in potrdili psihološko stabilnost.«
Iz krize
Redke so tekme, ko se gostujoče moštvo ne brani v Ljudskem vrtu. Izjema je vsekakor bila v soboto, trener Miloš Rus je vztrajal na ambiciozni igri, pa čeprav ima spet obilo težav s poškodbami igralcev: »Vratar Kotnik ima poškodovano stegensko mišico. Od petih osrednjih branilcev so štirje poškodovani, na srečo igra Jugovic odlično. Upam, da bomo kmalu lahko računali na Žitka in Vasova. V Mariboru smo ostali pri svojih
smernicah. Z obrambno igro ne bomo ustvarili igralca za prodajo. Lahko bi morda iztržili še več, manjkala nam je zaključna podaja. Obenem ne smemo biti evforični.«
Remi je odlična popotnica in vabilo za gledalce pred izjemno pomembnima tekmama: »Želimo, da gledalci prepoznajo naš trud in prizadevanje po kakovostni igri.
Upam, da nam bodo pomagali, da se izvlečemo iz re-zultatske krize.« Manj golov od Celja je dosegla le Krka.
DEAN ŠUSTER Foto: DAMIR MRKONJIČ
Korak do finala
Veselje kadetinj ŽKK Athlete Celje
»Hopsali« v
zmajevem
gnezdu!
Polzelska senzacija v Stožicah - Rizman Elektro popeljal iz nevarnih voda - V Šentjurju alarmantno stanje
Celjske košarkarice so dobile prvo tekmo polfinala končnice državnega prvenstva in so le še korak oddaljene od uvrstitve v finale. V domači dvorani so prepričljivo premagale Domžalčanke s 97:47. Na drugi tekmi je bil Triglav z 61:55 boljši od Grosupljega.
Prvo ime celjske zasedbe je bila znova Marica Gajic, ki je tekmo končala z 20 točkami in 19 skoki. S 17 točkami in sedmimi podajami ji je sledila Helena Boada. Druga tekma polfinala, najbrž zadnja, bo v petek v Domžalah.
Po mladinkah kadetinje
V celjskem taboru so v tednu dni osvojili dva naslova državnih prvakinj, sprva mladinskega, nato kadetskega. Celjanke so v polfina-lu zaključnega turnirja v Novem mestu s 84:49 premagale Triglav, v finalu pa Krko z 89:36 in se tretjič zapored veselile naslova. Milina Mišeljič (v finalu 24 točk) je bila izbrana za najkoristnejšo igralko, Larisa Ocvirk (21) je bila najboljša strelka, Alma Potočnik pa najbolj-
ša podajalka zaključnega turnirja.
V	ekipi so bile še Zala Belak, Zala Pučko, Rebeka Kračan, Zara Ribič, Ana Govc, Nina Žolnir, Gloria Šar-lah, Teja Dimec in Neža Murn. »Zelo sem ponosen na naše košarkarice.
V	finalu so prikazale zelo dobro
košarko. Gre za novo potrditev dobrega dela v mlajših selekcijah in tako bo treba nadaljevati,« je dejal trener Damir Grgič. Konjičanke so bile četrte.
MITJA KNEZ Foto: ALEŠ FEVŽER/KZS
Kaj presenečenje, senzacija v Stožicah! Pripravili so jo polzelski košarkarji, ki so Union Olimpijo v 3. krogu lige za prvaka premagali s 77:70. Alexis Wangmene je dosegel 24 točk, Goran Jagodnik in Miha Vašl po 18, Christopher Gabriel 8, Simo Atanackovič 5 in tako dalje, ko je zaradi poškodbe manjkal prvi organizator igre Danijel Vujasinovič.
Hopsi so po petih minutah po-vedli s 13:6 in razliko le še poviševali. Sredi 3. četrtine so imeli kar 15 točk naskoka. 300 gledalcev je čakalo na izbruh zmajev, ki so pet minut pred koncem izid izenačili na 64:64. Domala vsi so pričakovali, da bodo Hopsi klonili, a se to ni zgodilo. V končnici so varovanci trenerja Jerneja Kobaleta povedli za sedem točk in prednost znali ohraniti.
Kako se rešiti?
Košarkarji šentjurskega Tajfuna so v 5. krogu lige za obstanek v domači dvorani gostili prerojeno Elektro, ki je po prihodu trenerja Vladimirja Rizmana vpisala še četrto zaporedno zmago. V Hru-ševcu je zmagala z 82:77. Tajfun je še naprej na zadnjem mestu, ki vodi v nižji rang tekmovanja. Ima enako število točk kot Slovan, a je slabši v medsebojnih tekmah, zato mora imeti na koncu sezone zmago več od Ljubljančanov. Predzadnje
mesto pelje v dodatne kvalifikacije z drugo in tretje uvrščeno ekipo 2. lige. Do konca ostaja še pet krogov.
Številni preobrati
Šentjurčani so v 4. minuti druge četrtine proti Elektri povedli že za 20 točk! Šoštanjčani so se z delnim rezultatom 16:2 približali in šokirali tako domače igralce kot navijače. Potem so povedli že za devet točk, a je Tajfun z delnim izidom 12:0 dobre tri minute pred koncem tekme vodil z 69:66. Sledila je trojka Sanela Bajramliča, nato pa natančno izvajanje prostih metov Elektre, kar 12 v dobri minuti in pol. Zadela jih je kar enajst. »Igralci nimajo karakterja, nimajo zaupanja vase. Ne vem, kaj dejati. V šoku sem. Še vedno je vse odprto, a bo izjemno težko.« je bil razočaran domači trener Edi Dželalija. Vladimir Rizman je pripovedoval: »To je bila najlažja tekma za nas, a v uvodnih minutah naši igralci tega niso potrdili. Bili so v krču, potem pa so se zbrali in razigrali. Kaj sem naredil z ekipo? Nič posebnega. Malce smo sprostili ekipo, fantom pa dali vedeti, da znajo igrati košarko. Gre za drugačen način treniranja. Uvedel sem svoj sistem. Gredo pa zasluge tudi prejšnjemu trenerju. Je pa res, da vsaka metla pometa na svoj način.«
MK, DŠ
Urlep najboljši mladinec
Enajsto odprto državno prvenstvo v hitrostnem drsanju na kratke proge je bilo na celjskem drsališču v okviru tradicionalnega prvenstva Alpe Jadran.
Na njem so poleg domačih tekmovalcev nastopili drsalci z Madžarske, iz Srbije, s Hrvaške ter iz Bosne in Hercegovine. Od predstavnikov celjskega kluba je Luka Bor Urlep osvojil prvo mesto, drugi je bil Tibor Komerički, tretja pa sta bila Lovro Zgoznik in Jan Jelen. Tekmi prvenstva Alpe Jadran organizirata tudi Zagreb in italijanska Pontebba.
Državni prvaki pa so od predstavnikov domačega kluba postali Ida Komerički med mlajšimi mladinkami, Patricija Juren med mladinkami, Lovro Zgoznik med mlajšimi mladinci in Luka Bor Urlep med mladinci.
DŠ
Foto: arhiv DK Celje
Z desne stojijo Patricija Juren, Ida Komerički in Dina Špan.
ŠPORT
21
Victoria spet premagana!
Celjanke evropske klubske prvakinje - Nada Savič podrla 642 kegljev
Z leve stojijo Rada Savič, Barbara Fidel, Saša Črep, Patricija Bizjak in Eva Sajko, čepijo pa Lado Gobec, Brigita Strelec, Nada Savič in Anja Kozmus.
Na sklepnem turnirju evropske lige v nemškem Straubingu so kegljačice Celja v finalu ugnale nemško Victorio iz Bamberga s 5:3 (3676:3588) in tako že petič osvojile naslov evropskih klubskih prvakinj. Celjanke so imenitno kegljale proti aktualnim prvakinjam iz Nemčije.
Dvoboj je bil zanimiv do zadnjih lučajev. Nemke so vodile z 2:1, potem pa sta »potegnili« Nada Savič in Brigita Strelec. Prva je s 642 podrtimi keglji, kar je bil naj-
V četrtfinale rokometne lige prvakov so se uvrstili Veszprem, Flensburg, Kiel, Barcelona, Metalurg, Var-dar, PSG in Rhein-Neckar Löwen. Za senzacijo so poskrbeli rokometaši Var-darja, saj so izločili lanske zmagovalce lige prvakov. Slovenska kluba sta nastope končala v osmini finala. Celjani so zelo drago prodali svojo kožo v Flensburgu, Velenjčani pa so v Parizu izgubili s 34:25.
Vse velenjske tegobe so privrele na dan po 40 minutah, kar se je nakazovalo že v Mariboru. Genialni Staš Skube (6 golov) pač nima nadomestila, Dujmovič in Papež prav tako ne in utrujenost je botrovala krepkemu padcu, za preobrat pa je bil najbolj zaslužen robustni krožni napadalec Gu-narsson. Po pet golov sta dala Niko Medved in Senjamin Buric. V Rdeči dvorani pa jih
boljši izid turnirja, s 3:1 premagala Sino Beiser, Strelčeva (630) pa izkušeno Poljakin-ko Beato Wlodarczyk. Ostali dosežki naših tekmovalk v finalu: Barbara Fidel 607, Anja Kozmus 610, Eva Sajko 602 in Rada Savič 585.
Desetič na odru
Varovanke trenerja Lada Gobca so tako od leta 2002 v prestižnem klubskem tekmovanju petkrat osvojile prvo mesto, štirikrat so bile evropske podprva-kinje, enkrat so bile tretje.
ne boli glava zaradi poraza, temveč zaradi - remija. Med tekmama s PSG so se namreč »ose« iz dvorane Tabor vrnile zgolj s točko (Šoštarič je izenačil iz devetmetrovke po izteku 60 minut) in imajo zdaj v ligi za prvaka le še štiri točke naskoka pred »pivovarji«.
Ruski poseg
Celjski rokometaši so v Flensburgu izgubili povratno tekmo osmine finala lige prvakov s 30:27. Ključna je bila 51. minuta, ko je bil izključen Ivan Sliškovič, Nemci pa so vodstvo 24:22 spremenili v 26:22. Trener Branko Tamše je poskušal z minuto odmora spremeniti tok dogodkov, a je Thomas Mogensen v 54. minuti zadel za 28:23 in praktično odločil zmagovalca. Najboljši strelec tekme je bil Gašper Marguč z osmimi goli. Tamše se je upravičeno pridušal nad vmešavanjem
Oktobra so bile v Apatinu na zaključnem turnirju svetovnega pokala »le« druge. Tedaj so se sedmič zapored uvrstile v finale. To je bil prav gotovo lep uspeh, toda v en glas so dejale: »Glede na naše rezultate v predtek-movanju in polfinalu nismo zadovoljne«. Bamberg je bil v finalu boljši in najlepše se je bilo pisani mednarodni zasedbi (poleg nemških re-prezentantk še Poljakinja, Madžarka in Romunka) oddolžiti na njenem terenu. To Celjanke zaradi izjemne
ruskega sodniškega para Zotin - Volodkov: »Preprečevala sta nam izvedbo >hitre-ga centra< in tako preprečila naš načrt. Bili smo povsem enakovreden nasprotnik 115 minut, ob koncu celotna razlika znaša dva zadetka. Obljubljam pošteno borbo do konca meseca maja.«
Zorman v Celju
Slovenska rokometna reprezentanca bo konec tedna nastopila na močnem pripravljalnem turnirju na Danskem. Selektor Boris Denič je v zadnjem trenutku namesto poškodovanega vratarja Celja Matevža Skoka vpoklical Klemna Ferlina. S prvotnega seznama je črtal Gorazda Škofa, Dragana Gajiča, Vida Kav-tičnika, Luko Žvižeja ter tudi Uroša Zormana. Slednji bo danes na Okrožnem sodišču v Celju (8.30), saj toži celjski klub zaradi neizplačanega dolga (99.660 evrov). V slovenski selekciji so štirje člani Celja Pivovarne Laško, Uroš Bundalo, Borut Mačkovšek, Gašper Marguč in Sebastian Skube ter rokometaša Gorenja Staš Skube in Mario Šoštarič.
DEAN ŠUSTER
samozavesti znajo. Pa še jezne so bile.
Racionalna Nada
Vražja Gobčeva dekleta so se v finale evropske lige prvakinj uvrstile po zmagi v pol-finalu proti subotiškemu Pionirju s 7:1 (Sajko 625, Strelec 611, Fidel 603, Kozmus 598, R Savič 586, N. Savič 547). Največji razpon med dvema dosežkoma je imela Nada Savič. Čeprav je podrla 20 kegljev manj od Vilovove, je zmagala s 3:1 v setih in priborila točko: »Vodila sem s 3:0 v setih in zadnjih 30 lučajev je bilo slabih, a osvojila sem točko za ekipo, kar je najbolj pomembno na teh tekmovanjih. Obenem skupna razlika v kegljih ni bila kočljiva.« V finalu pa je bila izjemna: »Ja, odigrala sem, tako kot je treba. Vse se mi je lepo prekrilo, a tudi soigralkam.«
V moško ligo?
Za nekaj ambicioznih nemških kegljaških sredin bi bilo najbolj pametno, če bi za državno prvenstvo prijavile igralke iz Celja. Šušljalo se je, da je ideja blizu uresničitvi. »Me za to ne vemo, ostale bomo zveste celjskemu klubu in še naprej >kravžljale< živce bogatejšim ekipam,« je odvrnila Nada Savič in za tehnično dovršenost vseh v klubu izpostavila trenerja Gobca. Ta ne vidi možnosti v Nemčiji, glede napredka pa bi ekipo
Športni kodelar
Petek, 4. 4.
KOŠARKA
1. SL (ž), druga tekma polfinala končnice: Domžale
-	Athlete Celje (19).
Sobota, 5. 4.
NOGOMET
1.	SL, 25. krog: Celje - Krka (16), Zavrč - Rudar (19).
2.	SL, 19. krog: Radomlje
-	Šampion (16).
KOŠARKA
1. SL, liga za prvaka, 5. krog, Novo mesto: Krka -Zlatorog (19), Polzela: Hopsi
-	Rogaška (20.30).
1. SL, liga za obstanek, 6. krog: Grosuplje - Elektra (19), Šentjur: Tajfun - Maribor (19).
ROKOMET
1.	SL (ž), drugi del, 6. krog: Zelene doline Žalec
-	Celje Celjske mesnine (18), Velenje - Krka (19).
Nedelja, 6. 4.
NOGOMET
2.	SL, 19. krog: Šmartno 1928 - Krško (16).
Sreda, 9. 4.
KOŠARKA
1. SL, liga za prvaka, 5. krog: Rogaška - Helios (18), Laško: Zlatorog - Hopsi (19).
najraje prijavil v 1. slovensko moško ligo, kjer ne bi bila zgolj konkurenčna, temveč bi se borila za sam vrh. Finančni pogoji so trenutno pri nas slabi, mnogo boljši so v Srbiji in na Hrvaškem.
Vodi Fidelova
Svetovno posamično prvenstvo bo čez poldrugi mesec - po 32 letih znova - v Brnu. »Verjetno bo tja odpotovala celotna naša prva ekipa, takšni so pač
1. SL, liga za obstanek, 7. krog: Portorož - Tajfun (20).
Panorama
NOGOMET
1.	SL, 24. krog: Maribor -Celje 2:2 (2:1); Mezga (11), Fajič (33); Gobec (32-11 m), Rajsel (62), Rudar - Domžale 3:1 (1:0); Radujko (32, 54), Podlogar (81); Parker (85-11 m), Krka - Zavrč 2:1 (0:1), Koper - Gorica 1:0 (0:0), Olimpija - Triglav 1:1 (1:1).
2.	SL, 18. krog: Bela krajina - Šampion 1:2 (0:0); Hodžič (66), Spudič (85-ag), Šmartno 1928 - Dob 2:2 (1:2); Kidrič (37), Jelen (73-11 m). Vrstni red: Dob 42, Radomlje, Aluminij 33, Šmartno, Veržej 28, Krško, Ankaran 25, Šenčur 24, Šampion 11, Bela krajina 3.
ROKOMET
Liga prvakov, povratni tekmi osmine finala: Flensburg - Celje Pivovarna Laško 30:27 (15:14); Eggert, Svan 7; Marguč 8, Zelenovič, Sliško-vič, Žabič 4, Lekai 3, Skube, Mlakar, Razgor, Žvižej 1, PSG - Gorenje 34:25 (17:17); Hansen, Gunnarsson 7; Skube 6, Medved, S. Burič 5, Dujmovič 4, Papež, Dobelšek, Gams, Bečiri 1.
1. SL (ž), drugi del, 5. krog: Veplas Velenje - Ce-
dosežki oziroma uspehi,« pravi selektor Lado Gobec, ki je dal idejo za drugačno svetovno lestvico in jo tudi ustvaril z ustreznejšim sistemom točkovanja. Na njenem vrhu je Barbara Fidel, Eva Sajko je osma, Nada Savič si deli 10. mesto, Anja Kozmus je 19., Rada Savič 26., Brigita Strelec pa 35. To so tudi najboljše slovenske uvrstitve.
DEAN ŠUSTER Foto: arhiv KK Celje
lje Celjske mesnine 28:29 (15:15). Vrstni red: Zagorje 42, Celje 31, Žalec 28, Krka 27, Velenje 26.
KOŠARKA
1. SL, liga za prvaka, 3. krog: Union Olimpija
-	Hopsi 70:77; Omič 13, Vladovič 12; Wangmene 24, Vašl, Jagodnik 18, Gabriel 8, Atanackovič 5, Mulalič, Godler 2, 2. krog: Zlatorog
-	Union Olimpija 60:90; Miloševič 22, Dimec, Jo-vanovič 11, Mitrovič, Jurak 5, Marasovič 4, Abramovič 2; Omič 18, Murič 16, Krka
-	Rogaška 91:88; Lapornik 20, Booker 15; Pelko 16, Mi-jovič 15, Čebular, Koštomaj 14, Miljkovič 11, Nikolič 10, Brkič 6, Smajlovič 2. Vrstni red: Olimpija 5, Helios 4, Hopsi 3, Krka, Rogaška, Zlatorog 2.
1. SL, liga za obstanek, 5. krog: Tajfun - Elektra 77:82; Držič, Primorac 22, Veličk-ovič 9, Zadnik, Zimič 7, M. Sebič, S. Sebič 3, Tomaševič 2; Lelič 22, Dimec 19, Bajra-mlič, Zagorc, Rizman 10, Ha-sič 7, Šlutej, Priest 2. Vrstni red: Grosuplje 35, Portorož 33, Elektra, Maribor 32, Slovan, Tajfun 30.
1. SL (ž), prva tekma polfinala končnice: Athlete Celje
-	Domžale 97:47; Gajič 20, Boada 17, Tyson Thomas 13, Hamrouni 12, Lisec 11, Osterman, Potočnik 9, Abra-movič 6; Prezelj 19, Špaca-pan 15. (MiK)
Prvi v borbah ekipno
Na mednarodnem S. K. I. F. karate turnirju v dvorani Golovec so nastopili predstavniki vseh najboljših slovenskih klubov in tudi nekaterih tujih.
Društvo za karate Celje je turnir organiziralo ob 45. obletnici delovanja. Osvojilo je enajst prvih mest in še pet srebrnih ter šest bronastih medalj. V skupnem seštevku je bil celjski klub na drugem mestu, najboljši pa je bil v borbah ekipno. Za strokovno delo v celjskem društvu skrbita trenerja Davorin Kračun in Sebastjan Kantužer.
Štiri svoje varovanke in varovance sta uspela pripeljati do naslovov državnih prvakov. Prvenstvo je bilo v Rušah, prva mesta pa so osvojili Tim Valner v katah med mlajšimi dečki (v borbah je bil drugi), Tjaša Kvas v borbah med mlajšimi deklicami (3. v katah), Pia Leskovšek v katah med mlajšimi deklicami in Michael Petrov v katah med mladinci. Luka Kvas je bil 3. v borbah med mladinci.
DŠ, foto: SHERPA
Tekmovalci Društva za karate Celje
Celjani dražje prodali kožo
22
KRONIKA
Jara kača se razpleta
Primer Bombek: sodba, a še ne pravnomočna
Pretekli teden se je v Celju končal sodni postopek zoper 53-letnega Celjana Gorazda Bombeka. Zaradi poskusa umora svojega sina, ki je bil leta 2000 še mladoleten, so ga na celjskem okrožnem sodišču pred dnevi obsodili na leto in deset mesecev zapora. To je eden najdaljših sodnih postopkov na celjskem okrožnem sodišču. Pred leti so ga dvakrat že obsodili na zaporno kazen, a je višje sodišče sodbi razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje. Tudi letošnja sodba še ni pravnomočna.
Štirinajst let je trajalo, da so na začetku policisti, zdaj pa še sodišče, pojasnili, kaj naj bi se usodnega večera 12. marca leta 2000 dogajalo v Bombekovi družini. Vendar sodba še ni pravnomočna, saj je Bombekov zagovornik pritožbo že napovedal. Če bodo višji sodniki prisodili njemu v prid, se bo morda sojenje začelo že četrtič. Nekaj pa je zagotovo znano. Postopek se je vlekel kot jara kača. In sodnica Mojca Turi-nek, ki je vodila tretje sojenje, je v razlagi sodbe jasno povedala, da je k temu zelo veliko pripomogel obtoženi sam.
Vzgojna klofuta?
Naj spomnimo. Do družinskega nasilja je prišlo po besednem sporu med očetom in sinom v času, ko je družina še živela skupaj. Sledilo je prerivanje, nakar naj bi Bombek sina začel daviti. Močan stisk sinovega vratu je povzročil, da je ta doživel kratkotrajno motnjo zavesti in na vratu dobil »pikčaste krvavitve in podplutbe«. Ta dva izraza so ves čas uporabljali tudi zaslišani izvedenci medicinske stroke. Bombek naj bi sina spustil, ko je temu na pomoč prihitela obto-ženčeva takratna partnerka,
nato pa se spravil tudi nanjo. V tem času naj bi se sin ovedel in očeta udaril, da bi zaščitil mamo. Obtoženi je med sojenjem ves čas trdil, da ni šlo za poskus umora, da je sinu dal vzgojno klofuto (in ob tem omenil, da mu je klofuto pritisnil že kdaj prej), nikakor pa, da bi ga hotel umoriti. V sodnem procesu je pričal tudi sin, ki danes stika z očetom razen na sodišču nima več. Trdno je vztrajal pri vseh svojih navedbah. Spor in fizični obračun naj bi videl tudi mlajši Bombekov sin, ki je takrat štel komaj enajst let. Čeprav naj bi mlajši sin svoje izjave v pričanju na sojenju nekoliko spremenil očetu v prid, je sodnica verjela njegovi prvi izjavi, »da ga je bilo strah«. To pomeni, da je bila zadeva, ki ji je bil priča na lastne oči, zelo resna.
Pripor že vštet v kazen
Obtoženi se je zagovarjal s tem, da naj bi spor povzročil sin, ki naj bi očeta prvi udaril, vendar sodišče temu ni verjelo. Sodnica je dejala, da je obtoženi poskušal svoje dejanje prikazati kot silobran, a četudi bi sodišče verjelo njemu, bi bil takšen silobran prekoračen. Iz njene razlage sodbe je bilo razvidno, da je pri svoji odločitvi o Bombekovi krivdi verjela vsem izvedencem, predvsem izvedencu klinične psihologije. Ta je namreč o odnosu med sinom in očetom po pogovoru z oškodovancem ocenil, da je šlo za izrazito nestrpnost, vendar sin do očeta naj ne bi bil agresiven ali odklonilen, medtem ko naj bi bil sin večkrat fizično maltretiran. V zaključku je še pojasnila, da naj bi močan stisk vratu trajal od 8 do 15 sekund in da - če bi trajal dlje - bi to za sina bilo zagotovo življenjsko
Samo v tretjem sodnem postopku so zaslišali kar pet izvedencev psihiatrične in medicinske stroke. Vse to zahteva svoj čas. Vsak izvedenec ima v povprečju 30 dni, da izdela mnenje in odgovori na vprašanja, ki mu jih zastavi sodišče. Včasih so izvedenci mnenja izdelovali še dlje, vendar jim v zadnjem obdobju sodišča določijo krajši rok tudi zaradi hitrosti postopka. Pet izvedencev v enem postopku je glede na ostala sojenja kar veliko, vendar je šlo za zapleten primer, v katerem je moralo sodišče brez kančka dvoma razsoditi. Obramba in tožilstvo se v nekaterih primerih tudi nista strinjala samo z branjem izvedenskih mnenj, ampak z neposrednim zaslišanjem, kar pomeni, da so izvedence morali vabiti na obravnave. Nekateri so se tudi kdaj pa kdaj opravičili in narok so morali spet preložiti.
Gorazd Bombek na eni od obravnav pri sodnici, ki se je potem iz postopka izločila. Primer je nato prevzela sodnica Mojca Turinek. Na obravnavi, kjer je nastala ta fotografija, je sodnica Bombeka opozorila tudi, da je v dvorani snemanje prepovedano, saj je domnevala, da ima vanjo uperjeno kamero mobilnega telefona.
nevarno. V kazen enega leta in desetih mesecev zapora je sodnica vštela tudi čas, ko je Bombek bil v priporu, kar je nekoliko več kot leto. V kolikor bo sodba pravnomočna, lahko Bombek za nekaj mesecev preostale zaporne kazni zaprosi za alternativno obliko prestajanja kazni, vendar je vprašanje, ali se bo s tem strinjalo tožilstvo. V kolikor bo reklo ne, bo moral za zapahe.
Zavlačevanje
Na Okrožnem sodišču v Celju so nam potrdili, da gre resnično za kazenski postopek, ki je »med dalj časa trajajočimi«. Konec lanskega leta so bili na sodišču v Celju med nerešenimi kazenskimi spisi po naših podatkih samo še trije primeri, ki trajajo tako dolgo. »O razlogih za dolgotrajnost zadeve vam ne morem odgovoriti enoumno. Razlogov je več. Nedvomno je osnovni razlog, da gre za zahtevno zadevo tako z materialnega kot s
procesnega vidika. O zahtevnosti zadeve nedvomno priča to, da je bilo angažiranih pet izvedencev in da je bila zadeva na prvi stopnji obravnavana že trikrat,« pravijo na Okrožnem sodišču v Celju, kamor smo naslovili vprašanje, kje vidijo razloge za to, da postopek zoper Bombeka traja tako dolgo. A med vsemi razlogi za dolgotrajnost postopka tokrat ni korektno kazati s prstom zgolj na sodišče. Medtem ko javnost pričakuje pri trajanju sojenj predvsem časovno ekonomičnost, je sodišče vezano na upoštevanje procesne zakonodaje, ki nalaga tudi sledenje vsem predpisom, ki sploh lahko ustvarijo pogoje za sojenje.
Srčne težave
Sodišče mora spoštovati z zakonom predpisane postopke, ki jih obtoženi s svojimi odvetniki s pridom izkoriščajo. To je javnosti danes razvidno tudi iz številnih drugih primerov. In nič drugače naj ne bi bilo
v zadevi Bombek. Ravno zato je sodnica Mojca Turinek Bombekovo zavlačevanje poudarila še v razlagi sodbe. Bombek naj bi že v času postopka, ki je potekal pred drugo sodnico, doživel srčni napad. To je dokazal z zdravniškim poročilom. Nato mu je postalo slabo med eno od obravnav, zaradi česar so na sodišče morali klicati nujno medicinsko pomoč. Zatem je bil več mesecev v bolniškem staležu, kar je pomenilo, da se sojenje ni moglo nadaljevati. Na isti obravnavi, kjer naj bi ga »stisnilo pri srcu«, je, medtem ko se je držal za prsi in tožil, da mu je slabo, izustil »prasica«, za kar je kasneje dejal, da ni bilo nikakor namenjeno sodnici, temveč je to rekel zaradi bolečine, ki jo je čutil v prsnem delu. A sodišče vedno ni verjelo njegovim navedbam, da
sojenja ne more spremljati zaradi slabega zdravstvenega stanja. Decembra lani, na tretjem sojenju, ki ga je prevzela tretja sodnica, je to med obravnavo omenila in slišati je bilo, kot da naj bi Bombek svoje slabo počutje na dan obravnave tudi zaigral.
Spor v sodni dvorani
Na eni od sodnih obravnav sta se obtoženi in njegov sin enkrat celo ponovno sprla, zaradi ostrih besed med njima pa je moral posredovati varnostnik. Ta je bil zatem na nekaterih obravnavah v sodni dvorani tudi navzoč. Bombek je med sojenjem najmanj dvakrat iz dvorane odkorakal, češ da ne priznava več celjskega sodišča. Svojo hitro jezo in vročo kri pa je na sojenju kazal celo z ostrimi besedami, ki so bile pogosto nespoštljive do sodnikov oziroma sodnic, ki so postopek vodili. Čeprav so sodniki in sodnice imeli to možnost, da ga zaradi takšnega obnašanja vsaj denarno kaznujejo, so ostali pri vodenju postopka hladni in možnosti nikoli niso uporabili.
Ko smo se neuradno pogovarjali s pravniki, so nam potrdili, da bi morali predvsem odvetniki oziroma zagovorniki svojim obtoženim strankam pred obravnavami vendarle razložiti, kakšna so pravila obnašanja v takšnih postopkih. Torej kaj si obtoženi v sodni dvorani lahko privošči in česa absolutno ne. Nalogo zagovornikov vidijo predvsem v tem, da tudi obtožene seznanijo s pravno kulturo. Na celjskem sodišču s tega stališča primera Bom-bek niso mogli komentirati, saj sodba še vedno ni pravnomočna in bi bil takšen komentar prenagljen.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (SHERPA)
Na celjskem sodišču so Gorazda Bombeka zaradi poskusa umora obsodili prvič, in sicer na šest let zapora. Leta 2009 je bil drugih obsojen na zaporno kazen. Obakrat je višje sodišče sodbo razveljavilo.
Koliko časa in denarja?
Na Okrožno sodišče v Celju smo naslovili še vprašanji, koliko sodniških ur je bilo porabljenih za primer Bom-bek in koliko sodnega osebja je delalo pri tem primeru. Treba je vedeti, da večino sodnih obravnav v zadnjem letu snemajo, kar je nekoliko skrajšalo čas trajanja narokov. Vendar je treba zvočne posnetke obravnav nato pretipkavati, kar lahko prav tako traja ure in ure. Zapisnike nato izročijo strankam v postopku.
»Na vprašanje o porabljenih sodniških urah za rešitev omenjene zadeve vam žal ne morem odgovoriti,
saj takšnih podatkov ne evidentiramo. Sicer pa sta pri delu na tem primeru sodelovali še vsaj dve strojepiski in sicer tista, ki je sodelovala na glavnih obravnavah in strojepiska, ki je izdelovala prepise zvočnih posnetkov. Z zadevo se je ukvarjala tudi vpisničarka. Vse omenjene javne uslužbenke so poleg tega opravljale tudi ostalo delo, zato je nemogoče izmeriti, koliko časa so porabile za delo na primeru Bombek. Ravno tako vam v danem trenutku ne moremo odgovoriti o porabljenih stroških v omenjeni zadevi,« so nam odgovorili iz sodišča.
KRONIKA
23
Nož vrtel v sestri
Obsodili so ga na osem let in pol zapora
Uboj 52-letne Krofličeve se je zgodil za temi vrati v Malgajevi ulici v Celju 21. novembra lani.
Na celjskem okrožnem sodišču so minuli četrtek zaradi kaznivega dejanja uboja obsodili 51-letnega Alfonza Krofliča. Lani novembra je v Malgajevi ulici v Celju do smrti zabodel svojo 52-le-tno sestro Mileno. Kroflič je krivdo za uboj priznal in si s tem prislužil nekoliko nižjo kazen, kot bi jo dobil v rednem dokaznem sodnem postopku. V zapor mora za osem let in pol.
»Žal mi je za to, kar se je zgodilo, predvsem pa za to, da je nečak ostal sam,« je dejal Kroflič, ko je v četrtek stopil pred sodnico celjskega sodišča. »Želim, da se postopek čim prej konča in da kazen čim prej odsedim, da bi lahko potem prišel nazaj na prostost in dalje skrbel zanj,« je še dejal. Sin umorjene je namreč hudo bolan že od rojstva in sam zase ne more skrbeti. Takoj po usodnem dogodku je skrb zanj moral prevzeti Center za socialno delo Celje.
Kaj se je zgodilo?
Kroflič se je s sestro sprl v večernih urah, nato se je umaknil v svojo sobo. Ker naj bi prišla za njim, ga je
to očitno samo še dodatno ujezilo. Zabodel jo je s kuhinjskim nožem, ki je imel rezilo dolgo deset centimetrov. In to ne samo
enkrat. Ženska naj bi imela več vbodov v prsnem košu, vratu in celo na obrazu. Kot je dejala tožilka Marija Sla-dič, naj bi Kroflič nož med
vbodi celo vrtel v telesu, da so bile poškodbe še toliko hujše. Usodni so bili vbodi v vrat, saj je poškodoval glavne žile, zaradi česar je njegova sestra izkrvavela v nekaj minutah. Po uboju naj bi poklical svojega prijatelja in mu dejal, da je »zaštihal sestro«, vendar je znanec menil, da se zafrkava in zato policije ni klical. Kroflič se je nato prijavil sam in tudi doma počakal na prihod policije. Od takrat je v priporu, ki mu ga je sodnica do pravnomočnosti sodbe tudi podaljšala.
Alkohol kot olajšava
V času uboja je imel 1,24 grama alkohola na kilogram krvi, kar je visoka stopnja alkoholiziranosti. V dnevnem času je popival zunaj v lokalu in doma, kjer naj bi ga tisti dan obiskali trije kolegi. Vsi trije so v sodni preiskavi in policistom povedali, da naj bi pil alkohol. Ravno zaradi alkoholiziranosti naj bi bil v času storitve uboja v bistveno zmanjšani prištev-nosti. To sta mu tožilstvo in sodišče štela kot olajševalno okoliščino. Tožilka ga je ob njegovem priznanju krivde tudi vprašala, ali je
pripravljen sprejeti kakšno zdravljenje od alkohola, vendar ni takoj odgovoril pritrdilno, ampak je rekel, da je pil zato, ker je žejen in ne zaradi potrebe. S tem se že med pripravo izvedenskega mnenja očitno ni strinjal psihiatrični izvedenec, ki je v njem napisal, da je Kroflič dokaj nekritičen do pitja alkohola, in ugotovil, da je od njega tudi odvisen. »Če pa bi mi kaj pomagalo, bi se morda za zdravljenje odločil,« je po premisleku izjavil obtoženi. In dodal, da tako ali tako ne pije alkohola, odkar je od uboja v priporu. Olajševalna okoliščina je bila tudi, da nikoli do zdaj ni bil kaznovan. Verjetno je sodišče upoštevalo tudi to, da naj bi ravno Kroflič v večji meri skrbel za nečaka kot njegova sestra. Medtem ko je bila ta v službi, naj bi ga tudi ostali stanovalci in znanci večkrat videli, da je nečaka odpeljal ven na sprehod in skrbel, da je imel tople obroke hrane. Ravno to, da je nečaka odpeljal iz stanovanja, naj bi bil večkrat razlog, ki je razburil 52-letno sestro, ki se s tem ni strinjala.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (SHERPA)
INFO 113
Zasula ga je zemlja
V torek se je na Cesti svetega Roka v Šmarju pri Jelšah zgodila delovna nesreča, v kateri se je huje poškodoval delavec.
Pri kopanju bazena ga je namreč zasula zemlja. Prvo pomoč so moškemu, ki je dobil poškodbe noge, nudili sodelavci, nakar je na kraj prišla tudi ekipa nujne medicinske pomoči iz Šmarja. Poškodovanega so odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Obležal pod avtom
Celjski policisti preiskujejo okoliščine nesreče, ki se je zgodila v noči na nedeljo oziroma v zgodnjih nedeljskih jutranjih urah.
Nekaj minut pred osmo so namreč v Rupah pri Šmartnem v Rožni dolini pod osebnim vozilom našli mrtvega 43-le-tnega moškega. Domnevajo, da je z vozilom iz neznanega razloga zapeljal s ceste, ko pa se je avtomobil prevračal po pobočju, je moški padel iz njega in umrl zaradi hudih telesnih poškodb.
Zabodel ga je na parkirišču
Celjski kriminalisti so prijeli 25-letnika, ki je minuli konec tedna napadel 22-letnega moškega. Okoliščine primera še preiskujejo.
Kaznivo dejanje se je zgodilo v Rogaški Slatini v zgodnjih nedeljskih jutranjih urah. 25-letnik je do mlajšega moškega pristopil na parkirišču enega od tamkajšnjih gostinskih lokalov in ga zabodel z nožem. Vzrok za dejanje še ni znan. Napadalca so policisti prijeli na kraju dogodka, mu zasegli nož in ga pridržali.
Po jeklenke in meso
Pretekli petek dopoldne je neznanec vlomil v osebno vozilo, ki je bilo parkirano na parkirišču pokopališča v Vojniku. Storilec je iz torbice, ki jo je voznica pustila na vidnem mestu v avtomobilu, ukradel denarnico z gotovino. In pobegnil.
Nepridiprav pa je konec preteklega tedna vlomil tudi v gostinski lokal na Kidričevi cesti v Velenju. Moškega je najverjetneje pregnal alarm, ki se je sprožil ob vlomu. Kljub temu je z vlamljanjem lastniku povzročil za okoli tisoč evrov škode. Prav tako konec minulega tedna je nekdo vlomil tudi v prostore prodajnega centra v Braslovčah, kjer je na ograjenem prostoru prerezal obešanko in ukradel 31 plinskih jeklenk. Škode je prav tako za okoli tisoč evrov.
Policisti preiskujejo tudi vlom v stanovanjsko hišo v Veliki Pirešici, od koder je storilec odnesel nekaj gotovine, in poskus vloma v hišo na Hudinji v Celju. Storilec je v
hišo poskušal vstopiti skozi okno, kar mu ni uspelo, je pa lastniku škodo povzročil na oknu. V Babni Gori pa je nekdo nepovabljen vstopil v počitniško hišico in ukradel več kot 70 suhomesnatih izdelkov in šest vrtnih kovinskih stolov.
Spet vlom v parkomat
V četrtek je neznanec spet poskušal vlomiti v dva par-komata v Celju. Prvega je poškodoval v Gosposki ulici in drugega na Savinjskem nabrežju.
Do denarja ni uspel priti, je pa s poškodovanjem naprave povzročil za okoli dva tisoč evrov škode. Policisti ga še iščejo. Podobno se je zgodilo tudi februarja letos, ko sta bila tarča parkomata na Teharski ulici in pri železniški postaji. Lani pa so, kot smo že večkrat poročali, tatu prijeli in ga ovadili za kar 18 takšnih kaznivih dejanj.
Ocenjeni znesek prikrajšanih dajatev za zasežene cigarete znaša 6.200 evrov.
Pretihotapil cigarete iz Moldavije
Cariniki mobilne carinske enote so s specialno enoto za nadzor državne meje konec tedna pri podrobnem pregledu avtobusa na avtocestnem počivališču Lopata odkrili 46 tisoč cigaret. Te naj bi v Slovenijo pritihotapil moldavski voznik.
Cigarete so zasegli med poostrenim nadzorom prometa na avtocestnem odseku med Celjem in Ljubljano. Iz prometa so izločili avtobus z molda-vsko registracijo, ki je prevažal potnike iz Moldavije v Italijo. Voznik je imel cigarete skrite v prtljažnem prostoru. Cariniki so mu najdene cigarete zasegli in zoper njega uvedli postopek o prekršku.
Prispevke pričakujemo na elektronski naslov tednik-sint-rc.si
24
RADIO, KI GA BEREMO
190.6 95.1 95.9 100.3
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	Špica: Hvala vama, predraga starša
2.	Ans. Banovšek: Jesen
3.	Kvintet slovenskih deklet:
Kvintet slovenskih deklet
4.	Trio Pogladič: Drevo je življenje
5.	Štajerci: Ljubim te
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	RUMOUR - CHLOE HOWL (6)
2.	MY LOVE - ROUTE 94 FEAT JESS GLYNNE	(2)
3.	CALLING ALL HEARTS - DJ CAS-SIDY FEAT. ROBIN
THICKE & JESSIE J	(4)
4.	GET DOWN - JAMES ARTHUR (3)
5.	MONEY ON MY MIND -
SAM SMITH	(2)
6.	DARK HORSE - KATY PERRY (5)
7.	DON'T SAY GOODNIGHT -
HOT CHELLE RAE	(4)
8.	BEATING HEART - ELLIE GOULDING	(1)
9.	NOT A BAD THING -
JUSTIN TIMBERLAKE (3)
10.	TEMPLE - KINGS OF LEON (1)
DOMAČA LESTVICA
1. SPET - TINKARA KOVAČ
(3)
(3)
(4)
(5) (1)
(2)
(2) (5)
(4) (1)
2.	BE OK - NUDE
3.	DJ DEJ NAPOVEJ -COVERLOVER
4.	POLJA MLADIH LET - BOHEM
5.	LET ME BE (MYSELF) - MUFF
6.	TJA - BUČAR RUDI IN ELEVATORS
7.	MASQUERQADE - SAMUEL LUCAS & NERMIN PUŠKAR
8.	ZADNJA NOČ - FORŠUS
9.	PUSSY REVOLUCIJA -ZMELKOOW
10.	KRALJ - ANAVRIN
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
KIDS AGAIN - EXAMPLE FALLINLOVE2NITE - PRINCE FT. ZOOEY DESCHANEL
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
TO NI BLUES - BILBI NA VRH SVETA - I.C.E.
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
Ireni Novak (levo) je čestitala odgovorna urednica Radia Celje Bojana Avguštinčič, v sredini zadovoljna mama Terezija z novo verižico v rokah.
Verižica mami
Tereziji
Na Radiu Celje zveste poslušalke in poslušalce občasno »pocrkljamo« tudi s kakšno lepo nagrado. Letos smo z žlahtnimi kovinami presenečali že za valentinovo, minuli teden pa se je ob materinskem dnevu srebrne verižice razveselila Terezija Bukovšek s Svetine.
Darilce je bilo za Terezijo veliko presenečenje, saj je zanj poskrbela njena hčerka Irena. V radijskem programu so se na materinski dan vse od zgodnjih jutranjih ur s svojimi verzi o mamah oglašali naši poslušalci in poslušalke, v uredništvu pa smo izžrebali Ireno Novak, ki je s srebrno verižico razveselila svojo mamo. »Ker ste naročili, naj se v uredništvo oglasiva obe, sem ji seveda morala takoj povedati,« zgovorno opisu-
Draga mama
Imaš zlato srce, pridne delovne roke, veliko neprespanih noči, podpiraš vogale tri,
vedno nas otroke z dobrim nasvetom in s kosilom razveseliš. In sedaj, ko sem sama mama, se zavedam, da ime mama ni zastonj. Rada te imam in želim,
da ti Radio Celje srebrno verižico Zlatarne Celje podari, ker zaslužiš si jo ti.
je dogajanje minulega torka Irena in dodaja, da je sama zvesta poslušalka Radia Celje. Tako seveda tudi programa ob materinskem dnevu ni zamudila in čeprav v službi, je hitro spesnila nekaj vrstic za svojo mamo. »Da sva imeli srečo in ste me izžrebali, pa sem izvedela v avtu, ko sem se vračala domov,« še pravi. Mama Terezija, ki na Svetini
skrbi za domačijo in ima zato veliko dela zunaj, manj časa pa za poslušanje radia, tako v torek ni niti slutila, kaj jo čaka. Jo je pa, kot je v smehu priznala, Irena spet presenetila. »Se bom morala počasi navaditi, da mi vedno kakšno >ušpiči<. A vselej na tak prijazen način, kot zna le ona.«
IS
Foto: SHERPA
Zlati grb za zdravje otrok
Zlati celjski grb bo letos prejela dr. Zlata Felc.
Zlati celjski grb ob letošnjem občinskem prazniku, 11. aprilu, bo prejela dr. Zlata Felc. V mestni občini so se tako odločili v zahvalo za njeno dolgoletno udejstvo-vanje in plodno delo pri celostni oskrbi novorojencev s spodbujanjem dojenja v celjski porodnišnici, za prizadevanja za ustanovitev Visoke zdravstvene šole v Celju in strokovno delo pri izobraževanju zdravstvenega osebja v tej šoli.
Zlata Felc je prvo zaposlitev dobila leta 1973 v Zdravstvenem domu Celje in knežjemu mestu ostala zvesta vse svoje delovno obdobje, ki ga je zaključila leta 2007 kot glavna otroška zdravnica na Ginekološko porodniškem
oddelku Splošne bolnišnice Celje. Plod njenih prizadevanj je, da je celjska porodnišnica prejela naziv novorojenčkom prijazna, da je bilo že ob prelomu tisočletja vzpostavljeno 24-urno telefonsko svetovanje mamicam, ki so imele težave z dojenjem, da je porodnišnica v široki akciji zbiranja prispevkov dobila sodoben ultrazvočni aparat za pomoč in oskrbo novorojencev ... A z upokojitvijo njene skrbi za zdravje soljudi še zdaleč ni bilo konec, le da jo je ob novorojencih vse bolj usmerjala tudi k starejšim. O vsem tem bo spregovorila v oddaji Znanci pred mikrofonom na Radiu Celje v nedeljo po 10. uri.
IS, foto: arhiv NT (SHERPA)
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 3. april_
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PETEK, 4. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
SOBOTA, 5. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Univox)
NEDELJA, 6. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Zlata Felc, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PONEDELJEK, 7. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Zlata Felc, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje)
TOREK, 8. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SREDA, 9. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
Na podlagi 23. člena Statuta AMD Šlander Celje sklicujem
ZBOR ČLANOV AMD ŠLANDER CEDE
v ponedeljek, 14. APRILA 2014, ob 17. uri v prostorih AMD Šlander Celje,
Ljubljanska cesta 37. Gradivo je na razpolago v tajništvu društva. VLJUDNO VABLJENI!
Predsednik AMD Šlander Celje Jože ZIMŠEK
STROJI
PRODAM
OBRAČALNIK Sip 200, pred tremi leti zamenjal jermene in vilice, prodam. Telefon 031 447-182.	946
KOSILNICO Alpina v dobrem stanju prodam. Telefon 041 710-193. 967 DVOBRAZDNI plug Imt 756, visoki klirens, prodam. Telefon 041 939-303. 969 TROSILEC za hlevski gnoj Krpan 28, gorski, prodam. Telefon 041 939-303.
969
OBRAČALNIK za kosilnico Bucher, traktorsko škropilnico, 220 l, obračalnik Tajfun in elektro motor za puhalnik prodam. Telefon 041 983-800. 996
liMitmilim.HJM:!
IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider'sd.D.0 , Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
KUPIM
MOTOKULTIVATOR Muta, BCS, s priključki ali brez, kupim. Telefon 041 577-832.
Š 90
TRAKTORSKO kosilnico Gaspardo ali Superior, dvojni rez, kupim. Telefon 051 681-856.	Š 90
POSEST
PRODAM
ŠTIRI parcele po 430 m2, zazidljive za stanovanjsko gradnjo, na lokaciji Šentjur-Hruševec, parcele so na lepi lokaciji, proste bremen in z vso infrastrukturo, prodam za 20.000 EUR. Telefon 031 375-646. 635 GRADBENO parcelo v industrijski coni v Celju, v Medlogu, zraven Ingrada, v velikosti 950 m2, ZK urejena, cena 23 EUR/m2, prodam. Telefon 051 306959.	717
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
VRSTNA hiša, Ostrožno, ob Koprivnici 59, prodam. Telefon 041 613-496. 861 ENODRUŽINSKO vrstno hišo v Novi vasi v Celju prodamo. Informacije po telefonu 041 730-463.	917
ZAZIDLJIVO parcelo, velikost 1.385 m2, v Libojah, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 040 209-556. 945 NA zgornjih Polulah prodam dve parceli: lep razgled, z manjšim vinogradom, mestni vodovod, kabelska, asfalt do parcele, primerno tudi za čebelarje. Informacije po telefonu 040 630-027.
Š 86
KMEQ
astrologinja jasnovidnost BIOTERAPIJE
_Ž
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
GSH 041404 935
15 km iz Celja in 2 km od ceste Celje-Ro-gaška Slatina prodam bivalni vikend z vinsko kletjo, s 400 trsi, sadnim drevjem in vso kletarsko opremo, na sončni legi in z lepim razgledom. Telefon 041 560-539.	962
MANJŠE posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem, s približno 6 ha gozda, prodamo za 40.000 EUR. Telefon 031 301-026, Lojz in 041 530-380, Ivana.
976
BOVŠE, Vojnik. Na lepi lokaciji ob gozdu prodam hišo, 130 m2, grajeno 2003. Telefon 041 709-684. 982
ODDAM
V OKOLICI Galicije oddamo v najem vikend parcelo za vzdrževanje - obdelovanje - brezplačno. Informacije 041 353015.	p
IŠČEM
PROSTOR - delavnico za popravilo avtomobilov iščem. Pogoji: v Celju, vsaj 400 m2, dostop in parkirišče. Telefon 031 677-707.
941
NAJAMEM
PRODAM

MESTNA OBČINA CELJE
KOLONIJE V CELJSKEM DOMU BASKA
Obveščamo vas, da je bil v Uradnem listu (21/2014 z dne 28. 3. 2014) objavljen
JAVNI RAZPIS
za izbor uporabnikov programa socialnih kolonij v Celjskem domu v Baški (otok Krk, Hrvaška)
in pridobitev nepovratnih sredstev za subvencioniranje storitev programa socialnih in programa zdravstvenih kolonij za leto 2014. Besedilo javnega razpisa in prijavne obrazce najdete na straneh podjetja Celeia, d. o. o. (www.celeia.si), in v šolskem dispanzerju Zdravstvenega doma Celje.
ROK ZA ODDAJO PRIJAVNIC JE 7.5.2014 Pravilno izpolnjene in opremljene prijavnice prinesite osebno ali pošljite po pošti na naslov:
Celeia, d. o. o., PE Celje Kosovelova 14 3000 Celje
Informacije: tel.: 03 49 25 886 e-mail: info@celeia.si; www.celeia.si
VEČJE parkirišče za avtomobile, lahko majhna ali večja delavnica, najamem ali kupim. Možno sodelovanje, obvezno v Celju. Telefon 031 677-707. 941
STANOVANJE
DELNO obnovljeno stanovanje, 68 m2 in 8 m2 klet, ki se nahaja blizu centra mesta Celje, Gaberje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 781-089. 814
j urnimi
i astrologinja
0906430
is pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
ŠTORE, Lipa. Trisobno stanovanje z garažo, v bloku, nova okna, fasada, streha, klima, vseljivo takoj, prodam za 75.900 EUR. Telefon 041 847-093.
936
GARSONJERO, 30 m2, v centru Dobrne, prodam za 36.000 EUR. Telefon 030 306-962.	975
OPREMLJENO dvosobno stanovanje, 58 m2, v Žalcu, v pritličju, prodam. Telefon 041 691-866.
974
DVOSOBNO stanovanje na Otoku, 2. nadstropje, oddam, cena 280 EUR. Telefon 068 161-533.
938
KUPIM
GARAŽA
STANOVANJE v Žalcu ali okolici (70 do 100 m2) kupim. Telefon 041 758-258.
956
ODDAM
ODDAM
STANOVANJE v stari pritlični hiši v Žalcu, na Savinjski cesti, oddam v najem. Telefon 031 812-460. 957 GARSONJERO na Lavi, popolnoma opremljeno in takoj vseljivo, oddam v najem. Telefon 031 655-181, Simon.
972
GARAŽO ugodno oddam, prodam. Mal-gajeva 20 (Otok), Celje. Telefon 041 227-815.
905
radiocelie
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
H'mili'lMJIIH."
živite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih	ccem/i in
oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti
POPUSTI IZ POSEBNIH
tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
FARAON
S POPUSTOM NA KARTICI
pizz&ua/
Petana/
SKINAUT
SMUČARSKA SOLA [
CELJSKA
kOČ-f>
informacije 441616 464
flROIf 5iT
TMM
EflTJ U R o.k.» DMA IT d ° °
Hin RJE biMiakn
y
THERM AN A d.d.
HOTELI I MEDICINA 1 WELLNESS | KONGRESI
lesnina
[xxxB
TOPFIT
center za zdravje in rekreacijo
<Ptikk
/^tjmv MARJAN TERŽAN.sp.
Celjska Mohorjeva družba

ravljica
—<E2>—
fMLjflc! SER.VK FLIICCA
—^jj2>—
ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL
GORIŠKA BMDfl.
golte
Slovenija
avt(j)hiša škorjanec
Rezervni deli in Servis Škorjanec
skušnjava
Slikoplcsk^rstvo Peter Ocvirk
-	PIZZERIA VERONA, Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT TRADE, d.o.o. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu IOO žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1,3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA, D. D., Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarijter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@ celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINAD.D., Leveč 18- 3%popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje-10%popust
-HRUSTLJAVASKUSNJAVA-pro-dajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN, Marjan Ter-žan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013,3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00
5% popusta na storitve!
-	FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s^- Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve.
-	Avtohiša ŠKORJANEC: Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84,031 609416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji.
-	12% popust na njihove storitve in blago.
ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL: Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta!
-	SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s.p., Ar j a vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo. Tel.: 041 346 328
-	CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, s..p., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur, podarja 10% popust na vse svoje storitve
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje
-	Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041-698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC
Nde kuharske hkye m Mo pri trn v pome!
za uelihe in male ^odpodinj
J' ' /
odiniel
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
if
8S
£3
buh ve
itot/endhili ^oipodinj
600 kg težko telico za zakol, eko reja, prodam. Telefon 070 752-839. 991 TELICO simentalko, staro 15 mesecev, težko 400 kg in bikca križanca, za 160 EUR, prodam. Telefon 031 639-370.
L 62
TELIČKO, težko 300 kg, prodam. Telefon 041 922-486.	995
KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, četrtega teleta, vajeno paše, prodam. Telefon 041 734-078. 997
SENO v kockah prodam. Telefon 031 207444.	968 OKROGLE bale kakovostnega sena in rdeče vino žametna črnina prodam. Telefon 030 647-320. 971 OKRASNE ciprese, velikost 40 do 50 cm, prodam. Telefon (03) 5763-258 973
OSTALO
KUPim
PRODAm
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
kompletov treh knjin v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaii in čaine mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje

Podpis:
DEBELE krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 256 KRAVE in telice za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 031 743-351. 6 9 4 TELICE in krave za zakol, plačilo takoj, kupimo. Telefon 031 832-520. 935 VSE vrste krav in telic, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 544-270. p KRAVE in telice, debele, kupim za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 179-780. p
PRoDAm
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, brezplačna dostava na dom, prodamo. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
MLADO kravo, pašno, dvakrat pripušče-no, mlekarico, simentalko, prodam za 700 EUR. Prodam tudi 2 telički stari 14 dni in 3 tedne. Telefon 031 840-282.
810
KOKOŠI nesnice, rjave, vseh vrst, ugodno prodam. Telefon 051 397-982. 893
KOKOŠI nesnice, rjave, pred nesnostjo, stare 18 tednov, prodam. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p DVA bikca, simentalca težkega 210 kg in črno bele pasme, težkega 190 kg, prodamo. Telefon 031 621-055. 943 KRAVO dvakrat telila, pripuščena, z mlekom, prodam. Telefon 070 882-415.
950
TELICO pasme limuzin, staro 15 mesecev, težko 400 kg, prodam. Telefon 041 914-286.	966
TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 793-717.	983
PRAŠIČE, težke od 30 do 35 kg, prodam. Telefon 041 547-769. Š 91
BIKCA simentalca, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 823-820. 977
TELICO simentalko, staro eno leto, težko 240 kg, prodam. Telefon 040 276-815.
984
PRAŠIČE, težke od 30 do 60 kg in od 100 do 120 kg, možnost dostave, prodam. Telefon 041 655-528. 986
SLAMO in seno, velike bale, 400 do 500 kg, 2,4 x 1,2 x 1 m, slama 129 EUR/t - za krave mlekarice, seno 189 EUR/ t + 9,5 % DDV, prodam. Telefon 041 560-068, Dušan.	p
SLADKO seno s hribov, na roke spravljeno in sušeno v kozolcu, prodam. Telefon 041 932-160.	907
SENO v kockah prodam. Telefon 041 226649.	952 SENO in otavo v kockah ali rinfuzi, v okolici Šentjurja, prodam. Telefon 041 518-421. 949
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
BUKOVA drva, razrezana in dostavljena, okolica Celja, prodam. Klaftra 230 EUR. Telefon 041 472-380. Š 69 ČELNI nakladač Sip, zapravljivček in elektro motor, 5,5 Kw, prodam. Franc Razdevšek, Studence 33, Žalec. 942 OKROGLE silažne bale, 35 EUR, suha bukova drva in kocke otave prodam. Telefon 031 766-122. Š 83 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Prodam tudi cepilec za drva na sveder. Čelič, Repro 3, Šentjur, telefon 5799-203, 031 432-187. Š 87 VEČ burskih brejih koz, seno s hribov in suha bukova drva, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 041 541-719. 979 SENO, otavo v kockah in opel astro, letnik 1997, prodam. Telefon 041 573-380.
980
OBRAČALNI plug, 10 col, za TV 30 ali kaj podobnega in 25, m aluminijaste mreže, višina 1.5 m, ugodno prodam. Telefon 051 624-250. 985 SEJALNICO Olt, dvoredno, mehansko, 30 kock sena, krožne brane, dvobrazdni plug Slavonec, tračni obračalnik Sip in pajek na dve vreteni, prodam. Telefon 041 261-676.	987
BUTRNIK za izdelavo dvojnih butar, fi 30 - 40, prodam za 60 EUR. Telefon 031 611-745.	988
PASJO hišico prodam. Cena po dogovoru.
Telefon 031 801-960. 994 3 m3 smrekovih desk, debelina 2 cm, prodam. Telefon 041 922-486. 995 SUHA bukova drva, spravljena novembra, ugodno prodam. Telefon 041 318-144.
378
BUKOVA metrska drva prodam. Telefon 051 822-360.	998
TELICO simentalko, staro 11 mesecev in kostanjeve kole za pašnik prodam. Telefon 070 744-487.	p
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
Veliko osamljenih moških čaka na vas.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold
KUPIm
LES na panju kupim. Lahko tudi sanacija žledoloma. Telefon 041 506-958.
476
AVTO, traktor, kombi, lahko poškodovan, v okvari, gotovina takoj, kupim. Telefon 041 787-984.	578
ZAPOSLITEV
IŠČEMO samostojne podjetnike prevoznike za nočne in dnevne prevoze. Nočni razvozi časopisov, dnevni razvozi: dostava paketov po podjetjih. Področje Velenja, Slovenskih Konjic, Slovenske Bistrice itd. Pogoj lasten kombi. Prednost imajo kandidati z izkušnjami paketne dostave. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Robert Zavrnik, s. p., Trnovec pri Dra-mljah 24, 3222 Dramlje ali: profima@ siol.net.	937

C: i i
vedeževanje in astrologija
*
pogovor 090 77 77 zakup minut 080 35 97 www.astrocenter si
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA I NAROČILNICA I NAROČILNICA
: IME IN PRIIMEK: : ULICA: i KRAJ:
i DATUM ROJSTVA:
i Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
■ PODPIS:
: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
j —Zaupate nam že 69 let—
novi tednik
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke.
Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. (Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi oče, stari oče, pradedek, brat, stric, boter in bratranec
FRANC KLINAR
iz Lahomška 20 nad Laškim (23. 1. 1928 - 17. 3. 2014)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem in sodelavcem Cinkarne Celje - službi kakovosti za vsa izrečena sožalja ter podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Hvala gospodu župniku Roku Metličarju za opravljen cerkveni obred, pevcem za čustveno odpete pesmi, pogrebni službi Komunale Laško, Matjažu Piklu za besede slovesa in Marku Mastnaku za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Slovo nam bridke reže rane, solze rosijo nam oči, oj, zbogom, drago srce ti.
ZAHVALA
Prag večnosti je prestopil dragi mož in ata
SLAVKO KRALJIC
(30. 6. 1937 - 15. 3. 2014)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili bolečino slovesa. Hvala za vse izraze sožalja ter darovano cvetje, sveče, svete maše ali pomoč za druge namene. Iskrena zahvala gospodu dekanu in ostalemu spremstvu za darovano sveto mašo in molitve. Hvala tudi prijateljem moškega in mešanega pevskega zbora za ubrano petje, govornikoma za poslovilne besede ob grobu in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči domači
IŠČEM delo na domu: pomoč starejšim osebam, Laško, Celje z okolico. Telefon
040	240-991.	955 ZAPOSLIM natakarico ali študentko v
gostinskem lokalu v Celju. Telefon
041	708-196. Darko Turnšek, s. p., Opekarniška 15 a, Celje. 992
Poroke
Celje
Poročila sta se: Gordana MOHOR in Boštjan KOŠEC, oba iz Celja, Valerija OCVIRK iz Šentvida pri Grobelnem in Kristo PRAŠNIKAR iz Domžal.
Žalec
Poročila sta se: Tanja ULAGA in Tomaž ADAMIČ, oba iz Ločice ob Savinji.
Smrti
Celje
Umrli so: Franc KLINAR iz Laškega, 86 let, Dora KOVA-ČEVIČ iz Žalca, 73 let, Karolina VELER iz Žalca, 76 let, Cvetka MRAMOR iz Štor, 65 let, Jožefa PEZDIR iz Celja, 98 let, Marija KOŠTOMAJ iz
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 929
Šentjungerta, 88 let, Albin LANCNER iz Laškega, 87 let, Hedviga PLETERSKI iz Celja, 90 let, Vincencij BLAZINŠEK z Dobrne, 82 let, Roza PU-STOSLEMŠEK iz Celja, 83 let, Franc KAPEL iz Štor, 63 let, Stanislava VIDMAJER s Polzele, 72 let, Marija DE-ŽAN iz Velenja, 88 let, Štefan HORVAT iz Celja, 58 let, Olga POLAK iz Celja, 82 let, Marijan TEMPLAK iz Celja, 73 let, Anton ROZMAN iz Štor, 62 let.
Laško:
Umrla sta: Jože OBREZ iz Laškega, 59 let, Karolina Marija PUŠNIK iz Laškega, 86 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Jože FIJOLIČ iz Brežic, 91 let, Vilma KUN-STEK iz Žahenberca, 72 let,
Za zmeraj si zaspala v neskončni čas in hkrati boš ostala še tu, del nas, za vso dobroto, ki si nam jo dala, mama, hvala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice in sestre
HERMINE TOVORNIK
iz Lok pri Planini (3. 2. 1940 - 13. 3. 2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsa izražena ustna in pisna so-žalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala duhovnikoma za opravljen poslovilni obred, govornikoma Martinu Luskarju in Janji Tovornik za poslovilne besede, MePZ Zarja Šentvid za lepo odpete pesmi in pogrebni službi Žalujka. Posebna zahvala osebju Zdravstvene postaje Planina in kardiološkemu oddelku SB Celje. Hvala vsem ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in z nami delili bolečino slovesa. Žalujoči vsi njeni
Ni res, da si odšel in da te več ni. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraka in ne noči. Ujet si v naša srca z najlepšimi spomini, vsak naš korak ti spremljaš v tišini.
V SPOMIN
IVANU PILIHU
s Trnoveljske ceste 75, Trnovlje pri Celju (1925 - 2012)
Hvala vsem, ki ob njegovem grobu postojite z lepo mislijo v srcu.
Neizmerno te pogrešamo tvoji najdražji
ZAHVALA
V 99. letu se je poslovila od nas draga mama, babica in prababica
JOŽICA PEZDIR
iz Vojkove ulice 17 v Celju (8. 2. 1916 - 20. 3. 2014)
Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem in znancem se zahvaljujemo za izraze iskrenega sočutja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter številčno spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vodstvu ter celotnemu zdravstvenemu in negovalnemu osebju Martine hiše v Domu svetega Jožefa v Celju, kjer je pokojna Jožica kakovostno in dostojno preživela zadnjih pet let svojega življenja. Iskrena hvala direktorju Doma svetega Jožefa in duhovniku Jožetu Planinšku za vsa leta uresničevano skrb, pozornost in prijaznost ter iskrenih čustev poln pogrebni obred in darovano sveto mašo, voditeljici zdravstvene in negovalne oskrbe sestri Francki Saje s sodelavkami in sodelavci ter dr. Andreju Žmavcu, specialistu splošne in urgentne medicine, za kakovostno medicinsko podporo in pomoč
vse do pokojničine zadnje ure. Hvala vsem, ki ste pokojno Jožico spoštovali ter jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: sin Slavko Pezdir z ženo Ano ter vnukinje Tanja, Zala in Vida
Ne jokajte na mojem grobu,
ni me tam, ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem sončni žarek v žitnem polju in dežna kaplja na jesen.
V SPOMIN
Minilo je pet let, kar si od nas mnogo prezgodaj odšla, naša draga
IRENA BINCL
iz Škofje vasi (17. 5. 1957 - 28. 3. 2009)
Spomin nate bo za vedno ostal v naših srcih.
Vsi tvoji, ki te močno pogrešamo.
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v naših srcih vedno boš ostal.
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedi
ANTE IVEZIČ
(12. 6. 1936 - 20. 2. 2014)
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdaj počivaš. Sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
MARIJE JEVŠINEK
rojene Lorger (6. 11. 1928 - 19. 3. 2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrazili sožalje ter z nami delili bolečino. Zahvaljujemo se Mileni Dobnik za poslovilne besede, dr. Dragiši Čoloviču, patronažni službi Šentjur, pogrebni službi Zagajšek, trobentaču in pevcem.
Iskrena hvala tudi gospodu župniku Vinku Čonču.
Žalujoči vsi njeni
Vida BRILEJ iz Podčetrtka, 84 let, Jakob KITAK iz Tlak, 89 let.
Žalec
Umrli so: Valerija BRDNIK iz Trnave, 88 let, Hedvika DOVŽAN iz Tržiča, 101 leto, Dragotina KOCMAN z Vranskega, 84 let.
Mozirje
Umrli so: Franc LESJAK z Ljubnega ob Savinji, 102 leti, Elizabeta ŠKOFIC iz Spodnjih Jarš, 93 let, Marija PEČOV-NIK iz Luč, 89 let, Hermina PUNGARTNIK iz Mozirja, 87 let, Veronika METULJ s Konjskega Vrha, 85 let.
Velenje
Umrli so: Andrej KRANJEC iz Rogaške Slatine, 60 let, Zofija KOPIN iz Šoštanja, 76 let, Vinicio VAL-LON iz Italije, 82 let, Vida JEMERNIK iz Šentjurja, 84 let, Peter ČREŠNIK iz Velenja, 81 let, Slavka REŽEN
iz Šoštanja, 85 let, Cvetka JESENŠEK iz Zagorja ob Savi, 82 let, Helmut JAKOP iz Velenja, 71 let, Alojz LE-DINEK iz Mozirja, 83 let, Marija VOUK iz Šentjurja pri Grobelnem, 93 let, Jurij KLADNIK z Ljubnega ob Savinji, 92 let.
RA
993
28
BORZA DELA / VODNIK
UE CELJE
VOZNIK TOVORNJAKA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA ZA SPECIALNE PREVOZE AVTOMOBILOV - M/Ž; DELA VKLJUČUJEJO: (A) VOŽNJO IN SKRB ZA TEŽKA MOTORNA VOZILA, KOT SO TOVORNJAKI Z ALI BREZ PRIKOLICE ALI TOVORNJAKI ZA SMETI, ZA PREVOZ BLAGA, TEKOČIN ALI TEŽKIH MATERIALOV NA KRATKE ALI DOLGE RAZDALJE
(B)	DOLOČANJE NAJBOLJ USTREZNE POTI
(C)	ZAGOTAVLJANJE, DA JE BLAGO VARNO RAZPOREJENO IN ZAŠČITENO ZARADI PREPREČEVANJA IZGUBE IN ŠKODE (D) POMOČ PRI NALAGANJU ALI RAZKLADANJU TOVORA Z UPORABO RAZLIČNIH NAPRAV ZA DVIGOVANJE ALI ODLAGANJE (E) OPRAVLJANJE MANJŠIH VZDRŽEVALNIH DEL NA VOZILIH IN UREJANJE VEČJIH VZDRŽEVALNIH DEL IN POPRAVIL (F) OCENJEVANJE TEŽE TOVORA ZARADI SKLADNOSTI Z OMEJITVAMI TOVORA IN ZAGOTAVLJANJA VARNE PORAZDELITVE TOVORA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.4.2014; KM-KARGOTRANSPORT, POSREDNIŠTVO, STORITVE, PROMET, D.O.O., ULICA HEROJA BRAČIČA 11, 3000 CELJE ORODJAR
ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA ORODIJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE; VZDRŽEVANJE ORODIJ; PREIZKUŠANJE ORODIJ; IZDELAVA, VODENJE IN ARHIVIRANJE SPREMNE DOKUMENTACIJE; DELO PO NAVODILIH VODJE, NEDOLOČEN ČAS, 10.5.2014; PENCA, ORODJARSTVO-PLASTIKA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 13, 3000 CELJE FASADER
FASADERSKA DELA - M/Ž; DELO PO SLOVENIJI, FASADERSKA DELA NA INDIVIDUALNIH HIŠAH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.4.2014; ZIDARSTVO IN FASADERSTVO, ZYLFI MEMAJ S.P., ARCLIN 52 C, 3211 ŠKOFJA VAS ELEKTRIČAR
ELEKTRIČAR - M/Ž; ELEKTROINŠTALACIJE, MONTAŽA - DELO V AVSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.4.2014; UDOTEC, MONTAŽA IN POLAGANJE KABLOV, MATIJA UDOVCIC S.P., TRNOVELJSKA CESTA 2, 3000 CELJE
ELEKTRIČAR MERILEC SPECIALIST - M/Ž; VEZAVA RAZDELILCEV, EL. OMAR IN SKLOPOV, IZVAJANJE MERITEV, PARAMETRIRA-NJE MERILNO REGUL. OPREME, REVIZIJE NA SN ELEKTR. NAPRAVAH, MONTAŽA IN SERVIS MERILNO REG. OPREME, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.4.2014; KOMPOZIT EMRA, ELEKTROENERGETSKE MERITVE, REGULACIJE IN AVTOMATIKA, INŽENIRING IN RAČUNALNIŠTVO D.O.O., TKALSKA ULICA 13, 3000 CELJE KUHARJI
KUHAR - M/Ž; DELO V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 24.4.2014; KRPO GOSTINSTVO, TRGOVINA, STRORITVE D.O.O., ŽIČE 40, 3215 LOČE
NATAKARJI
NATAKAR - M/Ž; DELO V STREŽBI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.4.2014; KRPO GOSTINSTVO, TRGOVINA, STRORITVE D.O.O., ŽIČE 40, 3215 LOČE
TEHNIK ZA ELEKTROENERGETIKO
TEHNIK ZA SISTEMSKO PODPORO (DELAVEC PRIPRAVNIK ALI DELAVEC Z ŽE PRIDOBLJENIMI DELOVNIMI IZKUŠNJAMI) - M/Ž; VZDRŽEVANJE SCADA IN DMS APLIKACIJ, POMOČ PRI AŽURIRANJU PRIKAZOV SISTEMA VODENJA (SHEME, BAZE), ODPRAVLJANJE OKVAR STROJNE IN PROGRAMSKE OPREME SISTEMA VODENJA, VNOS PODATKOV V RELACIJSKE BAZE, IZDELOVANJE IN ARHIVIRANJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, IZVAJANJE DEL V SKLADU S STROKOVNO USPOSOBLJENOSTJO, POKLICNO USMERITVIJO, INTERNIMI AKTI IN NAVODILI NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.4.2014; ELEKTRO CELJE, PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE, D.D., VRUNČEVA ULICA 2 A, 3000 CELJE KOMERCIALIST ZA PRODAJO
KOMERCIALIST PRINTING SISTEMOV - M/Ž; - ISKANJE NOVIH MOŽNOSTI PRODAJE, SAMOSTOJNO IZVAJANJE PRODAJNE POLITIKE, VSAJ TRI LETA IZKUŠENJ NA TEM PODROČJU, POZNAVANJE GRAFIČNE TEHNIKE, ZNANJE ANGLEŠKEGA JEZIKA, DOBRE KOMUNIKACIJSKE SPOSOBNOSTI, NEDOLOČEN ČAS, 9.4.2014; 3 PRINT ADRIATIK TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TRNOVELJSKA CESTA 2 H, 3000 CELJE
UE LAŠKO
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
NEDOLOČEN ČAS, 11.4.2014; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A,3270 LAŠKO
MONTER OGREVALNIH NAPRAV
MONTER STROJNIH INSTALACIJ - M/Ž; MONTAŽA OGREVALNIH, VODOVODNIH IN PLINSKIH INSTALACIJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.4.2014; INSTALACIJE LAZAR, STROJNE INSTALACIJE IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, PETER LAZAR S.P., BUKOVCA 7, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
ORODJAR
ORODJAR - M/Ž; ORODJARSKA DELA, STRUŽENJE, REZKANJE ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.4.2014; KLS LJUBNO D.O.O., SPECIALIST ZA ZOBATE VENCE, LOKE 36, 3333 LJUBNO OB
MONTER HLADILNIH IN KLIMATSKIH NAPRAV
MONTER STROJNIH INSTALACIJ - M/Ž; MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ IN STROJNE OPREME NA OBJEKTIH,MONTAŽA TOPLOTNIH IZOLACIJ, STROJNA VEZAVA AGREGATSKIH SKLOPOV V DELAVNICI, IZDELAVA IZDELKOV KLJUČAVNIČARSKE DELAVNICE, NEDOLOČEN ČAS, 11.4.2014; EHO ELEKTRIKA, HLADILNI-ŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO
MONTER HLADILNIH NAPRAV
SERVISER HLADILNE TEHNIKE - M/Ž; IZVAJANJE SERVISNIH POSEGOV IN VZDRŽEVALNIH DEL NA HLADILNIH SISTEMIH IN HLADILNICAH, IZVAJANJE POSKUSNIH OBRATOVANJ, POUČEVANJE UPORABNIKOV,
PEK KRUHA IN PECIVA
PEK, DELAVEC V PROIZVODNJI, PEKA KRUHA IN PECIVA, VODJA IZMENE - M/Ž; PRIPRAVA TESTA, OBLIKOVANJE, PEČENJE, KOMISIONIRANJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.4.2014; PEKARNA ADI BANOVŠEK S.P., VARPOLJE 56, 3332 REČICA OB SAVINJI PRODAJALEC PEKOVSKIH IZDELKOV
PRODAJALEC KRUHA IN PECIVA - M/Ž; PRODAJA (TRGOVINA) NA DEBELO IN DROBNO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.4.2014; PEKARNA ADI BANOVŠEK S.P., VARPOLJE 56, 3332 REČICA OB SAVINJI
UE SLOVENSKE KONJICE
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČ, DELO ZA TOČILNIM PULTOM, SKRB ZA UREJENOST LOKALA, DRUGA DELA PO NALOGU NADREJENEGA, NEDOLOČEN ČAS, 10.4.2014; DOM DRUŠTVO ZA OŽIVLJANJE MESTA, LOŽNICA PRI ŽALCU 35 K, 3310 ŽALEC KUHAR
KUHAR - M/Ž; KUHANJE MALIC IN JEDI PO NAROČILU, SKRB ZA UREJENOST KUHINJE, OSTALA DELA PO NALOGU NADREJENEGA, NEDOLOČEN ČAS, 10.4.2014; DOM DRUŠTVO ZA OŽIVLJANJE MESTA, LOŽNICA PRI ŽALCU 35 K, 3310 ŽALEC
PRODAJALEC PO TELEFONU
TELEFONIST - M/Ž; PRODAJA PO TELEFONU, NEDOLOČEN ČAS, 26.4.2014; TORRO TRGOVINSKE STORITVE LJUBO SRNOVRŠNIK, S.P., SELO 7, 3320 VELENJE VODJA RAZVOJA
VODJA RAZVOJA - M/Ž; RAZVIJANJE KONSTRUKCIJSKIH REŠITEV PRI IZDELAVI LESNOOBDELOVALNIH STROJEV, NEDOLOČEN ČAS, 11.4.2014; WRAVOR, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN TRANSPORT D.O.O., STRANICE 27 A, 3206 STRANICE INŽENIR KAKOVOSTI V PROIZVODNJI
KAKOVOST IN KONTROLA - M/Ž; NADZOR, DOPOLNJEVANJE IN VPELJAVA IZBOLJŠAV TER NOVIH STANDARDOV ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI V PODJETJU. DOPOLNJEVANJE IN IZBOLJŠAVA ŽE SPREJETEGA SISTEMA KAKOVOSTI V PODJETJU. IZVAJANJE NOTRANJIH AVDITOV TER PRIPRAVA PODJETJA ZA ZUNANJE AVDITE. NADZOR NAD IZVAJANJEM PREDPISANIH STANDARDOV IN PREDPISOV NA CELOTNEM PODROČJU POSLOVANJA PODJETJA. UVAJANJE IN SPREMINJANJE DOKUMENTACIJE. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.4.2014; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
VARILEC
VARILEC - M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH CEVI PRI IZDELAVI PREBOJEV IN DRUGA VARILSKA DELA, VZDRŽEVANJE STROJEV, NAPRAV IN ORODIJ ZA VARJENJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.4.2014; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR ITD.), DELO NA GRADBIŠČU,
DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.4.2014; VILKO-GRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR VOZNIK TOVORNJAKA
VOZNIK IN UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; UPRAVLJANJE TEŽKIH TOVORNIH VOZIL IN DRUGIH VOZIL ZA PREVOZ BLAGA V CESTNEM PROMETU, UPRAVLJANJE DVIGALA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.4.2014; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
VOZNIK - M/Ž; UPRAVLJANJE TEŽKIH TOVORNIH VOZIL IN DRUGIH VOZIL ZA PREVOZ BLAGA V CESTNEM PROMETU, UPRAVLJANJE Z DELOVNIM VOZILOM ZA ČIŠČENJE KANALIZACIJ, CEVI "WOMA", DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.4.2014; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
MESAR
MESAR - M/Ž; IZVAJANJE MESARSKIH OPRAVIL V KLAVNICI, RAZSEKU IN KROJENJU, KOT SO: ZAKOL, IZKRVAVITEV, ODSTRANJEVANJE PRSNIH IN TREBUŠNIH ORGANOV, RAZPOLOVITEV TRUPA, PRIPRAVA DROBOVINE, RAZSEKOVANJE, IZKOŠČEVANJE IN KONFEKCIONIRANJE MESA, RAZREZOVANJE, IZKOŽEVANJE SLANINE ČIŠČENJE STROJEV, NAPRAV IN DELOVNIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.4.2014; FARME IHAN
-	MPR, MESNA PROIZVODNJA IN RAZSEKO-VALNICA D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 15, 3230 ŠENTJUR
MESAR - PRODAJALEC - M/Ž; NAROČANJE IN PREVZEMANJE BLAGA ZA PRODAJO, PRIPRAVA MESA ZA PRODAJO, IZVRŠEVANJE HITRE IN KAKOVOSTNE STREŽBE, ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV, PRIPRAVE ZA DELO IN SKRB ZA HIGIENO DELA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.4.2014; FARME IHAN - MPR, MESNA PROIZVODNJA IN RAZSEKOVALNICA D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 15, 3230 ŠENTJUR
KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE (JEDI PO NAROČILU), PRIPRAVA SLADIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.4.2014; BAR OSMICA ŽNIDAR ISTOK S.P., RIFNIK 17, 3230 ŠENTJUR
DELOVODJA GRADBENIŠTVA
DELOVODJA - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA DELAVCEV NA GRADBIŠČU, DELO NA GRADBIŠČU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.4.2014; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
VODJA OPERATIVE SPECIALNIH GRADENJ
-	M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA TER DELAVCEV NA GRADBIŠČU, OPERATIVNO VODENJE GRADBIŠČA, IZDELAVA KALKULACIJ IN PONUDB, PRIPRAVA PLANOV IN ANALIZ, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 12.4.2014; VILKO-GRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
VOZNIK TOVORNJAKA
VOZNIK TOVORNEGA MOTORNEGA VOZILA
-	M/Ž; PREVOZ BLAGA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.4.2014; ŠMARJETRANS CVETKO JEZOVŠEK PODJETJE ZA ŠPEDICIJO IN TRGOVINO, D.O.O., OBRTNIŠKA ULICA 10, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
VOZNIK TOV. MOT. VOZILA - M/Ž; PREVOZ BLAGA V MEDNARODNEM TRANSPORTU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 9.4.2014; ŠMARJETRANS CVETKO JEZOVŠEK PODJETJE ZA ŠPEDICIJO IN TRGOVINO, D.O.O., OBRTNIŠKA ULICA 10, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM TRANSPORTU - M/Ž; VOŽNJA TOVORNJAKA C IN E KATEGORIJE, DELO SE OPRAVLJA PO EVROPI, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.4.2014; GE-MI, TRANSPORTNE STORITVE D.O.O., KOZJE 185, 3260 KOZJE
DELAVEC ZA PREPROSTA DELA PRI NIZKIH GRADNJAH
GRADBENI DELAVEC - - M/Ž; DELO NA GRADBIŠČIH PO SLOVENIJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV OZ. 19.12.2014, 8.4.2014; METEK, GRADNJA STANOVANJSKIH IN NESTANO-
VANJSKIH STAVB, D.O.O., PODPLAT 10, 3241
PODPLAT
ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; DELO NA GRADBIŠČIH PO SLOVENIJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV OZ. 19.12.2014, 8.4.2014; METEK, GRADNJA STANOVANJSKIH IN NESTANOVANJSKIH STAVB, D.O.O., PODPLAT 10, 3241 PODPLAT TESAR
TESAR - M/Ž; TESARSKA DELA PO SLOVENIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV OZ. 19.12.2014, 9.4.2014; METEK, GRADNJA STANOVANJSKIH IN NESTANOVANJSKIH STAVB, D.O.O., PODPLAT 10, 3241 PODPLAT ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 23.4.2014; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
PRODAJALCI PO DOMOVIH
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA OD VRAT DO VRAT PO SLOVENIJI, NEDOLOČEN ČAS, 26.4.2014; TORRO TRGOVINSKE STORITVE LJUBO SRNOVRŠNIK, S.P., SELO 7, 3320 VELENJE
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, NEDOLOČEN ČAS, 3.4.2014; GOSTILNA KRIŽNIK ANDREJ KRIŽNIK S.P., GABERKE 252, 3325 ŠOŠTANJ ZOBOZDRAVNIKI
ZOBOZDRAVNIK Z VELJAVNO LICENCO ZA OPRAVLJANJE STORITEV V REPUBLIKI SLOVENIJI - M/Ž; ZOBOZDRAVNIK Z VELJAVNO LICENCO ZA OPRAVLJANJE STORITEV V REPUBLIKI SLOVENIJI, NEDOLOČEN ČAS, 11.4.2014; VDS, POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., TRG MLADOSTI 2, 3320 VELENJE PRAVNIK
PRAVNIK - M/Ž; OSNOVNA PRAVNA IN ADMINISTRATIVNA DELA V NOTARSKI PISARNI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.4.2014; SAL-MIČ MARKO - NOTAR, PREŠERNOVA CESTA 1, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
INŠTALATER OGREVALNIH NAPRAV
INŠTALATER OGREVALNIH IN VODOVODNIH NAPRAV - M/Ž; SAMOSTOJNI INŠTALATER OGREVALNIH IN VODOVODNIH NAPRAV, VARJENJE TIG ALI PLAMENSKO, OSTALA DELA V SKLADU S POTREBAMI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.4.2014; TOVARNA IZUMOV ATENA, RAZISKAVE IN RAZVOJ, D.O.O., VELIKA PIRE-ŠICA 27 G, 3310 ŽALEC ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA, ZIDANJE IN OMETAVANJE, BRANJE NAČRTOV, OSTALA DELA PO NALOGU NADREJENEGA NA GRADBIŠČU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.5.2014; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE DELOVODJA GRADBENIŠTVA
VODJA GRADBIŠČA - M/Ž; VODENJE GRADBIŠČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.5.2014; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; POSTAVLJANJE IN KRIVLJENJE ARMATURE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.5.2014; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE
IZDELAVA SUHOMONTAŽNIH SISTEMOV (KNAUF) - M/Ž; IZDELAVA SUHOMONTAŽNIH SISTEMOV KNAUF - KONSTRUKCIJE IN POLAGANJE KNAUF PLOŠČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.5.2014; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE TESAR
TESAR - M/Ž; POSTAVLJANJE OPAŽEV, POSTAVLJANJE OSTREŠIJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.5.2014; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE KROVEC
IZDELAVA STREŠNIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; IZDELAVA STREŠNIH KONSTRUKCIJ - TESARSKA IN KROVSKA DELA, DELO SE IZVAJA V SLOVENIJI IN AVSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.5.2014; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE FASADER
FASADER - M/Ž; FASADERSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 3.5.2014; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE VOZNIK TOVORNJAKA
VOZNIK TOV. VOZIL PO EU - M/Ž; OPRAVLJANJE STORITEV PO EU IN DRUGIH DRŽAVAH,
a
metropol
ČETRTEK
20.00 V razcvetu - drama NEDELJA
18.00 in 20.00 V razcvetu - drama
SREDA
20.00 Abeceda - dokumentarni
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Bela in Sebastijan - otroški pustolovski
19.00 47. ronin - akcijska pustolovščina
20.00 Panika - komedija SOBOTA
18.00 Bela in Sebastijan - otroški pustolovski
19.00 10 filmov za 10 let Anima-teke - kratki animirani filmi 20.00 Panika - komedija 20.30 Obraz ljubezni - biografska komedija, drama NEDELJA
16.00 Bela in Sebastijan - otroški pustolovski 18.00 Panika - komedija 19.00 Obraz ljubezni - biografska komedija, drama 20.00 47. ronin - akcijska pustolovščina PONEDELJEK
20.00 Epizoda v življenju zbiralca železa - drama
PRIREDITVE
ČETRTEK, 3. 4.
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Tri pravljice
literarno gledališka predstava; gost: Andrej Rozman Roza
16.30 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Beremo z Manco Košir
srečanje študijskega krožka
16.00 Osnovna šola Šmarje pri Jelšah
Območno srečanje otroških pevskih zborov občin Podčetrtek, Bistrica ob Sotli, Kozje in Šmarje pri Jelšah
17.00 Pokrajinski muzej Celje
Alma M. Karlin: Poti
javno vodstvo po razstavi
17.00 Kulturni dom Rogaška Slatina
Zaključek Ježkove bralne značke
PREGLED VOZILA PRED IN PO ODHODU, NAKLAD RAZKLAD, NEDOLOČEN ČAS, 24.4.2014; TRAVAL, TRANSPORT - LOGISTIKA, D.O.O., SAVINJSKA CESTA 98 A, 3310 ŽALEC TISKAR ZA VISOKI TISK
OFFSET TISKAR - M/Ž; IZDELOVANJE TISKOVIN NA PODLAGI DELOVNE DOKUMENTACIJE PRIPRAVA BARV IN TISKARSKEGA STROJA ZA DELO, DODELAVA TISKOVIN, IZDELVA TISKOV NEGA SESTAVA-FORME, NEDOLOČEN ČAS 7.4.2014; HARI TISK D.O.O., DOBRIŠA VAS 36, 3301 PETROVČE
KUHINJSKI POMOČNIK
(NE NA DOMU), KUHINJSKI POMOČNIK -M/Ž; POMOČ PRI PRIPRAVI MALIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.4.2014; LIDIJA REPAS, S.P.; PE PIZZERIA ZANZIBAR, LIDIJA REPAS, S.P., ULICA IVANKE URANJEK 1, 3310 ŽALEC PICOPEK
SAMOSTOJNI PICOPEK - M/Ž; PEKA PIC, PRIPRAVA HRANE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.4.2014; GOSTINSTVO, LIDIJA REPAS, S.P., ULICA IVANKE URANJEK 1, 3310 ŽALEC NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČE, RAZVOZ HRANE, NEDOLOČEN ČAS, 8.4.2014; D-COM, POSREDNIŠTVO SLAVICA SPOLENAK JAKOP S.P., ČOPOVA ULICA 23, 3000 CELJE KUHAR
KUHAR-PIZZOPEK - M/Ž; PRIPRAVA JEDI, PEKA PIZZ, OSTALA DELA V KUHINJI, NEDOLOČEN ČAS, 4.4.2014; PIZZERIJA VERDI-VERDI, TOMAŽ JANKOVIČ, S.P., GRIŽE 125, 3302 GRIŽE
17.00 Knjižnica Šentjur
Ura pravljic - Teden zdravega mesta
17.00 Hiša Sadeži družbe Žalec Slepi vidijo s srcem oz. Gledati z drugačnimi očmi
predavanje Sebastjana Kamenika 18.00 Osrednja knjižnica Celje
Branko Soban: Zločin brez kazni
predstavitev knjige
18.00 Dvorana Razvojne agencije Kozjansko v Šentjurju
Naj prostovoljec/ka Občine Šentjur 2013
18.00 Velenjski grad_
Klepet pod arkadami 18.00 Knjižnica Velenje
Peter Kovačič Peršin: Duh inkvizicije predstavitev knjige 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Glasba na hribu: Postni recital
nastopajo: vokalna skupina Shalom, Zbor zaposlenih Doma sv. Jožef in Fantje z Jožefovega hriba; po koncertu odprtje razstave Umetniki za Karitas 19.00 Knjižnica Laško
Romani in kratke zgodbe, posvečeni življenju rudarjev
pogovor s pisateljem Petrom Rezmanom
19.30 Narodni dom Celje Vesperae musicae
recital mladih celjskih pianistov; predstavljata se Vitomir Janez Zagode in Aljaž Šumej, klavir 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Poštar Jakec
komedija, KUD Veseli oder 20.00 Krčma TamKoUčiri Celje Večer poezije Anne Sexton
prevodi in performans: Peter Urankar; poetične fotografike: Tanja Plevnik; glasba: Goran Bojčevski
PETEK, 4. 4.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
predstavitev obrtnika zlatarja Miroslava Bahčiča
10.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku V zgodovini so skrite zgodbe, v zgodbah je skrita zgodovina
ob mednarodnem dnevu knjig za otroke 16.00 Muzej Laško
Vitrina meseca - 125 let Turističnega društva Laško
odprtje razstave 17.00 Osrednja knjižnica Mozirje
Pogovor s Tanjo Fajon 17.00 Galerija na prostem Velenje Ob 55-letnici mesta
odprtje razstave
19.00 Galerija Kvartirna hiša
Celje_
Porcelanaste slike
odprtje razstave akademske kiparke Alenke Viceljo
19.30 Plesni forum Celje
S. Fitzgerald: Diamond as Big as the Ritz
premiera gledališke produkcije Have Fun Cluba Gimnazije Celje - Center 19.30 Hotel Vita Dobrna_
Sudan in Gambija
potopisno predavanje; deželi bosta predstavila Salah Abbas in Etka Čalasan Žerdoner
20.00 Špital za prjatle Celje Kravatni gen
predstavitev knjižice kolumn Toneta Kregarja
VODNIK
29
20.00 Celjski mladinski center Madagaskar
potopisno predavanje Nataše Trobiš 21.00 Krčma TamKoUčiri Celje
Petkov žur s skupino Flapjacks
21.00 Mestni kino Metropol
Odpadnik
glasbena stereodrama za človeka in stroj Primoža Oberžana
22.00eMCe plac Velenje_
RGB series: Blue Vibers/ Mir & Kalu
koncert elektronske glasbe
SOBOTA, 5. 4.
10.30 Dom kulture Velenje
Maček Muri
otroška igrana predstava, muzikal v izvedbi SLG Celje
19.00 Gasilski dom Dolga Gora
Pesmi za veselje
literarni gost bo ljudski pesnik in glasbenik Jože Kadenšek 19.00 Kulturni dom Šentvid pri Planini
Letni koncert MePZ Zarja Šentvid
gostje MePZ Ljubno ob Savinji
19.00 Vila Bianca Velenje_
Naj prostovoljec v MO Velenje 2013_
19.00 Glasbena šola Velenje Pozdrav pomladi 2014
območna revija odraslih pevskih zborov, malih vokalnih skupin in oktetov 19.30 SLG Celje_
P. B. Shelley: Cenci
premiera gledališča Hiše kulture Celje 20.00 Špital za prjatle Celje Aleš Hofman- Hofi odprtje razstave 20.00 Dom kulture Velenje
Severa Gjurin
koncert z akustično zasedbo in gostom Galom Gjurinom 21.00 Mestni kino Metropol
Siddharta
akustični koncert
21.00 Plesni forum Celje
Vlado in Milan Kreslin: Tisti bejli grm
koncert
osrednja Knjižnica
Celje
Petek, 4. april, od 10. do 12. ure, in od ponedeljka, 7. aprila, do petka, 11. aprila, med 9. in 12. uro Knjižnica pri Mišku Knjižku V ZGODOVINI SO SKRITE ZGODBE, V ZGODBAH JE SKRITA ZGODOVINA - Zgodbe naše preteklosti ob mednarodnem dnevu knjig za otroke pripovedujejo knjižničarke Dragica, Ida in Mojca.
Ponedeljek, 7. april, ob 17.30
Univerza za III. življenjsko obdobje, izjemoma v dvorani Barbare Celjske
Literarni večer Celje v besedi in glasbi - sodelujejo člani Ljubiteljskega gledališča Teharje, Jana Kvas in prof. Božena Orožen
Sreda, 9. april, ob 17. uri Knjižnica pri Mišku Knjižku
Lutkovna predstava Hop v Pravljico. Predstavo pripravlja kulturno društvo Smeško.
NEDELJA, 6. 4.
10.00 Ekomuzej Žalec
Umiranje spolnosti
predavanje Rajka Škariča
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
11.00 Citycenter Celje Zlata ptica
pravljična urica v otroškem parku Džungla
16.00 Dom sv. Jožefa Celje
Venec spominčic možu na grob
gostuje Ljubiteljsko gledališče Teharje
17.00 Dom kulture Velenje
Gospod poslanec
politična satira Branislava Nušiča
18.00 Kulturni center Laško Srečanje odraslih folklornih skupin
19.00 Glasbena šola Velenje Pozdrav pomladi 2014
območna revija odraslih pevskih zborov, malih vokalnih skupin in oktetov
PONEDELJEK, 7. 4.
9.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku V zgodovini so skrite zgodbe, v zgodbah je skrita zgodovina ob mednarodnem dnevu knjig za otroke
17.00 Dom sv. Jožef Celje_
Pogovori o življenju in smrti
pogovor vodita: Metka Klevišar in Julka Žagar
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov
17.00 Vila Mojca Velenje
Vzgajamo samostojne in odgovorne otroke
predavala bo Simona Levc 17.30 Osnovna šola Petrovče
Zelenjavni vrt
predavanje Miše Pušenjak
18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Recital violinistke Neje Stojnic in klarinetista Aljaža Jazbinška
18.00 Mestna knjižnica Velenje Odprimo knjige
srečanje v okviru projekta Bralna značka za odrasle
18.00 Center kulture Gustav Šentjur
Ta čudovita zemlja
predstava za otroke v izvedbi Stena Vilarja in Andreje Stare
18.00 Glasbena šola Velenje
Pihalni orkester
Glasbene šole Velenje in Pihalni orkester Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Utrip domoznanstva
Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold se predstavlja
19.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih?
s Karlom Gržanom se bo pogovarjal Jože Vehovar
TOREK, 8. 4.
9.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku V zgodovini so skrite zgodbe, v zgodbah je skrita zgodovina zgodbe naše preteklosti ob mednarodnem dnevu knjig za otroke
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov
18.00 Antika Celje_
Peter Kovačič Peršin: Duh inkvizicije
literarni večer
19.00 Knjižnica Šentjur
Enosmerna vozovnica - sedemletna pot po svetu
potopisno predavanje Dominike in Igorja Osvalda
19.19 Mestna knjižnica Velenje
Kaj še čakate?
predstavitev knjige Roberta Šketa
19.30 SLG Celje_
Dušan Jovanovic: Boris, Milena, Radko
SNG Drama Ljubljana; izven abonmaja
19.30 Knjižnica Šmartno ob Paki O Šmarčanih malo drugače
pogovor z Ivanom Napretom
SREDA, 9. 4.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
predstavitev obrtnice modistinje Marte Žohar
9.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku V zgodovini so skrite zgodbe v zgodbah je skrita zgodovina
ob mednarodnem dnevu knjig za otroke
16.30 in 19.00 Celjski dom Pesemca
območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih in srednjih šol Mestne občine Celje ter Občin Dobrna, Štore in Vojnik
17.00 Osrednja knjižnica Celje Hop v pravljico
lutkovna predstava; gostuje KUD Smeško Celje 18.30 Mohorjeva dvorana
Mohorski večer: Od Osmanov do Celjanov,
gost: dr. Ignacij Voje 19.19 Mestna knjižnica Velenje Pesmi mojega srca
predstavitev pesniške zbirke Sebastjana Kamenika 19.30 Celjski dom_
Trobilni kvintet Contrast
koncert
Prireditve ob prazniku Mestne občine Celje
_PETEK, 4. 4._
9.00 do 13.30 Narodni dom Celje Svetovni dan zdravja - strokovni posvet
10.30 in 19.00 Celjski mladinski center
Kavarna poezije, literarno-
eksperimentalni projekt
19.30 SLG Celje_
Spomladanski gledališki trojček
Šah brat, družinska drama
SOBOTA, 5. 4.
8.00 in 18.00 Letališče Levec
Balonarski festival
8.30 do 12.00 Telovadnica in
zunanje površine OŠ Frana Roša
Športšpas
športno medgeneracijsko srečanje 9.00 Šmartinsko jezero Celje Svetovni dan zdravja: 6. dobrodelni tek, hoja Zdravo hujšam
9.00 do 11.30 Staro mestno jedro Svetovni dan zdravja
promocija zdravja
9.00 do 11.30 Savinjsko nabrežje, po mestnem gozdu proti Petričku
Svetovni dan zdravja
medgeneracijski pohod
9.00 do 13.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Portretiranje
fotografske tehnike Pelikanovega časa, Borut Peterlin
PONEDELJEK, 7. 4.
17.30 Dvorana Barbare Celjske, Knežji dvorec Celje v besedi in glasbi
literarni večer; sodelujejo člani Ljubiteljskega gledališča Teharje
TOREK, 8. 4.
17.00 Avla OŠ Lava_
Moji dve domovini
odprtje fotografske razstave Darje Grdina 18.00 Narodni dom Celje_
Ogledalo srca
literarni večer, posvečen dvema novima izdajama celjske pesnice in pisateljice Bine štampe Žmavc, in predstavitev ilustracij Polone Lovšin
SREDA, 9. 4.
15.00 Šolski center Celje Predstavitev
raziskovalnih nalog vseh celjskih srednjih šol
Društva vabijo
PETEK, 4. 4.
11.00 Krekov trg Celje
Zvoki in okusi s Paga
predstavitev turistične ponudbe otoka (degustacije, zabavni program)
SOBOTA, 5. 4.
9.00 do 13.00 Mestna knjižnica Velenje
Igrive tačke za lačne mačke
ob svetovnem dnevu brezdomnih živali
11.00 Krekov trg Celje
Zvoki in okusi s Paga
predstavitev turistične ponudbe otoka (degustacije, zabavni program)
PONEDELJEK, 7. 4.
10.00 do 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Knjižni sejem
17.00 Mestna knjižnica Velenje - otroški oddelek Barvanje mandal
delavnico vodi Katja Talajič
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_
Tečaj čudežev - Študijska skupina ob knjigi
Vodi Aristid Havliček - Tili
19.00 Mladinski center Šentjur Z alternativo do kakovostnega bivanja in zdravja
predavatelj Robert Koprivc
TOREK, 8. 4.
18.00 Kajak kanu klub Nivo Celje, na Špici
Štart tradicionalnega teka ob Savinji
18.00 Dom kulture Velenje Športnik leta v mestni občini Velenje
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Človek in njegovi žarki - ezoterična astrologija predava Luka Kovač
SREDA, 9. 4.
10.00 do 13.00 TIC Laško Domači kotiček
predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov
16.00 Slomškov dom na Ponikvi
Izdelovanje butar
velikonočna delavnica
Dobrodelne prireditve
ČETRTEK, 3. 4.
19.00 Dom sv. Jožef Celje
Umetniki za Karitas - priložnost za postno žrtev
odprtje razstave; prodajna razstava umetniških del z izkupičkom za potrebe Karitas
Razstave
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Muzejske sledi do urbanih obrti, do 28. 5.; razstava natečajnih prispevkov nacionalnega projekta slovenskih šol Unesco Asp - mreže šol: Naj bivalno okolje, do 30. 4.
Osrednja knjižnica Celje: razstava osnovnošolke Nataše Hudej, Moje likovne zgodbe za vas, do 30. 4.
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: razstava Orožje, do 31. 12.
Kvartirna hiša Celje: filate-listična razstava Nobelovci na znamkah, do 7. 4.
Celjski mladinski center: razstava Nazaj k Steletu, do 30. 4.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 30. 4.
Zgornji trg Šentjur: razstava Josipa Generalica in Zlatka Ko-lareka, Hlebska šola naivnega slikarstva, do preklica
Kulturni dom Dobrna: razstava fotografa mag. Toneta Bre-cla, do 13. 4.
Galerija Velenje: razstava slik Barbare Drev, do 19. 4.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava Briga-dirstvo in udarništvo v Šaleški dolini, do 15. 5.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja casopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Janja Intihar, Brane Jeranko, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Soli-nič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Nina Pader
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar,
Marjan Brečko
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI
Preberite aktualno ponudbo! ,
Izbira pravega lesa za terase _
Pred odločitvijo je dobro preveriti trajnost in obnašanje posamezne vrste lesa.
Terasa mora izpolniti pričakovanja o dolgotrajni uporabnosti brez večjega vzdrževanja. Najboljše lahko izbirate med podni-cami iz tikovine in iz lesa afromosie in pa-douka, ki so v zunanjem okolju Slovenije že dovolj preizkušene. Poleg omenjenih vrst lesa spadata med dobre vrste tudi inerbau in ipe. Prvi sicer ob deževnem vremenu spušča rdečkasto rjavo barvo, ki lahko obarva okolico terase (fasado, vodo v bazenu, kamnite tlake), zato ga v takih okoljih odsvetujejo. Les ipe je zelo trd in primeren za zelo obremenjene tlake, vendar ga ne priporočajo za zelo osončene lege in za osebno uporabo, ker zelo razpoka (množica drobnih razpok), zaradi česar se tudi bolj pogosto pojavlja cepljenje lesa na površini (trstičenje).
Ostale vrste lesa, ki se še pojavljajo na našem trgu, so zelo dinamične in podvržene močnim deformacijam in spadajo v nižji kakovostni razred, druge preizkušajo še prekratek Čas za zanesljivo oceno kakovosti. Zato je dobro, da preverite njihove lastnosti in obnašanje, preden se za tako alternativno rešitev tudi odločite. Za kakovostno izdelavo lesenih tlakov in zunanjih lesenih oblog je pomemben predvsem zaupanja vreden dobavitelj lesa, ki zagotavlja ustrezno kakovost.
Afromosia
Ipe
Je trajen trd les iz srednje Afrike, primeren za izdelavo kakovostnih zunanjih tlakov. Je stabilen les enakomerne strukture. S svojimi lastnostmi se najbolj približa ti-kovini. Ima značilno rjavo oranžno do rjavo rdečo barvo. Ob izpostavljenosti padavinam postane svetlo sive barve. Na trgu se ga je prijelo tudi ime afriški tik, ker je barva lesa zelo podobna tikovini.
Ipe je zelo trd les, vsaj trikrat bolj od hrasta. Je odporen proti obrabi in zelo trajen ter zato primeren za najbolj obremenjene prostore in zunanje tlake, manj za zunanje prostore za osebno rabo. Les ipe je tudi odporen proti gorenju. Je temno olivno rjave barve, večkrat z atraktivnimi svetlimi ali temnimi črtami. Les ipe ima fino strukturo in vsebuje veliko količino olja. Tudi zračno sušen je težji od vode.
ne prostore, ima fino strukturo in vsebuje srednje veliko količino olja, zračno sušen je težji od vode.
Je zelo trajen trd les in odporen proti obrabi. Na trgu spada med bolj dragocene vrste lesa. Zaradi svojih dobrih lastnosti je primeren za najbolj obremenjene prostore in zunanje tlake. Je sicer nekoliko bolj dinamičen les, vendar zaradi velike vsebnosti olj zelo odporen proti drsenju. Ima značilno rdečo barvo.
Merbau
Merbau izhaja iz jugovzhodne Azije, predvsem s Papue in Nove Gvineje. Spada med najbolj cenjene trde vrste lesa s tega področja. Je temno do svetlo rdeče rjave barve in ima enakomerno, nekoliko grobo strukturo. Merbau je precej stabilen les, ima dolgo uporabno dobo in je primeren tako za stanovanjske objekte kakor tudi za javne prostore.
Je zelo trd in odporen les brazilskega porekla. Je rdečkasto rjave do rožnato rjave barve in z značilno strukturo lesa. Na prostem postane enakomerno svetlo rjav, pod vplivom padavin v zunanjem okolju pa enakomerno posivi. Les cumaru je tudi težko gorljiv in zato primeren tako za stanovanjske objekte kakor tudi za jav-
S® če želite oglaševati
\	v rubriki
TaD/ Vsi naši mojstri, >■01X pokličite:
—^031 692-860
Iščete mojstra, pa ga še niste našli?
Dovolite, da ga namesto vas poiščemo mil
Pokličite nas! 031 692-860
Franci in Sonja VIDEČ VODRUŽ 34 3230 ŠENTJUR	P»
	t'fl'll LdlllüiliUilliMBMP
KOZJEREJA IN SIRARSTVO VIDEČ	
Tel.: {03)5740 472 Mobitel: 031 844 612
Postavitev lesene ograje iz trajnih vrst lesa _
Lesene ograje so funkcionalni del vrta in njegov okras. Izdelane iz trajnih vrst lesa ne potrebujejo vzdrževanja. Ograja zastira nezaželene poglede in je hkrati tudi trdna ovira na meji zemljišča.
Ustrezno oblikovana ograja iz trajnih vrst lesa, kot so tik, afromosia, padouk, ipe, sumaru ali merbau, pomeni trajno rešitev, ki ne potrebuje zamudnega občasnega vzdrževanja. Zaradi sorazmerno velike porabe lesa ograje večinoma izdelujejo iz nekoliko cenejših vrst lesa, kot sta padouk ali cumaru. Konstrukcija je lahko poljub-
na, posamezne dele ograje lahko pripravijo tudi na podlagi načrta.
Za izdelavo lesene ograje je najprej potrebno izdelati nosilno konstrukcijo, ki je običajno betonska ali kovinska, izjemoma tudi lesena. Izdelana mora biti tako, da daje oporo lesenim delom ograje in da omogoča želeno postavitev posameznih lamel. Lesene ograje so večinoma postavljene iz vertikalnih ali horizontalnih lamel, ki popolnoma ali samo delno zapirajo pogled, kar pa je odvisno tudi od kota, pod katerim so postavljene lamele. Pri boljših vrstah lesa za ograje je smer postavljanja lamel zaradi večje trajnosti lesa povsem po-
ljubna. Izbira načina polaganja je odvisna samo od estetskega videza ograje oziroma od omejitev postavljene konstrukcije.
Za izdelavo ograj so primerne vse trajne vrste lesa, od najboljših do manj kakovostnih, odvisno od tega, kakšno obnašanje lesa je za vas sprejemljivo in kakšna je njegova pričakovana trajnost. Pri ograjah je uporabna trajnost lahko precej večja, ker so za uporabljeni les večinoma postavljene bistveno nižje zahteve kot na primer za leseno teraso.
Če je lesena ograja izdelana iz kakovostnega lesa, ne potrebuje vzdrževanja.
VSI NAŠI MOJSTRI
31
Specialist za strehe že BO let !
Nataša H r Iber ni k s.p. Poslovne enote: Kalobje-Sentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 m 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64

Pkibdjepiostihei
PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN:
gsm:
041741 094
uuLuiu.strojepLastika.SL
ASFALT
ASFALT KOVAČ D.O.O.j Planina pni sevnic! n A. 3S25 PLANINA PRI SEVNICI
+306 3 7431 031 +386 3 7491 032 AS FALT. KOVAČ @S I0L.NET
FVc, alu in lesena okna, vhodna in dvižna garažna vrata, zimski vrtovi, use vrste senčil, notranja vrata, vüdovod in ogrevanje, slikopleskarstvo, obnova doma, obnova kopalnic
-lo% otvoritveni popust na pvc okna
031 78 60 70 | 031 311 640 | info@harmonijadoma.si
ttaitl
^OPBAUNICA
PRI UREDITVI GROBOI/,DE10 BREZPMČIUO? I ZUESTOBE: J O PRÄMIE Z/ISTOW
Razvoj, proizvodnja, montaža in prodaja homologiranih vlečnih naprav
©
SI-
<Ptikk

________E STRANKE
V OPTIKI TE RŽ A» VJU
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
Smo generalni zastopnik a evropsko podjetje:
0	ŠEŠKO d.o.o.
1	I ključavničarstvo In kovaftvo
«n SockiH 1203 NonCnt» lfLi03 7SU ISO
□ doocflvol net
-LASTEN PAflKIRN1 PHQ5TQRZA STRANKE OPTIKE -
eMM» MARJAN TERŽAN .p
Mariborska 54 p p, 1013,3102 CEDE Te!.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota Od 8.00-12.00 >o
* 10% popust * ob nakupu
* Koreficijshih in sončnih očal

Pre h ran s ko dopolnilo
J^ZEEOA I Mg,
krepi imunski sistem, pomaga pri prehladih in obolenjih dihal, ima baktericidni učinek, ugodno vpliva na prebavo,...
F1TEX d.o.o. Dunajska 120 a 1000 Ljubljana ; www.centfrzdravja.net; prodaja@centeridr3vja.net; tel. 01/568 40 91
flVILjflCj ss^vs PLIleCA
if	Td,: m M 02L
vas, WÜ0 Celje	——
>OLNl TBcrntNlH IN ^NJENIH OBLAČIL
DELOVNI ČAS: pon-pet.: cd S. da Murv, sob: od t-do-art
9
d o m o f i n a I
GSM: 041 756 668 -tesarstvo • krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškom - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK
2m strešnih cevi MM POD/IRI/I/IO
pri zamenjavi stresne kritine.
BORIS CATER s.p.
STAVBNO KLEPARSTVO KROVSTVO TESARSTVO PREVOZI ŽAGA TRGOVINA AVTOBUSNI PREVOZI
Zadobrova 100 3211 Škofja vas Fax, Tel.: 03/781-20-34 gsm: 041/620-862 e-mail: cater.boris@siol.net
INSTALACIJE Hffl©«
|qQq pni
Z vami že 20 LET.
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
USTIUCDE 7EBI0VŠEI <9,1. Prožlnska vas 34/d, Štore, gsm: 04t 682 907
Kupon za 25 EI/ROI/
Pri naročilu sforiteu nad 500 ei/rov
OGRAJE KOCEVAR
www.ograje.com «080 23 02
Ograje Kotevar d.o.o. Tovarniška 11c, 3312 Prebold +386 (0)51 624 207
-A- INFO-KREDIT d.o.o.,
/MS Mariborska cesta 86, 3000 Celje, ' I X Tel: 059/22-66-00, 051/88-6600
Gotovinska posojila za zaposlene in upokojence! Nakazilo takoj, brez stroškov odobritve.
20,00 evrov popusta
ob najemu posojila
-	PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED
-SERVIS VOZIL
-	POPRAVILO IN ZAMENJAVA IZPUŠNIH SISTEMOV
■ VULKANIZACIJA
K-
Bojan Kovač. s.p. Cesta v Debra 1 327Q Laško 040 22 30 95, 03/ 734 26 61
20 % POPUST
NA SERVIS VOZILA
T;-
d.o.o,
prodala in aoryla Invalidskih dfipom^fikov
Gregorčičeva 2. Celje
Gsm: 051 655 677 Tel in fax: 059 044 404
E-mail: info@merela.si www.merela.sl

-ortopedski pripomočki
-	invalidski vozički, skuterji
-	pripomočki za vsak dan -inkontinenčni program
Pogodbeni dobavitelj, medicinsko-tehničnih pripomočkov
za ročni voziček
m^i - W%M i Popust-5%
za vsak nakup
32
ZANIMIVOSTI
Borštnikove prstane kradejo
Odmevni večer z legendama slovenskega odra in filma
V medobčinski splošni knjižnici v Žalcu je bil pred nekaj dnevi pogovorni večer z igralkama Štefko Drolc in Ivanko Mežan, živima legendama slovenskega odra in filma. »Doma imate Borštnikov prstan!« je nagovorila Me-žanovo ena od voditeljic pogovora. »Ah, kje pa!« je v šaljivem tonu odgovorila velika igralka, ki ji je vlomilec prstan odnesel, podobno kot igralki Mileni Zupančič.
Veliko zanimivega sta povedali legendi, Mežano-va je pri 87 letih še vedno delavna ter polna življenja, podobno kot Štefka Drolc, ki je igrala že v prvem slovenskem celovečernem filmu. Mežanova je tako v zanjo značilnem humor-nem tonu Savinjčane večkrat nasmejala. Povedala je, kako je na začetku poti v drami igrala Sneguljčico ter so jo otroci glasno svarili, naj vendarle ne ugrizne v strupeno jabolko. In ko se je Sneguljčica zgrudila, se je med smrtno tišino v dvorani ujezil deček: »Čisto
prav ti je, saj smo te svarili, da ne ugrizni!« »Bog ali kdorkoli že, je Ivanko obdaril z mešanico resnobe in humorja,« je o svoji dolgoletni prijateljici, tri leta mlajši Mežanovi, povedala Drolčeva.
Drolčeva in Ponikva
Štefka Drolc, ki je decembra dopolnila 90 let je seveda resna gospa, ki se redkeje pošali. Zbranim je med drugim pripovedovala o svojih koreninah v naših krajih, kjer se je rodila na Ponikvi pri Grobelnem. Tam ni bila dolgo, saj je bil njen oče orožnik ter se je družina večkrat selila. V rojstni kraj je vseeno prihajala na počitnice k svoji »botrci«, njen brat se je v naših krajih navdušil za duhovniški poklic, saj je med čakanjem na vlak rad zahajal v kapucinski samostan na celjskem Bregu. Mama je bila iz primorske veleposestniške družine, vendar je nato orožnikova družina živela precej skromno. Štefkin igralski talent so kmalu začutili, saj je dobi-
la prvo vlogo, ko je bila stara komaj 15 let. V božični igri se je morala vživeti v vlogo device Marije.
Pozneje je postala velika igralka, ki je trinajst let nastopala v tržaškem gledališču. Med gostovanji v Sloveniji je srečevala igralko Ivanko Mežan, ki je prvič nastopila že v partizanskem gledališču v Beli krajini.
»Jaz te ful ljubim!«
Zgovornejša Mežanova je prav tako veliko povedala o svojem občudovanju slovenskega jezika, za katerega se po njenem mnenju vse manj trudimo. Vse slabšo izgovorjavo opaža celo na gledališkem odru. »Ali je res potrebno, da nekdo reče: >Jaz te ful ljubim! <« je bila kritična do mlajše generacije. »In koliko je sploh še jezikov, kot je naš, ko lahko v dvojini dva rečeta, kako rada se imata. To je čisto drugače kot v drugih jezikih, kjer so prisiljeni reči: Radi se imamo!« je še resno povedala.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Jolanda Železnik v klepetu s Štefko Drolc in Ivanko Mežan
FOTO TEDNA
V duhu sodobne komunikacije
Foto: GrupA
Za več
harmonije tudi druge violine
NOVI TEDNIK
stran 35
Na sprehod brez povodca in vrečke?
stran 51
»Da bi se v življenju počutila varno, mi mora biti na prvem mestu zagotovljena fizična varnost, potem pa še zdravstvena, ekonomska in tudi politična varnost,« pravi Eva Javoršek.
PORTRET
»Ne morem se odločiti, ali mi je za občutek varnosti bolj pomembna fizična ali ekonomska varnost, saj če imaš drugo, si lažje zagotoviš tudi prvo. Zelo pomembna je tudi zdravstvena varnost, zlasti pa svoboda misli, da si lahko to, kar si, da te država ne omejuje preveč,« meni Sara Poteko.
Pogled na Našo temo, v kateri tokrat na straneh 16-17 pišemo o varnosti v dveh največjih mestih v regiji, sta prispevali tudi letošnji dobitnici kristalnih celjskih grbov za odličnost med študijem. Eva in Sara sta pred kratkim zagovarjali svoji magistrski nalogi na ljubljanski fakulteti za varnostne vede.
Celje je varno, naj takšno
Kriminal je vedno korak pred družbo, se strinjata letošnji dobitnici celjskih kristalnih grbov Eva Javoršek in Sara Poteko
tudi ostane
Obe sta brez pretiranega razmisleka zatrdili, da se kot Celjanki v svojem mestu počutita varno, a sta ob tem opozorili, da so vendarle vidne spremembe. Čeprav ne poznata policijskih statistik, najbrž tudi za Celje velja, da kriminaliteta narašča, saj je kriminal vedno korak pred družbo. Kljub temu da ga del tako kot povsod po državi in v svetu ostaja neraziskanega in nezabeleženega, je knežje mesto še vedno dokaj varno mesto.
Stroka sicer opredeljuje kriterije za različne oblike varnosti, a vendar se občutek varnosti pri vsakem človeku spreminja in posameznik ga dojema iz lastnih izkušenj. Te so odvisne od tega, koliko si star, kakšnega spola si, s kom se družiš, kakšno socialno mrežo imaš ... »Ali če rečemo bobu bob - če storiš kaznivo dejanje in za teboj stoji močan, vpliven in bogat posameznik ali družina, jo boš bolje odnesel kot sicer,« pravi Sara, ki v tem vidi tudi enega od razlogov, da je vse več mladoletnih storilcev hujših kaznivih dejanj. Ti imajo občutek superior-nosti in menijo, da si lahko vzamejo vse. Po drugi strani se veča delež meščanov, ki se v vse večji stiski za svoj obstanek borijo po najlažji poti, ki je pogosto navzkriž z zakonom. Vse to seveda velja tudi za Celje.
V skupnost usmerjena policija
Ločimo različne oblike varnosti, od fizične, prometne do zakonske, ekonomske, zdravstvene ... Varnost se je skozi zgodovino seveda spreminjala, v zadnjem obdobju pa se v stroki vse bolj uveljavlja princip delovanja policije v skupnosti. »Ljudje se počutijo bolj varno, če je na ulicah, vsem na očeh, več policistov,« meni Eva, ki ob tem opozarja, da se stopnja zaupanja ljudi do policistov
Sara Poteko in Eva Javoršek sta dve od šestih, ki so v tem študijskem letu ma-gistrirali na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Ljubljani.
A kljub temu da sta obe študij končali s povprečno oceno 9,75 in bosta imeli po 11. aprilu v rokah kristalna celjska grba kot nagrado za odličnost v času študija, je pred njima negotova prihodnost. Eva zaenkrat še neuspešno
išče pripravništvo, Sara se je začasno zaposlila v domačem družinskem podjetju, kjer bi si rada »ustvarila finančno zaledje, da nadaljujem doktorski študij«. K študiju varnostnih ved je Saro pritegnil širok razpon predmetov, Evo pa še nekaj drugega. »Zastavila sem si cilj, da na fakulteti ob študiju ne bom trpela. Da se bom z veseljem učila in da me bodo predmeti pritegnili. To pa mi je ta fakulteta dala.«
povečuje, če jih poznajo in verjamejo, da jim bodo pomagali, če bi se znašli v stiski. Ker lahko veliko policistov na ulicah odraža tudi policijsko državo, je tu še kako pomemben njihov pristop. Ta mora jasno pokazati, da je policija s svojim delom res usmerjena v skupnost, da je našla prave načine ali po domače rečeno čim bolj ljudske pristope, da ljudje zaupajo policistom. »V Sloveniji in tudi v Celju tega še nisem opazila prav veliko, zato je na področju kriminalitete oziroma ogrožanja varnosti še veliko sivega, neraziskanega,« pravi Eva in dodaja, da so pri nastopu policistov pomembne tudi malenkosti. Celo videz, saj policist na kolesu izgleda prijaznejši kot tisti na motorju ali specialec v neprebojnem jopiču .
Promet, alkohol, tatvine ...
V Celju je po mnenju sogovornic varnost najbolj problematična v prometu, sledijo posledice alkohola in drugih zasvojenosti, ki so vidne v fizičnem nasilju in vandalizmu, veliko je tudi tatvin. Prav slednje so najbolj v porastu v šolskem okolju, kjer po policijski statistiki tatvinam in velikim tatvinam sledijo spolno in drugo vr-stniško nasilje ter goljufije.
Ker sta bili obe aktivni športnici, smo se seveda dotaknili tudi navijaških skupin in njihovega vpliva na varnost v mestu. Te so po njunem mnenju velik problem tudi zato, ker to področje v Sloveniji ni dobro zakonsko urejeno. Celje je na udaru med Ljubljano in Mariborom, kritične so na primer tudi tekme med Slovenijo in Hrvaško. Celje ima Celjske grofe! Na vprašanje, ali res velja, da so z vidika varnosti najbolj kritični nogometni navijači, je Sara postregla z lastno izkušnjo. Čeprav velja, da je varnost pri ekipnih
športih bolj problematična, se je sama vedno počutila zelo varno in prijetno na rokometnih tekmah.
Tanka in raztegljiva meja
Primer, kako zelo tanka in raztegljiva je meja med varnostjo in ogroženostjo, so nadzorne kamere. Če bi v prometu, ki je v Celju velik problem, lahko z njimi nadzirali voznike in tako omejevali možnost prekrškov, so po drugi strani velik poseg v zasebnost. Ob tem Sara še opozarja, da je za Slovenijo zelo značilno, da imamo zelo veliko zakonov, ki so pisani na osnovi posamičnih primerov in ne na podlagi temeljito in celovito obdelanega področja, ki ga urejajo. Tudi zato postaja že vzorec obnašanja, da Slovenci v zakonih iščemo luknje in niti ne pogledamo, katera določila in zakaj moramo spoštovati.
Eva je v magistrski nalogi raziskovala šolske množične morilce in teh nas zaenkrat v Sloveniji še ni treba biti strah. Najprej zato, ker je dostopnost do orožja pri nas veliko bolj omejena kot v Ameriki, a tudi zato, ker razmišljamo in se odzivamo drugače. »A vseeno, nikoli ne reci nikoli,« pravi Eva. Zato pa Sara, ki je raziskovala politiko in nestrpnost, na tem področju vidi več strahu za našo prihodnost. Pri nas so politiki tisti, ki delajo največ škode. V svetu je tako, da se nekaj začne na ulicah, temu pa sčasoma sledi tudi politika, pri nas pa je obratno. »Morali bi biti zgled, a so velikokrat prav politiki nosilci sovražnega govora. Besede cigan, peder, trenirkar ... postajajo del vsakdanjega besednjaka in življenja, nekaj, kar je normalno in česar nihče niti ne sliši, čeprav bi morala veljati do tega ničelna toleranca,« pravi Sara.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
34
PORTRET
Njena najboljša prijateljica je trobenta
Trinajstletna Živa Žohar med najboljšimi mladimi trobentači v državi
Ko zaslišimo močan zvok trobente, si predstavljamo, da se zanjo skriva krepak fant, ki s svojo močjo iz glasbila privablja udarne zvoke. Da spol pri tem ne igra nobene vloge, dokazuje talentirana celjska glasbenica Živa Žohar. Trinajstletnica se uči igrati trobento že več let. Da ne gre zgolj za kreativno preživljanje prostega časa, dokazuje s številnimi odličnimi rezultati na tekmovanjih, kjer je za nameček še po navadi ena redkih deklic v svoji kategoriji.
Živa Žohar, ki obiskuje osmi razred Osnovne šole Lava, je na prvi pogled tipična trinajstletnica, ki se poleg šolskih obveznosti rada zabava s prijateljicami, igra šah, riše in poje. Ko v roke vzame trobento, ki jo preprosto obožuje, se prelevi v predano in perspektivno mlado glasbenico, ki si glasbeno pot utira v Glasbeni šoli Celje, kjer je v svoji generaciji edina trobentačica. Kot pravi, jo vrstniki obravnavajo popolnoma enakovredno, ker vedo, da spol pri igranju trobente nima nobene vloge. Prav tako so na njeno muzici-ranje povsem navajeni prijatelji in znanci, zato se jim zdi Živino igranje popolnoma samoumevno. Nekoliko drugače je, ko stopi na oder. Občinstvo vedno znova onemi, ko jo zasliši. Mlada Celjanka celo meni, da ima kot troben-
tačica pred vrstniki prednost. »Fantje morajo biti za nastope oblečeni zgolj v temne suknjiče, sama sem lahko pri izbiri obleke veliko bolj domiselna,« pravi.
Po očetovih stopinjah
Žoharjevo trobenta spremlja praktično že vse življenje, saj je njen oče Dejan Žohar predan trobentač. Svojo veliko ljubezen je tako počasi in popolnoma nenamerno prenesel tudi na svojo starejšo hčer. »Sprva sem želela igrati klavir, a sem se nato bolj navdušila nad trobento, ki sem jo že kot majhna deklica večkrat vzela v roke in poskusila zaigrati nanjo,« pripoveduje Živa. Dokončno jo je trobilo prevzelo v glasbeni pripravnici, kjer ji je bil zven trobente med vsemi glasbili, ki so jih otroci imeli možnost spoznati, najbolj všeč. Piko na i je prispeval tudi profesor trobente v Glasbeni šoli Celje Miran Majcen, ki je to glasbilo učil že Živinega očeta.
Ruši stereotipe
Med ljudmi je zasidrano prepričanje, da je za igranje trobente potrebna moč oziroma velika pljučna zmogljivost. Kako je potem mogoče, da drobceni deklici, kot je Živa, uspe s trobento ustvariti zvok, ki navdušuje komisije tako na državnih kot mednarodnih tekmovanjih? »Za igranje
trobente v prvi vrsti človek ne potrebuje velike moči. Ni namreč potrebno, da igra zelo na glas in močno. Bistvo je, da glasbenik doseže lep ton. Če mu je to uspelo, poslušalci ugotovijo, ko igra čisto po tiho,« je pojasnila Živa, ki ji kondicije za igranje trobente nikakor ne manjka. Po njenih besedah jo je pridobila z vsakodnevno vajo in z veliko vloženega truda, kar je tudi bistvo za kakršen koli uspeh.
Ves njej trud je poplačan na tekmovanjih. Letos februarja se je udeležila regijskega tekmovanja mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja, na katerem je osvojila prvo mesto in zlato priznanje. Odličen rezultat na ravni regije je bil vstopnica za preizkus na marčevskem državnem tekmovanju. Tudi na njem je pometla z vso konkurenco. V kategoriji I. c. je namreč osvojila zlato plaketo, prvo nagrado in priznanje tekmovalcu za doseženih sto točk v disciplini trobenta. Nič drugače ni bilo tudi februarja na mednarodnem tekmovanju Davorina Jenka v Beogradu, kjer je prav tako dosegla vsa najvišja možna priznanja.
Glasba jih povezuje
Poleg igranja trobente Živa tudi večkrat zapoje. V mislih nimamo prepevanja za štirimi stenami oziroma v krogu družine, temveč Celjanka s petjem pogosto navdušuje tudi na prireditvenih odrih. Nazadnje je zapela na dobrodelnem koncertu svoje osnovne šole. Rada sede tudi za klavir, ki ga sicer, kot pravi, veliko bolje obvlada njena mlajša sestra
Žoharjevi so predani glasbi. Oče tako kot Živa igra trobento, sestra Nuša klavir, mama pa vsem skupaj z veseljem prisluhne.
Nuša. Člani družine Žohar so glasbeni navdušenci, zato večkrat za sprostitev skupaj zaigrajo in zapojejo. Živa in oče v roke vzameta trobenti, sestra pa sede za klavir. Verjetno si predstavljate, kako živahno mora biti v njihovi hiši. In kaj menijo na to sosedje? »Seveda moramo spoštovati njihovo pravico do miru. Z njimi imamo tako tih dogovor, da ne vadimo po deseti uri zvečer. To velja še posebej zame in očeta, ker je trobenta precej glasno glasbilo,« je kratka in jedrnata Živa.
Najraje ima srbske
Kljub temu da je Živa šele v osmem razredu osnovne šole, že razmišlja tudi o nadaljnji izobraževalni poti. Ker si želi, da bi bila glasba del njenega življenja tudi v prihodnje, se namerava vpisati na umetniški oddelek I. gimnazije v Celju. Še naprej želi igrati trobento in se udeleževati najrazličnejših tekmovanj. Glasbeno udej-stvovanje si želi celo razširiti na druga področja ustvarjanja. V prihodnosti se poleg predane trobentačice vidi tudi v pevskih vodah. Igranje
trobente lahko, kot pravi, zelo dobro kombinira s petjem. Če v glasbeni šoli v prvi vrsti igra predvsem klasične skladbe, si doma z očetom da duška z igranjem lahkotnejših ritmov. Zelo rada se loti tudi zabavnih, domačih in džez skladb. Še posebej je navdušena nad srbskimi. Po njenih besedah so te divje in energične. Torej če vas bo pot zanesla v Prvomajsko ulico, se vam ni treba ustrašiti, da ste se pomotoma znašli v srbski Guči ...
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Živa Žohar poleg igranja trobente rada poprime tudi za mikrofon. Za igranje trobente je Živo navdušil oče Dejan Žohar.
V	_
Ce radi pišete in fotografira'
zabeležite dogi
med vrstniki
aj še drugi vedo, kaj se dogaja pri vas!
Avtorji prispevkov raj bodo učenci in dijaki in re njihovi mentorji oziroma učitelji!
Prispevke pričakujemo na elektronski naslov tednikjjcnt-rc.si
ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE
35
»Mislim, da smo genetsko problematični, ker smo kot narod zaprti v svoj krog. Včasih smo se bolj mešali z južnimi sosedi, nato pa smo deset let živeli skoraj v izolaciji. To je lahko prineslo več genetskih motenj, niso pa še raziskali vplivov okolja. Vse skupaj verjetno vpliva na to, da imajo zadnja leta tudi mlajši starši otroke z Downovim sindromom.«
\im f - s iir
'""'-? ä i p,3 _
i*.L. 4- V » 1
Valerija Bužan (v prvi vrsti peta z leve) v družbi sodelavcev in varovancev pred gostilno Druga violina v Ljubljani
Za harmonijo so potrebne tudi druge violine
Celjanka Valerija Bužan je po študiju ostala v Ljubljani in postala uspešna direktorica centra za ljudi s posebnimi potrebami
21. marec je svetovni dan Downovega sindroma, ki smo ga v Sloveniji obeležili tretje leto zapored. Da so dnevi, namenjeni opozarjanju na položaj in probleme različnih skupin ljudi s posebnimi potrebami, čisto v redu, pravi dr. Valerija Bužan, specialistka klinične psihologije in direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dol-fke Boštjančič na Igu pri Ljubljani. »Želim pa si, da jih ne bi potrebovali, ker bi bili ti ljudje del družbe.« Njene izkušnje pri delu z ljudmi z najrazličnejšimi motnjami so zelo bogate, saj to počne že trideset let. In v tem času je s svojo ekipo premaknila marsikatero zakoreninjeno prepričanje in napačno predstavo. Njen moto je namreč, da je treba pokazati, kaj ljudje z motnjami znajo, in ne, česa ne znajo.
da mora gostilna izgledati kot vse normalne. »Če prideš v gostilno in pritečejo naenkrat štirje z različnimi motnjami, je to lahko preveč. Če pa pri-
V duhu te filozofije je pred dvema letoma v Stari Ljubljani zaživela gostilna z zgovornim imenom Druga violina, v kateri strežejo ljudje z Downovim sindromom, ki so v družbi običajno druge violine. Valerija si jo je zamislila po tujem zgledu in odzivi so bili že ob odprtju zelo pozitivni. Vse pa ni šlo
povsem brez težav. Z Mestno občino Ljubljana so se dolgo časa pogajali za prostore, saj se je občina bala, da bo na koncu mesta nastala >neka sirotišnica za ljudi z motnjo v duševnem razvoju<,« se spominja Bužanova. Preden so začeli delati, so skrbno pretehtali vse možne scenarije, predvsem pa so se zavedali,
»Premalo se zavedamo, da smo vsi lahko čez noč ljudje s posebnimi potrebami, če nas zadene kap ali doži-vimo nesrečo.«
deta eden ali dva, ljudje to laže sprejemajo,« pojasnjuje. Ob tem so poskrbeli za odlično ponudbo slovenske hrane, ki jo občasno pripravljajo tudi gostujoči znani kuharski mojstri. Ali pa pripravijo v gostilni promocijo zgoščenke znanega glasbenika in s tem poskrbijo tudi za svojo predstavitev. Ob tem se zavedajo,
di. Čeprav so se jim dogajale tudi zabavne situacije. »Ko sem enkrat prišla v gostilno, sem ugotovila, da Martin noče domov. Prejšnji dan je dobil 15 evrov napitnine in ker tisti dan še ni dobil toliko, ni želel oditi ... Ob tem sem dobila idejo o njihovi dnevni napitnini, saj bi bilo res nerodno, če bi naši varovanci ob kavi, ki stane malo več kot evro, pričakovali še vsaj toliko dodatka ...« se smeji Valerija Bužan, ki meni, da je pri podobnih stvareh treba najti pravi pristop. Tako jo je zelo razžalostilo, ko je izvedela,
žen center, ki ima delavnice za odrasle, šolo za otroke, bivalne enote in po novem tudi center za rehabilitacijo po poškodbah možganov. Ker so blizu Ljubljane, ves čas sodelujejo tudi z raznimi fakultetami in na ta način spoznavajo novosti. Izkušnje nabirajo tudi v tujini, kamor večkrat odpeljejo tudi svoje varovance.
Brezdelje ubija
Ena od stvari, za katere se bo Valerija vedno zavzemala, je delo varovancev. Pri tem zavrača pripombe, da tako
»V osnovne šole je vključenih premalo otrok s posebnimi potrebami. Ko smo sprejemali novo zakonodajo o njihovem vključevanju v običajne šole, smo to naredili, ker je EU to zahtevala, učiteljev pa nismo usposobili, da bi znali z njimi delati. Pred časom smo imeli vrsto usposabljanj za učitelje, a se tega niti niso z veseljem udeleževali.«
»V Celju imam hišo in vrt, ki ga obdelujem, čeprav mi vsi govorijo, da z njega ni dobro jesti. Če ne bi preveč časa izgubila z vožnjo, bi se verjetno preselila nazaj domov.«
da v njenem rojstnem Celju v delu mesta niso želeli kuhinje za socialno ogrožene ali da so nasprotovali selitvi Romov. »Problem nesprejetja je v tem, da se na silo dela z veliko skupino. Lahko bi Rome selili postopoma, v manjših skupinah, in tudi javnih kuhinj bi bilo lahko več na različnih mestih. S koncentracijo pa take ljudi izločimo iz družbe in jih še bolj stigmatiziramo,« je prepričana sogovornica.
Z neba na zemljo k novim izzivom
Valerija se je v tretjem letniku pedagoške gimnazije v Celju navdušila za psihologijo. Toda najprej ni kazalo, da bo to njeno delo, saj je kot absolventka začela delati kot stevardesa in je imela redno zaposlitev. Zanimanje za psihologijo pa je zmagalo in ko
delo prinaša izgubo. »Več je naredimo, če jim ne damo primernega dela,« je prepričana. Meni, da je treba najti taka dela, ki so tržno zanimiva in jih varovanci lahko opravljajo. Takšno je na primer delo s potaknjenci, saj radi delajo na zemlji, se sprostijo, ko rastline zrastejo, pa imajo občutek, da so nekaj naredili. Izkupiček od prodaje gre za razširitev dejavnosti in za njihove potrebe. Podoben je primer izdelovanja lučk iz gline, blazin, predelave starega papirja ... »Na področju sociale lahko hitro izgubiš rdečo nit, zakaj si začel to delati. Cilj pri tem namreč ni blazen zaslužek, ker bi sicer to bolje počeli profesionalci.«
Zato jo moti, da je v zavodih premalo ljudi, ki bi znali delati z varovanci, kar je sama z mamo izkusila tudi
da morajo zaposlenim invalidom naložiti obveznosti, ki jih zmorejo, ker je le tako zadovoljstvo obojestransko.
»V ekonomski šoli v Celju imajo pet učencev s posebnimi potrebami in naši strokovnjaki profesorjem svetujejo, kakšne so najboljše oblike dela. Tako bi moralo biti povsod.«
Še ni dovolj napitnine
Za strežbo dobijo varovanci vsak dan napitnino in na koncu meseca nagrado glede na število ur. Bolj kot to je zanje pomembno, da delajo, da je njihovo delo priznano, da počnejo nekaj koristnega in ob tem srečujejo nove lju-
so pred 30 leti odpirali center na Igu, se je prijavila za psihologinjo in tam ostala. »Bili smo mlada ekipa, verjeli smo, da lahko kaj spremenimo na tem področju, ki je bilo takrat slabo urejeno. Poleg tega je bil center na Igu prva novozgrajena hiša v celi Jugoslaviji, saj so bili sicer ljudje s posebnimi potrebami v razpadajočih graščinah.«
Center se je nato širil, odpirali so nove oddelke in danes deluje na 15 različnih lokacijah v Ljubljani ter bližnji in daljni okolici, ima 460 uporabnikov in prav toliko zaposlenih. Pravi, da je imela srečo, da je celo delovno dobo lahko odpirala nove stvari in soustvarjala nove programe. Po 18 letih dela kot psihologinja je dobro poznala uporabnike, družine, delavce, kar je bil po njenem mnenju pogoj, da lahko kot direktorica že 12. leto skrbi za tako obse-
v primeru domov za starejše. »Namesto da sedijo v sobah sami, bi lahko te varovance zaposlili s kakšnimi drobnimi deli, ki jih še zmorejo.«
Sama je bila zagotovo neprijetna za izvajalce v domovih, prizna. Je zahtevna tudi, ko izbira kader za center? Ugotavlja, da je žal veliko takšnih, ki dela nočejo, pridejo le po potrdilo. Pa čeprav jim skuša dopovedati, da je kljub nizki plači lahko dobiček že to, da greš od doma in najdeš socialno mrežo.
Sama je očitno iz povsem drugega testa, saj meni, da jo čaka še veliko dela. A ne samo pri odpiranju novih prostorov za ljudi s posebnimi potrebami, temveč predvsem pri osveščanju vseh nas, da bi bili bolj strpni in prijazni do drugačnih, ki so sestavni del našega vsakdana. Kot druge violine v orkestru.
TATJANA CVIRN Foto: osebni arhiv
36
REPORTAŽA
V
I have a dream, Honey, honey, Money, money, money in seveda Mamma Mia je le nekaj od uspešnic Abbe, ki so na odru zazvenele iz grl dijakov Šolskega centra Rogaška Slatina.
Pri ustvarjanju šolskega muzikala so dijaki prepletli in nadgradili znanje iz različnih predmetov. Nekateri so bili prej boljši v petju in so morali še utrditi znanje angleščine. Drugi so bili bolj suvereni pri govoru in so več pozornosti posvetili prepevanju. Dijakinji Urša Medved in Ana Prešern sta pripravili koreografije in sošolce naučili plesnih korakov. Žongliranje med vsem tem je bilo ob koncu vaj sila preprosto.
Na slatinski oder prinesli utrip Broadwaya
Rogaško Slatino je minuli petek navdušila premiera muzikala Mamma Mia - Za predstavo v angleškem jeziku moči združilo več kot 35 srednješolcev
Ustvarjanje muzikala je prijeten način, kako mladim predajati znanje brez sedenja pred tablo ali za knjigami. Obe profesorici sta navdušeni nad učenci, ki so v projekt vložili veliko prostega časa in energije. Po njihovi zaslugi je bil muzikal zadnje dni glavna tema na šolskih hodnikih in v zbornici. »Vsi smo živeli za ta projekt,« je dejala Bernarda Leva.
»Č, č, test, ena, ena,« se je na generalki predstave slišalo že pri vhodu v dvorano kulturnega centra v Rogaški Slatini. Luči so švigale po odru, dijaki so si nameščali naglavne mikrofone in kable skrivali pod oblačila. Profesorica Agata Brantuša je mlade priganjala, naj se vendar že postavijo na svoja mesta. Nato je, kot se za muzikal spodobi, besedo prevzela glasba.
Glasba pop skupine Abba res ni izbor, ki bi ga vsakodnevno poslušale današnje generacije dijakov. A vendar švedsko zasedbo, ki si je svetovno prepoznavnost priborila z zmago na izboru za pesem Evrovizije v 80. letih, ko današnjih mladcev še sploh ni bilo na svetu, poznajo skoraj vsi srednješolci. Pred leti je Abbine največje uspešnice v svoj koncertni program uvrstil pevski zbor v slatinskem šolskem cen-
tru in že takrat sta profesorici angleškega jezika Agata Brantuša in Bernarda Leva na oder želeli postaviti muzikal Mamma mia. Njuna ideja se je uresničila v tem šolskem letu, ko se je zbrala skupina mladih ljudi, ki so bili dodatnemu angažmaju ob rednem šolskem delu pripravljeni nameniti prosti čas. Skupaj so prebili veliko popoldnevov, v dneh pred premiero pa tudi sobot in nedelj.
Od zmede do lastnega jaza
Scenarij, ki je leta 2008 doživel zvezdniško uprizoritev na filmskem platnu, je s pomočjo mentoric priredila dijakinja Katarina Belcer. Zgodbo je prilagodila odrski postavitvi in igralski zasedbi. Kljub temu da je dogajanje skrajšala na dobro uro, je moralo sporočilo ostati jasno. Muzikal tako govori o dekletu, ki je tik pred poroko
»Sodelovanje v muzikalu v angleškem jeziku je za marsikoga velik izziv. Mene je navdušilo pridobivanje novega znanja in to, da lahko delam, kar me veseli. Ker sodelujemo dijaki vseh letnikov, se med nami sklepajo tudi prijateljstva. Vsi smo zelo delavni, enotni, zelo smo se povezali,« je vzdušje na generalki opisala Ana Ferme, igralka glavne vloge.
začeli uživati. Tim Čuček, ki že več let obiskuje glasbeno šolo, je film Mamma mia že poznal. Natančno je prebral scenarij za predstavo in se brez težav spoprijel z zadanimi nalogami. »Fantje, ki sodelujemo, smo pripravljeni delati vse. Nismo sramežljivi, da bi nam bilo nerodno plesati na odru. Vsi sodelujemo pri pevskem zboru, tako da nam tudi petje ni pedstavljalo težav,« je dejal.
Od vsega tega je odnesel tudi nekaj novega znanja. Če že ne tistega, ki bi mu prišlo prav ob pisnih preverjanjih in spraševanjih, sta mu pod kožo zagotovo zlezla sodelovanje in delo v skupini, je zatrdil. Če bo zaradi izpopolnjene izgovorjave kaj boljša ocena pri angleščini, pa si ni upal napovedati.
TINA VENGUST Foto: Šolski center Rogaška Slatina
in si želi, da bi jo do oltarja pospremil oče. Ko prebere mamin dnevnik, ugotovi, da ima pravzaprav tri potencialne očete. Ker ne ve, kateri je pravi, se odloči, da na poroko povabi vse. Iz tega nastane precej velika zmeda, saj mama za njeno dejanje ne ve in doživi presenečenje, ko se na tako pomembnem dogodku znajdejo trije njeni nekdanji ljubimci. »Dekle, ki
se poroči, spozna, da zato, da ugotoviš, kdo si, ne potrebuješ svojega očeta, ampak moraš pogledati vase,« je Katarina povzela rdečo nit.
Fantje niso sramežljivi
Medtem ko deklet ni bilo treba dvakrat prositi za sodelovanje, so se fantje sprva nekoliko obotavljali. Ko so se pridružili igralski zasedbi, so
Glavno vlogo Donne, uporniške mame, je igrala Ana Ferme, ki obiskuje ure petja pri Marti Zore in smo jo doslej na koncertih s šmarskim big bendom in z drugimi zasedbami spoznali v vlogi izvrstne mlade pevke. Ani so družbo v igralski zasedbi delale še dijakinje Nika Drimel, ki je odigrala njeno hčer Sophie, v Donnini prijateljici sta se prelevili Nika Kunst in Sabina Božak, prijateljici Sophie pa sta bili Milena Kunej in Barbara Belcer. Domnevne očete Sophie so odigrali Tim Čuček, Blaž But in Blaž Majcen. Zaročenec Sophie je postal Žiga Lah Koštomaj. Poleg številnih plesalcev je veliko dijakov prevzelo naloge tehničnega osebja, ki je skrbelo za sceno, kostume, luči.
Ko pozabiš delček besedila, lahko hitro nastane zadrega. Ta je seveda še večja, ko je treba razmišljati v angleškem jeziku. Mentorici sta tudi na generalki ponovili zlato pravilo, če bi se kaj zataknilo. »Treba je iti naprej, kot da se ni nič zgodilo ...«
Dijaki so sami poskrbeli tudi za sceno. Pridih Grčije so na odru pričarali z računalniško projekcijo. V tipične belo-modre hiške so poslikali panoje in nekaj kosov pohištva uporabili kot scenske rekvizite. Za kostumi so večinoma pobrskali v svojih omarah, kakšen kos so dodale njihove mame in šolske čistilke, vešče šivanja.
AKCIJA
37
V akciji Naj maturantka, naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol:
GIMNAZIJA CELJE - CENTER (GCC)
SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO INTURIZEM CELJE (SSGTC)
SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE (SZŠC)
tREiJA sezona
■■ AKCIJE!
■: iNataša f
,, oblikovanje
Tudi letos čaka oba zmagovalca lepa nagrada! Kakšna, naj ostane še skrivnost.
V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že tretjič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Februarja se je začel izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale.
Januarja smo maturantske razrede povabili, naj izberejo svoja predstavnika, ki jih bosta zastopala v tekmovanju. Ponekod so poslali v boj le enega kandidata. Vsi pa bodo imeli enake izhodiščne možnosti. To pomeni, da bodo objavljene njihove portretne fotografije v vsaki številki časopisa v tistem mesecu, ko se bo predstavila njihova šola. Postopoma bomo ob tem objavljali tudi njihove večje fotografije v maturantski opravi.
Bralci bodo imeli možnost, da glasujejo za »svojega« kandidata. Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja.
Februarja smo torej objavljali prvi krog kandidatov in prva dva finalista sta Monika Oset in Domen Prelo-žnik z Gimnazijke Lava. Marca pa sta zmagala Ajda Lesjak in Miha Verdnik. Ta mesec je na vrsti še tretji krog glasovanja. Vseh šest mesečnih zmagovalcev se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Učitelji lahko pomagajo
Že lani smo uvedli dodatno točkovanje razrednika ali učiteljskega zbora. Ta lahko namreč izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodeli dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost, da se pri glasovanju upošteva tudi ta razsežnost izbranega kandidata. Seveda nam morajo razredniki to sporočiti, in sicer na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Za aprilski krog glasovanja so kuponi drugačne barve, kot so bili prejšnji mesec!
Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji
Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
Žiga Novak 4. h, GCC
Klara Merc 4. j, GCC
Tamara Šlavs 4. a, SŠGTC
Vili Podpečan 4. a, SŠGTC
Manca Kugonič 4. b, SŠGTC
Saša Kovačec 4. c, SŠGTC
Zmagovalca
aprilskega kroga glasovanja bomo objavili
8.
maja!
Jan Kramer 4. c, SŠGTC
Tjaša Romih 2 PTI, SZŠC
Matic Forštner 2 PTI, SZŠC
Monika Jakob 3 FB, SZŠC
Gregor Milušic 3 FB, SZŠC
Matic Krajnc 4. b, SŠGTC
19
Matic Rudolf 3. č, SŠGTC
Nataša Keglič 3 HB, SZŠC

U
Glasujem ZA naj maturantko /naj maturanta
pod zaporedno številko:
ime in priimek:
Podatki o osebi, ki je glasovala:
ime in priimek .............
naslov .....................................
kontaktni telefon/e-pošta
--K-Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 300 Celje.
Matija Lotrič 3 HB, SZŠC
Vasja Jurišič 4. c, SZŠC
Urška Škorja 4. a, SZŠC
Urška Simončič 4. d, SZŠC
Jaka Krajnc 4. a, SZŠC
Marko Gojznikar 4. d, SZŠC
/
Maša Gobec 4. b, SZŠC
Urban Modrijan 4. e, SZŠC
Laura Lipuš 4. c, SZŠC
Tonja Balek 4 KT, SZŠC
38
NAJ MflTURANTKA IN NAJ NUnURANT
NAJ ftumiRAKTKA IN NAJ MATURANT
39
% £
o .
C T3 CM
rö • i—H
^"čS o
^^ mm
^ V » & ^
ctf c^ O
N g
s O g ^
a
sta marcevska zmagovalca
Ajda Lesjak iz Ekonomske šole Celje in Miha Verdnik iz 1. gimnazije v Celju sta zmagovalca marčevskega glasovanja v akciji Naj maturantka in naj maturant. Za finalni izbor sta se pridružila prvemu zmagovalnemu paru, Moniki Oset in Domnu Preložniku, dijakoma Gimnazije Lava.
Zdaj čakamo le še na izid aprilskega glasovanja, ki bo dal še tretji par finalistov. Pomerili se bodo maja in v začetku junija bomo vedeli, kdo sta letošnja naj maturantka in naj maturant in oba nagradili.
V prvem krogu glasovanja se je februarja pomerilo 34 kandidatov iz petih šol. Bralci so zanje poslali več kot tisoč kuponov, dodatne glasove pa so nekaterim kandidatom namenile tudi šole oziroma njihovi razredniki. Tokrat je bilo kuponov manj, nekaj več kot 600, nekaterim pa so tudi tokrat z glasovi pomagale šole. Bralci so marca lahko izbirali med 29 kandidati iz petih šol.
Rezultati glasovanja med DEKLETI
1. Ajda Lesjak
Ekonomska šola Celje 106 glasov
2. Klavdija Tojnko
\
1. gimnazija v Celju 100 glasov
Rezultati glasovanja med FANTI
1. Miha Verdnik
1. gimnazija v Celju 203 glasovi
2. Lovro Borovnik
Srednja šola za strojništvo, me-hatroniko in medije 106 glasov
40
REPORTAŽA
Ekipa iz leta 1964. Z leve stojijo trener Jože Zupančič, Anica Malgaj, Katka Šoster, Zdenka Grum, Metka 8. marca 1964 sta se moška in ženska ekipa Celja odpravili na turnir v Bregano. »Doma smo igrale na Lesjak, Marija Rome in Konrad Štorman. Z leve čepi Maja Bukanovski, z desne pa Irena Kokot. Odbojkarice >moški< mreži, tam pa na nižji. >Rasturale< smo,« se spominja Metka Lesjak.	pozivajo igralko v sredini, naj se jim javi.
Odbojkarsko druženje praznovalo abrahama j? ieta 1964
»Dandanes so časi čudni, velikokrat neprijazni, a moderni in tehnično dovršeni. Ljudje so velikokrat odtujeni, večkrat brez pravih vrednot in optimizma ter pripravljenosti za druženje in skupno veselje. Ve pa ste nekakšen >spomenik< prijateljstvu, optimizmu in dobri volji!« To je bil glavni poudarek iz nagovora mlajših odbojkaric, posvečen pionirkam celjske odbojke. 8. marca je namreč minilo 50 let, odkar so celjska dekleta odigrala prvo tekmo.
Bila je v Bregani. Leto kasneje so bile tretje v Jugoslaviji v mladinski konkurenci, v naslednji sezoni pa so že gostile tekmo članske zvezne lige (1. jugoslovanske lige). Morda je šlo vse skupaj prehitro naprej, morda so jim koristili tisti, ki so imeli v ospredju njihovo šolanje. Morebiti bi lahko v odbojki dosegle več. Uspelo pa jim je tisto, česar niso načrtovale; stkale so večno prijateljstvo. Zanimivo, njihovega duha so se navzele mlajše odbojkarice s celjskega območje in komaj čakajo, da se lahko družijo z »večnimi dekleti«.
A- in tudi B-program
Naj poenostavimo. V Gaberju so telovadile, nato spoznale odbojko, skupno energijo izkoristile za ustanovitev ekipe (in kluba), zaradi spretnosti in trme začele žeti uspehe, na dolgih potovanjih postale kot sestre. Maturantke in nekatere diplomantke so se omožile, postale mame in stare mame ... Toda odbojka ni bila nikoli odrinjena, kaj šele njihovo druženje, prijateljevanje. Še vedno igrajo. Ob torkih jih je na »A-programu« v telovadnici 1. OŠ do 14, nato pa na »B-pro-gramu« v piceriji v Novi vasi še kakšna več. Nekatere so stare malce čez 30 let, druge nekoliko več ...
Zastonj na ples!
V	gostilni Čulk se jih je zbralo 27. Med njimi so bile seveda tudi Marija Rome Koritnik, Metka Lesjak, Anica Malgaj Aškerc, Irena Kokot Prelovec, Maja Bukanovski Mavrič, Katka Šoster Planteu in Zdenka Grum Dže-lebdžič. Obujale so spomine in jih delile s prijateljicami. S prvim trenerjem Jožetom Zupančičem, prej odbojkarjem ravenskega Fužinarja, so postale okrajne prvakinje. Z naslednjim, Zoranom Vučkovičem, so se uvrstile v zvezno ligo. Proti Pionirju iz Belegiša so osvojile prvi niz, v srečnem trinajstem krogu so prvič in edinkrat okusile slast zmage, proti Mladosti. »Bile smo zadnje in izpadle iz lige, toda vsi so nam čestitali. Celo na ples v Narodnem domu smo prišle zastonj,« pravi Irena Kokot Prelovec.
V	poduk naslednjim generacijam
Vučkoviča je nasledil Rado Planteu, celjska ekipa pa si je z 2. mestom na kvalifikacijah v Beogradu znova zagotovila mesto med elito. V njej pa ni nikoli več zaigrala; pomanjkanje ustrezne telovadnice in financ ter bivanje večine igralk v Ljubljani zaradi študija sta botrovala težki odločitvi. Toda prvinski športni nagibi so bili tako močni, da so dekleta povezovali do danes. Pravijo, da stkane vezi pomenijo mnogo več kot vse morebitne zmage in uspehi. Podobno zgodbo so spisali celjski košarkarji, tisti, ki so igrali na Skalni kleti sredi šestdesetih let. Košarke ne morejo več igrati, se pa družijo na teniškem igrišču ali ob njem. Zmage so krasne, toda s prijateljstvom se ne morejo meriti.
DEAN ŠUSTER Foto: arhiv članic OK Celje
Vse se je začelo z orodno telovadbo pri TVD Partizan Celje. Vaditelj je bil Milan Dojer (desno), nato pa je Konrad Štorman (drugi z leve) postavil mrežo v telovadnici in večino deklet s fotografije za večno »zastrupil« z odbojko.
17. aprila 1966 je bila v Celju na gimnazijskem igrišču prva tekma zvezne lige. Večkratne državne prvakinje, igralke beograjske Crvene zvezde, so zmagale s 3:0.
Z leve so Marija Rome Koritnik, Metka Lesjak, Anica Malgaj Aškerc, Irena Kokot Prelovec, Maja Bukanovski Mavrič, Katka Šoster Planteu in Zdenka Grum Dželebdžic.
^ Aß
Odbojkarice s Celjskega, ene stare malce čez 30 let, druge nekoliko več .
REKREACIJA
41
Tečem in se zabavam
Vaša prva letošnja preizkušnja je lahko že Velikonočni tek okrog Šmartinskega jezera
»Pogosto se zgodi, da posamezniki, ki prej niso tekli več mesecev, začnejo trenirati vsak dan, kar ni priporočljivo. Teči je treba začeti postopoma in si zadati realne cilje ter ne precenjevati svojih zmožnosti,« opozarja tekač Nino Cokan.
Nekoliko toplejši in daljši popoldnevi so po napornih delavnikih kot nalašč za gibanje v naravi. Nekateri prisegajo na vožnjo s kolesom, spet drugi na nordijsko hojo. Vedno več je tistih, ki za zdrav duh v zdravem telesu poskrbijo s tekom. Ta namreč v zadnjih letih, kot lahko sklepamo po številu tekačev na raznih rekreacijskih poteh, postaja vse bolj priljubljen. Vse več ljudi svojo kondicij-sko pripravljenost preveri na različnih organiziranih tekih, ki v prvi vrsti niso namenjeni zgolj tekmovanju, temveč tudi druženju in zabavi.
Na Celjskem je ena prvih tovrstnih tekaških preizkušenj v novi sezoni Velikonočni tek okrog Šmartinskega jezera, ki ga bo letos na velikonočno soboto že drugo leto zapored organiziralo Športno društvo Slovenc s tekačem Ninom Cokanom na čelu. Ker gre za več različnih zahtevnostnih stopenj, je namenjen prav vsem članom družine in je obenem spodbuda, da med velikonočnimi prazniki, ko na mizi ne manjka najrazličnejših dobrot, poskrbijo tudi za gibanje.
Organizacijo teka okrog Šmartinskega jezera je lani prvič prevzelo celjsko Športno društvo Slovenc. Kljub slabemu vremenu, velikonočna sobota je bila deževna, se je teka udeležilo veliko ljubiteljev tovrstne rekreacije.
Po poti jezerske kraljice
Najbolj pripravljeni tekači se bodo lahko pomerili na razdalji 12 kilometrov, kar so organizatorji poimenovali Velikonočni tek. Gre za razgibano pot v okolici Šmartinskega jezera, ki vključuje tako vzpone kot spuste. Tekači na njej pre-
»Tek jezerske kraljice je v prvi vrsti namenjen druženju in zabavi, zato se ga lahko udeleži vsak, ki si želi koristno preživeti prosti čas. Ni tekmovalne narave, zato na 4,5-kilometrski razdalji udeležencem ne merimo časa,« pravi celjski tekač in organizator Velikonočnega teka okrog Šmartinskega jezera Nino Cokan.
magajo 120 metrov višinske razlike. Za tiste nekoliko manj
pripravlj ene je primernej ši Tek jezerske kraljice po peščenih
poteh okrog jezera. Dolg je zgolj 4,5 kilometra in s 30 metri višinske razlike. Po besedah Cokana je primeren za vsakogar, saj teren ni zahteven, zato ima tek poleg rekreacijskega tudi družabni namen. Predstavlja koristno preživljanje prostega časa v družbi prijateljev oziroma družinskih članov. V okviru Velikonočnega teka okrog Šmartinega jezera sta tudi preizkušnji za najmlajše tekače. Otroci se lahko pomerijo na razdalji 500 metrov in enega kilometra.
Cilji naj bodo realni
Teka se lahko loti vsak posameznik, saj je primerna rekreacija za vse stopnje kon-dicijske pripravljenosti. Po besedah Nina Cokana je treba zgolj paziti, da na začetku ne pretiravamo. Nič hudega ni, če sprva med tekom posameznik hodi, saj tudi na ta način pridobiva potrebno kondicijo. Prav tako si je treba zanj vzeti čas in se dobro pripraviti. Co-kan pravi, da se veliko ljudi na tek odpravi takoj po službi, ko so še polni adrenalina, a pri tem pozabljajo, da so jedli in pili pred več urami. Slednje poleg nepravilnega ogrevanja največkrat botruje različnim
poškodbam. Na tek se lahko pripravimo na dva načina. Prvi je, da začnemo teči zelo počasi in se na ta način tudi ogrejmo. Po nekaj sto metrih naredimo še raztezne vaje. Drugi način, ki je sicer manj pogost, je, da najprej razgibamo telo in šele nato začnemo teči.
Najpogostejše zmote
Ena največjih zmot tekačev po besedah Cokana so pre-topla oblačila. Veliko rekre-ativcev, ki jih Celjan sreča, je kljub toplemu vremenu precej debelo oblečenih, za kar ni nobene potrebe. Že spomladi so primerne majice s kratkimi rokavi in kratke hlače, saj se telo med tekom ogreje in se je zato zelo težko prehladiti. Res je, da je treba paziti, kako smo oblečeni pred tekom in po njem. Pogosta napaka rekreativcev je tudi precenjevanje samih sebe. Polni adrenalina se lotijo teka prepogosto in preveč aktivno. Zaradi pretiravanja telo pogosto pregori. Cokan še dodaja, da vse preveč ljudi misli, da je tek zgolj tek, vendar ni tako. Vzporedno je treba poskrbeti tudi za pravilo prehranjevanje in uživanje tekočine.
ŠPELA OŽIR Foto: arhiv ŠD Slovenc
H'liHlli'lMJIliM'
živite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih	ccem/i in
oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti
POPUSTI IZ POSEBNIH
tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
FARAON
S POPUSTOM NA KARTICI
pizz&ua/
Petana/
SKINAUT
SMUČARSKA SOLA [
CELJSKA
kOČ-f>
informacije 441616 464
flROIf 5iT
TMM
EflTJ U R o.k.» DMA IT d ° °
UMRJE Mf«A»«<ta»
y
THERM AN A d.d.
HOTELI I MEDICINA 1 WELLNESS | KONGRESI
lesnina
[xxxB
TOPFIT
center za zdravje in rekreacijo
<Ptikk
MARJAN TERŽAN.sp.
Celjska Mohorjeva družba

ravljica
—<e2>—
fMLjflc! SER.VK FLIICCA
—^jj2>—
ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL
GORIŠKA BMDfl.
golte
Slovenija
avt(j)hiša škorjanec
Rezervni deli in Servis Škorjanec
skušnjava
Slikoplcsk^rstvo Peter Ocvirk
-	PIZZERIA VERONA, Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT TRADE, d.o.o. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1,3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA. D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarijter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@ celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P.. Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINAD.D., Leveč 18- 3%popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje-10%popust
-HRUSTLJAVASKUSNJAVA-pro-dajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN, Marjan Ter-žan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013,3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00
5% popusta na storitve!
-	FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s^- Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve.
-	Avtohiša ŠKORJANEC: Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84,031 609416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji.
-	12% popust na njihove storitve in blago.
ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL: Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta!
-	SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s.p., Ar j a vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo. Tel.: 041 346 328
-	CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, s..p., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur, podarja 10% popust na vse svoje storitve
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje
-	Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041-698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
42
NA KOLESIH
Motoristi, previdno!
Dve tretjini motoristov niti ne zna voziti, kot bi morali - Preventivni in represivni ukrepi policistov - V Sloveniji lani 18 mrtvih motoristov
Na območju Policijske uprave Celje je lani umrlo kar sedem voznikov eno-slednih vozil, med njimi štirje vozniki motornih koles.
Policiste je mogoče srečati tudi na enoslednih vozilih.
Lepi dnevi so na ceste zvabili motoriste, ki jim vožnja z motorjem predstavlja enega največjih užitkov. A ta je lahko za motoriste usoden, saj preži nanje na cesti vrsta nevarnosti. Dobro vemo, da so vozniki motornih koles, mopedov in koles v cestnem prometu med najbolj ogroženimi udeleženci, vendar to premalo upoštevamo. Zato je pametno nasvete in svarila inštruktorjev varne vožnje, policistov in reševalcev vsekakor upoštevati.
Na cestah na območju Policijske uprave Celje je prva letošnja žrtev med motoristi že umrla, do nesreče je prišlo zaradi napačnega prehitevanja in neizkušenosti. Še več, letos je prišlo tudi do hujše prometne nesreče voznika z mopedom. Na varnost teh voznikov (in drugih udeležencev v prometu) vpliva marsikaj, od pripravljenosti vozila za uporabo v prometu in kakovosti ceste do vremenskih posebnosti, sposobnosti voznika, vpliva drugih udeležencev v prometu ...
Do prometne nesreče pride večinoma zaradi vpliva človeka, zaradi njegove krivde. »Premalo se zavedamo svoje odgovornosti,« poudarja inštruktor Centra varne vožnje Vransko Brane Legan. Izjemno pomembno je seveda znanje. »Med tečaji za voznike motornih koles namreč ugotavljamo nezadostno poznavanje učinkovitega upravljanja in tudi vodenja motocikla,« pravi inštruktor Legan. Več kot dve tretjini motoristov je že moralo uporabljati zaviranje v sili. »In dve tretjini jih uporablja med zaviranjem v sili le prednjo zavoro. Prav tako se pojavlja zelo slabo poznavanje delovanja ABS
in njegovih prednosti,« še našteva Legan. Po tečaju varne vožnje se to spremeni, saj se je uporaba obeh zavor povečala na 90-odstotni delež, zaviranje v sili zaradi nevarnega položaja je morala uporabiti le še dobra tretjina motoristov.
Nepripravljenost stane
Ti podatki so zgovorni. V sodelovanju med centrom varne vožnje na Vranskem in policijo bo 12. aprila velika preventivna akcija Policisti in motoristi skupaj za
večjo prometno varnost. Na Vranskem bodo inštruktorji centra policije prikazali varno vožnjo za motoriste tako v učilnici kot na prostem. Poleg tega bo aprila na poligonu na Ljubečni akcija Šola varne vožnje, ki jo pripravljajo v sodelovanju med ZšaM Celje, policijo in moto klubom.
Poleg preventivnih ukrepov napoveduje policija represivne ukrepe, saj bodo policisti izvajali tam, kjer pričakujejo največ motoristov, poostren nadzor. »Proaktivni nadzor policije
bo usmerjen v ugotavljanje hitrosti in alkoholiziranosti, v napačno prehitevanje in tehnično pripravljenost vozil,« napoveduje pomočnik komandirja Postaje prometne policije Celje Boštjan Cugmas. Slabo se piše tudi tistim lastnikom mopedov, ki so predelani tako, da lahko vozijo z večjo hitrostjo. Policisti so marca zasegli že deset takšnih mopedov, saj znaša zanje najvišja dovoljena hitrost 45 kilometrov na uro. Nekateri so bili predelani tako, da so dosegali celo hitrost 90 kilometrov na
uro, kar predstavlja nevarnost tako za voznika kot za ostale udeležence v cestnem prometu.
Pomembne so sekunde
Po podatkih policije je še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč enosle-dnih vozil neprilagojena hitrost, sledijo napačna stran in smer vožnje, neupoštevanje prednosti, nato nepravilno prehitevanje in prekratka varnostna razdalja. Dobro je vedeti tudi, da več kot polovico nesreč, v
katerih so udeleženi vozniki enoslednih vozil, povzročijo drugi vozniki.
Precej voznikov je bolj ali manj hudo poškodovanih. »Najpogostejše so bile poškodbe glave in spodnjih okončin,« omenja namestnik predstojnika Reševalne postaje Celje Matej Mazič. »Pozivam vse udeležence v prometu in očividce, da pridejo do motorista in mu zagotovijo nujne ukrepe za ohranitev življenja. Usodne so minute, poškodovanca lahko izgubimo že v dveh minutah,« dodaja Mazič, ki opozarja še na pomen zaščitne opreme motorista. Ta poškodbe seveda ublaži, marsikdaj prepreči najhujše in izboljša kakovost preživetja po prometni nesreči, opozarjajo reševalci.
Zaradi vse toplejših zim so motoristi na cestah vse več časa, saj so reševalci lani prvič posredovali že 17. januarja. Največkrat so jih seveda poklicali avgusta, med tednom se največ nesreč zgodi med 14. in 19. uro, ko je na cestah tudi največ motoristov. Zanimive so tudi ugotovitve reševalcev o alkoho-liziranosti, saj se ta pojavlja skoraj izključno med starejšimi motoristi. »Pri mlajših je skoraj nismo opazili,« je zadovoljen Mazič.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Spremenjen pravilnik o opremi vozil od lani predpisuje globino dezena pnevmatik po celotni tekalni površini in ne več zgolj po sredini, kot je bilo po starem pravilniku. Za motorna kolesa velja po novem globina dva milimetra in pri mopedih milimeter.
»Med tečaji ugotavljamo nezadostno poznavanje učinkovitega upravljanja napačno prehitevanje in v tehnično pripravljenost vozil,» napoveduje po- »Najpogostejše so bile poškodbe glave in spodnjih okončin,» pravi in tudi vodenja motocikla,» pravi inštruktor varne vožnje Brane Legan. močnik komandirja Postaje prometne policije Celje Boštjan Cugmas. namestnik predstojnika Reševalne postaje Celje Matej Mazič.
PODLISTEK
43
ZGODBE IZ KAMRE
AUkamra
www.kamra.si
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Uporabljeni viri: 130 let cinkarne, 2003, 140 let cinkarne, 2013.
Obrat za proizvodnjo gradbene mase nekoč
Sodoben obrat za proizvodnjo gradbene mase
140 korakov po zgodovini Cinkarne Celje
(9) Programi proizvodov za kmetijstvo, gradbeništvo
Zametki ideje o uvedbi proizvodnje za potrebe kmetijstva segajo v začetek sedemdesetih let, ko je bilo vzpostavljeno sodelovanje s Poslovnim združenjem za kmetijstvo Styria. V tem času se je začela proizvodnja šotnega substrata Humovit in tekočega gnojila Flovit. Sodelovanje s podjetjem BASF pa je rodilo proizvodnjo organske pene Hygromull. Že v prvi polovici osemdesetih let se je začela povečevati tudi proizvodnja bakrovih kloridov. Na osnovi lastnega znanja je leta 1995 stekla proizvodnja substratov za vse vrste rastlin.
Cinkarna ves čas izvaja potrebne okoljske meritve v skladu z ISO-standardi in sodeluje z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Biološkim
centrom v Ljubljani, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje Celje in raznimi vrtnarijami. Celoten monitoring izvajanja analiz je usklajen z zakono-
dajo Evropske unije o fitofar-macevtskih sredstvih. Občasno pa cinkarna opravlja tudi fizikalno-kemijske primerjave s kmetijskim in kemijskim inštitutom v Ljubljani.
Med vodilnimi proizvajalkami za gradbeništvo
Sredi sedemdesetih let se je začela proizvodnja gradbenih mas, ki se je z leti razširila v paleto prepoznavnih proizvodov (Nivedur, Omalt, Hidrozan ...).
Z razvojem gradbeništva in vedno večjega povpraševanja je bil ob koncu leta 1998 postavljen nov obrat za proizvodnjo gradbenih mas. V tem času je cinkarna postala vodilni proizvajalec gradbenih lepil in največji slovenski ponudnik proizvodov za gradbeništvo v mobilnih silosih.
Prihodnjič: Brez vzdrževanja, energetike in razvoja bi se ustavilo.
Še teflonizirani in gumirani proizvodi
Poslovna enota Polimeri, do nedavno imenovana Ve-flon, je nastala iz vzdrževanja in je razvila predelavo fluoriranih polimerov in elastomerov, ki so po svojih lastnostih uporabni za skoraj vse agresivne medije in so obstojni do temperature 260 stopinj Celzija. Proizvodni program obsega prede-
lavo PTFE, nanos praškastih fluoriranih materialov, izdelavo sistemov za pretakanje agresivnih medijev, cevovode in ventile, zaščitene s FEP in PFA, ter gumiranje procesne opreme s trdo ali z mehko gumo. S svojimi izdelki oskrbuje lastne kemijske obrate kot tudi kemijske in farmacevtske tovarne v Evropi.
SREČKO MAČEK
Laščan
tudi ■ ■
ujetnik
Blaž Kurnik (1885-1960), ki stoji na desni, se je štiri leta kot vojak avstro-ogrske vojske bojeval v Galiciji. Po vojni je približno dve leti preživel v ruskem ujetništvu. Po vrnitvi je postal gospodar Kur-nikove domačije v Govcah nad Laškim. (www.kamra.si).
44
INTERVJU
Rimske terme ne bodo Rogaška Slatina
Čeprav je nova direktorica term v Rimskih Toplicah tesno povezana z Rusijo, na prvo mesto postavlja domače goste
Marija Landeker, ki ima raje, da jo imenujete Maja, se po mnogih letih vrača na Štajersko. Naloga, ki je nekdanjo Konjičanko pripeljala v Rimske Toplice, je vse prej kot enostavna. Ne samo da se bo morala dokazati moskovskemu hotelirju Valeryju Arakelovu, ki ji je zaupal vodenje svojega najmlajšega »otročička«. Kako bo zdravilišče končno postavila na noge, se namreč trenutno sprašuje kar cela Slovenija. Zato ji pod roke ne bodo gledali samo prebivalci Rimskih Toplic, ki že od prvega dne, odkar je prišla, pozorno spremljajo vsako njeno odločitev.
Vendar je Maja Landeker samozavestna. Ko se pogovarjate z njo, ne dobite samo občutka, da je zelo vesela, ker stoji pred velikim izzivom. Prepriča vas, da bo vsemu kos. Da je prava, trdi tudi največji borec za oživitev zdravilišča Drago Zupan, ki je v minulih dveh desetletjih, ko se je zgodba z najmlajšimi slovenskimi termami razpletala in zapletala, vsakega prišleka sprejel z veliko mero dvoma. O veliki samozavesti in prepričanosti Maje Landeker, da bo termam odslej šlo samo še na bolje, priča tudi naslednje. Čeprav je od takrat, ko je prišla v Rimske Toplice, pretekel manj kot en mesec, je brez zadržkov pristala na pogovor. Običajno se ljudje, ko pridejo nekam na novo, ne pustijo motiti vsaj sto dni.
Kako ste zašli v zgodbo z Rimskimi termami? Vaše ime je v naših krajih velika neznanka, a tudi med ljudmi, ki v Sloveniji delajo v turističnem gospodarstvu, vas doslej ni bilo.
Moja zgodba se je do danes sestavljala na različnih področjih. Delala sem v mnogih velikih slovenskih podjetjih, pred nekaj leti sem bila na primer direktorica marketinga v Petrolu. Tudi v financah sem delala. Res je, da sem uradno doma iz Grosuplja, vendar so moje korenine tu, na Štajerskem, v Slovenskih Konjicah. Z velikim veseljem sem se vrnila v domače kraje in bom tukaj tudi ostala, če me bodo le hoteli zaposleni in lastnik.
Kako vas je novi lastnik Valery Arakelov sploh našel? Res je, da si je kar nekaj časa ogledoval terme v Rimskih Toplicah in se razgledoval tudi drugod po Sloveniji, vendar je težko verjeti, da bi lahko tako hitro spoznal našo gospodarsko »sceno« in ljudi na njej. Najbrž vas je kdo priporočil.
Do gospoda Arakelova me je pripeljal splet okoliščin in naključij. Spoznala sva se prav v trenutku, ko je iskal kader za vodenje Rimskih term. Veliko sva se pogovarjala, pregledal je moj življenjepis. Moram reči, da sva se ujela že na začetku pogovora. Najini pogledi, želje, vizija, kaj
»Rimske terme so na pragu novega začetka. Ampak ta je res zadnji,« obljublja Maja Landeker.
bi se lahko naredilo iz teh term, so enaki. Zato za odločitev nisva potrebovala veliko časa. Ne on, ki me pravzaprav sploh ni poznal, ne jaz, ki nisem poznala ne njega in tudi Rimskih term ne. Morda je usoda hotela, da so se stvari razpletle tako, kot so se.
Ampak v vašem življenjepisu je zagotovo nekaj, kar ga je prepričalo, da je izbral ravno vas.
Morda je pomagalo tudi to, da se v najinem pogovoru nič ni izgubilo s prevodom. Ruščina je moj drugi jezik, Rusija je moj drugi dom. Ko sem končala srednjo šolo, se je naša družina preselila v Moskvo, kjer se je oče zaposlil v predstavništvu Slovenijalesa. V Moskvi sem končala študij ekonomije in se po diplomi tudi sama zaposlila v Slovenijalesu, kjer sem vodila finance. V Rusiji sem živela osem let in še danes bi bila tam, če se ne bi poročila. Tako pa sem se leta 1995 vrnila v Slovenijo. Lahko bi rekla, da imam kar nekaj ruskih korenin.
V času, ko je Valery Arakelov kupoval zdravilišče, so se, kot je v Sloveniji navada, pojavile najrazličnejše zgodbe. Od tega, da je le slamnati lastnik, do prepričanja, da terme kupuje samo zato, da bi jih nato dražje prodal. Vas takšne zgodbe niso prestrašile?
Nikakor ne. Vse skupaj mi je bilo že skoraj smešno, saj so prav vse zgodbe za lase privlečene. Kot nova direktorica podjetja Terme resort, ki je kupilo zdravilišče, tukaj moram pojasniti, da smo ime Rimske terme ohranili le kot blagovno znamko, sem ves čas sodelovala pri nakupu in vem, kako so zadeve potekale. Tudi gospodu Arakelovu je bilo vse to dogajanje smešno. Kot je dejal, v njegovih poslih ni slamnatih mož, edina, ki stoji za njim, pa je njegova družina. Moram priznati, da mu je bilo kar težko pojasniti in prevesti, zakaj si ljudje izmišljajo takšne zgodbice. Vse te ljudi bi lahko tožili za poslovno škodo, ker so blatili naše ime, vendar tega ne bomo storili. V Rimskih Toplicah se je namreč začela nova zgodba.
Rekli ste, da ste delali v mnogih velikih podjetjih, a na čelu podjetja do zdaj še niste bili. Kar pogumna odločitev, bi lahko rekli.
Vodenje takšnih term, takšnega bisera sredi Slovenije, ki ga je treba šele razviti, je seveda velik izziv. Pri odločitvi so me vodili tako razum kot čustva. Skupaj z lastnikom sva prepričana, da gre za projekt, ki lahko prinese kraju in tudi celi Sloveniji veliko dodano vrednost. Izhodišča, da lahko zgodba o Rimskih Toplicah s pomočjo novega lastnika in mene kot njegove podaljšane roke uspe, so narejena. Prepričana sem, da bodo
»Iskreno upam, da povedati, kdo sem, me v Rimskih Topli dobra zgodba,« pra Maja Landeker.
INTERVJU
45
tudi uspela. Seveda je na začetku težko, ker so ljudje navajeni na delo v izrednih razmerah, kar je stečaj vsekakor bil. Še dobro, da so sploh delali v takšnih pogojih in so terme sploh živele. Je pa res, da bo treba zaposlene zdaj malce dregniti in jih zbuditi.
Velike zasluge, da terme danes stojijo, imajo prebivalci Rimskih Toplic. Jim boste ta njihova prizadevanja, ki niso pojenjala celih dvajset let, poskušali na kakšen način poplačati?
Seveda. Lastnikov in tudi moj cilj je absolutno sodelovanje s krajani in z lokalno skupnostjo. Ko se pogovarjava o novem zaposlovanju, stremiva k temu, da je ljudem iz teh krajev treba dati prednost. Ker poznajo Rimske Toplice in dihajo s svojim krajem. Takšne ljudi lahko tudi najbolje izkoristiš, tu mislim izključno na dober in lep pomen te besede. Skupaj bomo vsekakor lažje razvijali terme in tudi okolico.
Ste lahko bolj konkretni? Kako boste razvijali okolico?
Programe šele postavljamo, zato je še prezgodaj govoriti o kakšnih konkretnih ukrepih. Vsekakor se bomo lotili urejanja tega čudovitega zdraviliškega parka. Načrt, kako oživiti park in njegovih petnajst kilometrov sprehajalnih poti, je že narejen. Gre za ogromen projekt in ko bo dejavnost prinesla toliko, da bomo lahko začeli vlagati, se ga bomo zagotovo lotili. V svoje programe bomo vključevali tudi okoliške turistične točke. Rimske Toplice so res nekaj posebnega, enkratnega. Če vprašate mene, sem se vanje zaljubila že ob prvem obisku. Energija tukaj je nekaj posebnega, povsem drugačna je kot v ostalih termah. Rimske Toplice se mi zdijo kot nekakšno pribežališče, kjer si lahko spočijete telo in duha. In prav takšno zdravilišče bomo tudi razvijali.
Lastnik Valery Arakelov je že na dražbi napovedal, da bo v Rimskih Toplicah razvijal tudi medicinski turizem. Je na tem področju znano že kaj bolj konkretnega?
Do zdaj smo pregledali vse zmogljivosti, ki jih imamo, imeli smo tudi že cel kup pogovorov o tem, katero vrsto medicinskega turizma bi lahko razvijali. Odprtih imamo kar nekaj front. Predvsem želimo biti drugačni od ostalih zdravilišč. Bilo bi namreč neumno, da bi se odločili za nekaj, kar imajo tudi drugi. Katera medicinska smer bo izbrana, kaj bi se radi šli, za zdaj še ne morem povedati. Vprašajte me čez kakšen mesec ali dva, takrat bo marsikaj bolj jasno.
Bo imel medicinski turizem prednost pred ostalimi programi?
Težko je vse te programe strpati v eno vrečo. Poleg medicinskega imamo zmogljivosti za poslovni in tudi »običajni« turizem, v okviru katerih lahko ponudimo zelo veliko, od razvajanja do kulinarike in izletov v okolico. Seveda bo velik poudarek na medicini in celostni revitalizaciji vsakega gosta, ki bo to želel. Vendar bomo različne ponudbe ločevali, saj nam zmogljivosti to tudi omogočajo.
Torej ste še vedno v obdobju iskanja in ugotavljanja, kaj bi bilo za terme najbolj primerno.
Kar se medicinske usmeritve tiče, to drži. Vsekakor pa je naša prva naloga dvigniti raven zdajšnjih storitev in v javnosti spodbuditi zavedanje o tem, da obstajamo. Vsi še vedno poznajo Rimske Toplice kot vojaško zdravilišče. Tudi sama sem o njih razmišljala tako. Vedela sem sicer, da se je marsikaj zgradilo in spremenilo, a kakšne hude želje, da bi prišla pogledat, kaj se je tukaj
zgodilo, nisem imela. Zelo rada bi, da bi to, kar sem pred dobrim mesecem odkrila jaz, čudovite Rimske terme namreč, kmalu odkrili tudi drugi Slovenci.
Rimske terme imajo pred ostalimi zdravilišči v regiji in tudi drugod po državi veliko prednost, saj nimajo nobenih finančnih bremen iz preteklosti. Boljšega položaja si trenutno ne bi mogli želeti.
Res smo zaradi finančnih bremen v veliki prednosti. Vendar je tudi brez tega moj cilj prehitevanje. Želim, da bi v zelo kratkem času postali prva izbira tako za naše kot za tuje goste. Naša ambicija, da bi bili najboljše terme v državi, je res velika. Vendar si je takšne cilje treba postaviti. Skromnost ne pripelje nikamor. Zavedam se, da se moje napovedi slišijo kot pravljica, ampak tole vse skupaj, terme in park okrog njih, to ni nič drugega kot ena velika pravljica. Samo Slo-
venijo še moremo prepričati in ji tudi dokazati, da je res tako.
Glede na to, da ima lastnik, sicer Armenec po rodu, moskovski naslov, bodo v prihodnje v Rimske Toplice najbrž prihajali predvsem ruski gosti.
Ne, Rimske terme ne bodo nikoli Rogaška Slatina. Moja vizija je, da se usmerimo bolj na nemški in avstrijski trg in tudi na območje bivše Jugoslavije. Seveda pričakujem, da bodo k nam prihajali tudi gostje iz Rusije. Pri tem nam bosta
vsekakor pomagala lastnik in njegova soproga, ki imata veliko poznanstev v turističnih krogih. Za zdaj pa si želimo predvsem gostov iz Slovenije, ki so za nas še vedno na prvem mestu.
Če se v teh dneh sprehodiš po termah, ne dobiš ravno občutka, da bi imeli kakšen velik naval gostov.
Vsi mi pravijo, da sem prišla ob nepravem času, ker je to obdobje, ko v zdraviliščih običajno vlada mrtvilo. Jaz pa pravim, da je morda prav to priložnost, da naredimo čim več in bodo potem naslednji meseci bolj uspešni. Prepričana sem, da so to samo trenutne razmere. Da je to le zatišje pred nevihto.
Čeprav so terme delale ves čas stečaja, se najbrž pozna, da eno leto v njih ni bilo nobenih vlaganj.
Seveda se pozna. A ni preveč hudo, saj so hoteli in ostale zmogljivosti skoraj novi. Pravzaprav me
je kar presenetilo, kako je kljub stečaju vse lepo vzdrževano in urejeno. Zaposleni so se očitno dobro zavedali, da bo prej ali slej prišel dan, ko se bo vse skupaj začelo na novo.
Ste že izbrali ljudi, ki vam bodo pomagali pri vodenju podjetja?
Zaenkrat je še stara ekipa. Ali bo ostala z mano še naprej in na kakšen način, ni odvisno od mene, ampak od vsakega posameznika. Nisem pristaš hitrih zamenjav, to bi bil nesmisel, saj gre nenazadnje za ljudi, ki dobro poznajo svoje delovno
okolje in se v njem dobro počutijo. Res pa je, da jih treba spodbuditi in jih prepričati, da bo zdaj treba delati več kot sto odstotkov. Kar je bilo doslej, namreč ne bo dovolj. Napočil je čas, ko se bo treba izkazati, ko bo treba ustvarjati presežke. Od vseh zaposlenih pričakujem, da bodo pri tem sodelovali z enako vnemo in navdušenjem, kot sodelujeva lastnik in jaz.
Koliko časa ste si dali za uresničitev načrtov?
To je zelo težko reči, saj programe še izbiramo. Vsekakor bi z naslednjim letom terme morale začeti delovati tako, kot smo si okvirno zamislili. Na rezultate bo treba počakati še malo dlje. Želim pa si, da bi Slovenija čim prej spoznala, da so Rimske terme zaživele na novo. In da res ni več nobenega strahu, da bi lahko bilo karkoli narobe.
Koliko ste sploh samostojni pri svojem delu, do kod vam lastnik pušča proste roke?
Samostojna nisem samo sto, ampak sto deset odstotkov. Gospod Arakelov mi zaupa. Seveda sledim njegovim ciljem in njegovim željam. Kot veste, se odlično spozna na hotelirstvo, saj je skupaj s soprogo v tem poslu že vrsto let. Vse cilje usklajujeva skupaj. Pri tem mi dopušča možnost izbire, saj kot lokalni človek bolje vem, kaj bi bilo za te kraje najboljše. Bila bi namreč velika napaka, če bi kopirali terme iz drugih držav. Seveda je dobro prakso vredno upoštevati, prenesti jo v drugo okolje in v drugo miselnost pa je nesmiselno.
Prihaja gospod Arakelov pogosto v Rimske Toplice?
Zdaj ga že kar nekaj časa ni bilo, torej je zadovoljen s tem, kar delamo.
Je imeti tujega lastnika prednost?
Na žalost je res. Ker je neodvisen od lokalnih vplivov. Če bo vlagal v razvoj in bo preko mene sodeloval tudi s skupnostjo, se nam ni treba bati za uspeh. Kar se mene tiče, je dobro tudi, da je lastnik samo eden. V njegovem interesu je namreč, da njegova slovenska zgodba uspe, saj je vanjo vložil svoj denar.
Kakšen človek je Valery Arakelov?
Predvsem je zelo skromen, prav nič se ne hvali. Iz njega je zelo težko izvleči, kaj vse ima, kaj vse počne, kakšna so njegova vedenja in znanja. Enako velja tudi za njegovo soprogo. Lahko povem, da ima v Rusiji in na Češkem nekaj hotelov, v Armeniji pa ima vinograd, ki je desetkrat večji od našega gozda v Rimskih Toplicah. Prideluje grozdje za znan armenski konjak.
Ste v termah samo vi njegov človek ali ima še koga?
Njegov človek sem samo jaz. Moji so pa vsi ostali.
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi rekli, da se ne greste več, da odhajate?
V življenju sem že marsikaj doživela in tisti, ki me poznajo, vedo, da se ne pustim kar tako in ne obupam hitro. Res ne. Moja dediščina ni lahka. V teh dneh prihaja k meni veliko ljudi. Nekateri so polni optimizma, drugi s polno mero dvoma, češ, nas prav zanima, kaj boš iz tega naredila. Kaj bi morala doživeti, da bi odšla? (dolg premor) Težko bi rekla. Treba je vedeti, da je v zdravilišču zdaj tuj kapital, da politične ali kakšne drugačne sabotaže niso več možne. Edini scenarij, pri katerem bi lahko rekla, da grem, je, če bi gospod Arakelov terme zaprl in jih prodal.
JANJA INTIHAR Foto: GrupA
»Kmalu se bom preselila v Rimske Toplice. Tukaj ne želim samo delati, ampak tudi živeti. Želim dihati s termami, z ljudmi, s celotnim krajem. Sem nisem prišla zato, da bi se zaprla v svojo pisarno. Naredila bom vse, kar je v moji moči, da bi zdravilišče za seboj potegnilo tudi ves kraj.«
»Zelo me moti, ker je v tej naši lepi državi, na tem malem koščku zemlje, toliko negativnega naboja. Ljudje zelo radi dvomijo v nekaj, kar se sploh še ni zgodilo. Zakaj takšen negativizem? Zakaj se ljudje najprej vprašajo, kaj se lahko zgodi slabega, namesto da bi rekli, no, tole bo pa res dobro.«
»S sosednjo Thermano Laško se ne moremo primerjati. Njihova usmeritev je povsem drugačna od naše, njihovi gosti se razlikujejo od naših. Oni so bolj za družine, mi smo bolj unikatni, prefinjeni. Ne želim nikogar podcenjevati, vendar so res drugačni od nas. A kljub temu upam, da bomo dobro sodelovali in si nikakor ne bomo nagajali.«
»Odpiranje novih delovnih mest bo za domačine vsekakor velika priložnost, vendar bo pri zaposlovanju prednost imel samo tisti, ki bo ustrezal zahtevam.«.
mi bo uspelo vsem in da se je za ter-cah končno začela ivi nova direktorica
46
BUKVARNA / OKOLJE
THOMAS L. FRIEDMAN: Izravnavanje sveta
Ne okrogel, raven je ta svet
Avtor skuša v knjigi, ki je danes že malce zastarela, izšla je namreč leta 2008 pri tržiški založbi Učila, na zanimiv, pripovedovalen, berljiv način predočiti, zakaj je svet vse manjši in vse bolj raven, ter odgovoriti na vprašanje, kaj omogoča Kitajski, da tekmuje z vsemi, in kaj Indiji, da tako uspešno izvaža svoje strokovnjake. Zelo zanimiva knjiga, ki utegne biti poučna tudi za vse tiste, ki živimo v Sloveniji, prepričani, da je naš svet še vedno okrogel, samozadosten, čeprav vsi okoli nas že dolgo vidijo in živijo »ravnico«.
Izhodiščni razmislek nam je resnično lahko izziv, in sicer kot vprašanje: kako naj se pripravimo, da bi nam v ravnem svetu uspelo ali da bi v njem vsaj preživeli? Kajti izravnavanje okroglega planeti pomeni, da je tehnologija dostopna vsem, zato lahko muslimanske praznične svetilke izdelujejo na Kitajskem, ameriške davčne napovedi izpolnjujejo v Indiji, slovenski računalničar pa je zaposlen pri Microsoftu v Bolgariji in rešuje računalniške probleme Američanov. In ko torej tehnologija ni več izhodišče, da nekaj premaknemo, temveč
je nujno in skoraj povsem samoumevno ozadje, v ospredje stopi spet človek s sposobnostmi vodenja, upravljanja, izvajanja in prilagajanja. Brez vizije, kje smo in kam gremo,
v takšnem ravnem svetu na dolgi rok preprosto ne gre.
Avtor nas na izredno nazoren, vabljiv način popelje skozi različna zgodovinska obdobja in prek vseh treh oblik
globalizacije. Prva sega v leto 1492, ko je Kolumb vzpostavil povezavo med novim in starim svetom. Druga je trajala od leta 1800 do približno leta 2000 in je bila prepoznavna po veliki ekonomski krizi, dveh svetovnih vojnah in rojstvu multinacionalk kot znanilk nadaljnjega razvoja. Tretja se je začela minuto čez polnoč leta 2000 in še traja. Ljudje po vsem svetu smo se začeli prebujati in smo spoznali, da lahko delujemo globalno, saj se svet krči, posameznik pa se krepi. In dogajanje v Turčiji pred nedavnimi lokalnimi volitvami le potrjuje to, kar zdaj že vemo; da je ta tretja faza globalizacije tako globoka in neobvladljiva, da je oblastniki niti z občasnimi izklopi do svetovnega spleta preprosto ne morejo več ustaviti. In prav ta geopolitični vpliv izravnavanja sveta v vsesplošni evforiji globalne vasi nevarno
izpuščamo. Predvsem takrat, ko pozabljamo, da se nam ni več toliko treba bati jedrskega spora, spopada velikih sil, kot nevarnosti neuspele države s širokopasovno povezavo. O tem, da je prav zaradi satelitskih krožnikov in interaktivnega spletišča bliže nevarnost, da se velike sile začutijo poklicane, pa smo se nedavno tega že lahko prepričali v primeru ukrajinskega Krima. In takšnih nevarnih izzivov sodobnega izravnanega sveta je še veliko: Amerika v Afganistanu in Iraku, Rusija v Čečeniji, Avstralija v Vzhodnem Timorju. A vendar je v tem izravnanem svetu - kar se napredka tiče v Sloveniji še precej capljamo zadaj - tudi tako imenovano glokaliziranje, torej neke vrste priložnost, da se tudi majhne kulture lahko odprejo v svet in v njem uspejo. Če le imajo kaj za ponuditi.
BPT
O avtorju:
Ameriški pisatelj in kolumnist Thomas L. Friedman je bil sodelavec New York Timesa, je trikratni dobitnik Puli-tzerjeve nagrade in avtor štirih knjig, v katerih se ukvarja z vprašanjem pozitivnih in negativnih strani globalizacije. Za ameriške medije je poročal tudi o akciji zveze Nato na Kosovu oziroma bombardiranju Miloševičeve Jugoslavije, sicer pa je tudi dober poznavalec Bližnjega vzhoda in mednarodnih trgovinskih odnosov.
V okviru spomladanske akcije čiščenja okolja celjski dijaki že nekaj let urejajo mestni park. Letos niso imeli veliko dela, kar je videti tudi po polpraznih vrečah zbranih odpadkov. Mestni park je namreč zaradi gradnje Splavarske brvi in zaprtega prehoda s Savinjskega nabrežja že skoraj eno leto manj obiskan, saj se le redki meščani odločijo za daljšo pot do parka.
Spomladansko čiščenje
Pridni povsod
Mestna občina Celje je konec tedna pripravila spomladansko akcijo čiščenja okolja. Kot je že v navadi, so jo tudi tokrat v Celju pripravili v dveh dneh. Petek je bil namenjen čiščenju mestnega parka in okolice vrtcev, osnovnih in srednjih šol, v soboto pa so za urejanje okolja poskrbeli še v mestnih četrteh, krajevnih skupnostih in na Savinjskem nabrežju ter v okolici Šmartinskega jezera.
Spomladanske akcije čiščenja okolja po oceni Nine Strle Mašat iz občinskega oddelka za okolje, prostor in komu-
nalo veliko prispevajo k ozaveščanju občanov. Prav zato, ker so akcije redne, se je število črnih odlagališč odpadkov na območju občine v zadnjih letih zmanjšalo, a vseeno še vedno v povprečju odkrijejo po deset manjših črnih odlagališč. Na nekatere med njimi občani tudi potem, ko odpadke z njih odstranijo, spet navozijo navlako. »Zanimivo je, da je eno takšnih črnih odlagališč, ki jih nikakor ne moremo odpraviti, na parkirišču v bližini Spominskega parka Teharje, le streljaj od zbirnega centra v Bukovžlaku,« pravi
Nina Strle Mašat. V okviru tokratne akcije so prostovoljci odstranjevali le komunalne odpadke in niso pobirali nevarnih odpadkov, prav tako akcija ni bila namenjena odvozu kosovnih odpadkov. Te lahko občani, ki so vključeni v organiziran odvoz odpadkov, sami do štirikrat letno pripeljejo v zbirni center v Bukovžlak ali pa naročijo prav tako brezplačen odvoz kosovnih odpadkov pri javnem podjetju Sim-bio.
IS
Foto: SHERPA
Za bolj čisto okolje
V	občinah Dobrna, Štore in Vojnik bodo čistilne akcije v soboto, 5. aprila. V občini Vojnik se bo čistilna akcija, ki bo v krajevnih skupnostih Frankolovo, Nova Cerkev in Vojnik, začela ob 8. uri. Na Dobrni se bodo ob 9. uri zbrali po zaselkih na običajnih zbirnih mestih, v občini Štore, kjer bo čistilna akcija Očistimo Štore v enem dnevu, bodo začeli prav tako ob 9. uri.
V	občini Zreče bodo v soboto, 5. aprila, začeli ob 8. uri čistiti nabrežje Dravinje od Loške Gore do Radane vasi. Čistili bodo tudi po krajevnih skupnostih.
Zbirno mesto čistilne akcije v Občini Šentjur bo v soboto ob 9. uri pred Osnovno šolo Franja Malgaja. Udeleženci akcije bodo čistili predvsem po Mestni skupnosti Šentjur. Odpadke bodo odstranjevali ob Pešnici na začetku gozda proti Rozaliji, v gozdu za kmetijsko šolo, v gozdu pod Rifnikom v Novi vasi, ob cesti proti Vrbnemu, od Sel proti Šentjurju in od Sel proti Blagovni. Poleg čistilne akcije bodo na terenu pregledali stanje košev za smeti.
Občina Radeče in tamkajšnje turistično društvo ljudi prav tako pozivata, da se čistilni akciji pridružijo to soboto. Zbirno mesto je pred Mercatorjem in na običajnih mestih po krajevnih skupnostih ob 9. uri.
V	soboto bo velika čistilna akcija v Rogaški Slatini, zbirno mesto pa bo ob 9. uri pred tamkajšnjim prostovoljnim gasilskim društvom. Že v petek bodo čistili šolarji in otroci iz vrtca.
Teden kasneje bodo v organizaciji ribiške družine čistili v Velenju, in sicer se bodo prostovoljci zbrali ob 8. uri pred ribiškim domom.
Tudi v zgornjesavinjskih občinah so se različni organizatorji ob pomoči občinskih uprav lotili čiščenja domačih krajev, nekaj očiščevalnih akcij pa bodo pripravili še v prihodnjih dneh.
Na Ljubnem sta pri koordinaciji del pomagala turistično informacijski center in Turistično društvo Naš kraj, v sobotni delovni akciji pa je sodelovalo več kot 200 prostovoljcev iz vseh društev. V Solčavi je delo koordiniral Center Rinka, v Lučah pa tamkajšnji Tic. V večini občin so odstranjevali odpadke s sprehajalnih poti, z obrežij rek in potokov ter tudi manjših odlagališč. V Gornjem Gradu so čistilno akcijo izvedli že sredi marca, v Nazarjah bo v soboto, v Mozirju pa naj bi okolico čistili prihodnji teden.
PISMA BRALCEV
47
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
Odmev
Za igrače ni nikoli prepozno
Ob predvsem za otroke pomembnem dogodku v Muzeju novejše zgodovine Celje, Hermanovem brlogu, nedavni otvoritvi razstave igrač, je novinarka Špela Ožir o njenem poslanstvu napisala veliko dobrega (NT, št 13, 27. 3. 2014). Nehote pa je pri navajanju podatkov o moji vlogi v prizadevanju za dobro igračo, sicer v nikogaršnjo škodo, navedla, da je komisija za ocenjevanje igrač, ki je delovala pri Skupnosti otroškega varstva R Slovenije, nastala na mojo pobudo. Moram jo dobrohotno popraviti. Ideja za ocenjevanje igrač, ki vključuje pravilnik za ocenjevanje igrač, je bila promovirana leta 1976 ob tednu otroka na Svetu za varstvo in vzgojo otrok Jugoslavije. Pravilnik, ki naj bi veljal za tedanje celotno jugoslovansko tržišče, je nastal je pri Zvezi prijateljev
mladine Slovenije v komisiji za igrače, v kateri sem bila dolgoletna članica. Bila sem tudi predsednica ustanovne skupščine Žirije SADEYU (Žiri Saveza za brigu i zašti-tu dece Jugoslavije), ki se je leta 1976 dogajala na prvem sejmu Vse za otroka v Celju. Tu se je začelo organizirano prizadevanje za dobro igračo, ki bi jo v prodaji kupci lahko našli opremljeno z vidnim znakom - certifikatom za kvaliteto. Za izbrane kvalitetne proizvode, namenjene otrokom, je na sejmu veljal pridobljeni znak zlata zibka. Mestna občina Celje pa je razstavljavce spodbujala še z občinskimi priznanji. Republiška komisija za oceno igrač, ki se je konstituirala pri Skupnosti otroškega varstva R Slovenije, nadalje deluje v okviru ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Za zgodovinski spomin o poti dobre igrače do zbirke igrač v Muzeju novejše zgodovine je vredno omeniti, da je bila leta 1974 v Celju prvič uresničena zamisel razstave igrač, ki je
bila dvakrat zapored prav v tedanjem Muzeju revolucije Celje (v današnjem Muzeju novejše zgodovine Celje). Organizator je bilo trgovsko podjetje Tkanina, ki ga je tedaj vodil napredni ekonomist Ivo Brenčič. Pri izboru dobrih igrač smo sodelovali izbrani strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje otrok. Sejem Vse za otroka v Celju je nadalje, vse do leta 1999, prikazoval družbeno uresničevanje skrbi za otroke vseh starosti. Velik pomen in vlogo so imele razne prireditve za otroke, družino, vrtce in šole, ki so sejem vsebinsko podpirale in ga bogatile. Pri tem z veseljem omenjam celoten kolektiv Vrtca Anice Černejeve, ki je ves čas mojega delovanja pomagal pri bogatitvi sejma Vse za otroka. Ob vseh spremljajočih težavah in omejenih možnostih, zavoljo pomanjkanja finančnih sredstev in tudi volje, se je s triindvajsetim sejmom zaključila pot tam, kjer naj bi se nadaljevala v dobro otrok, da bi na enem mestu sodelovali proizvajalci, prodajalci, kupci in strokovnjaki ... Očitno sta v kapitalizmu postali vse to čista iluzija in farsa. Zato ocenjujem prizadevanje muzeja za zelo pomembno, da je odprl igračam, dobrim igračam svoj prostor. No, pri tem pa si štejem kanček zaslug. Leta 1996 sem tedanji direktorici muzeja, mag. Andreji Rihter, posredovala zamisli o stalni zbirki igrač. V tem letu smo se namreč poslovili od Nika Kureta,
ki je bil od gimnazijskih let povezan s Celjem, in je napisal znamenito knjigo Igra in igrača, v kateri spodbuja k iskanju in zbiranju etnološke igrače. Idejo o zbiranju starih igrač v Hermanovem brlogu sem objavila v reviji Otrok in družina. Ob upokojitvi pa sem arhivu muzeja predala precej pisnih dokumentov o prizadevanjih za dobro igračo. Vesela sem, da je njeno nadaljevanje našlo pravi prostor in ljudi, ki vedo, kaj hočejo. Z vključevanjem otrok in staršev bodo skupaj uresničevali otrokove potrebe, pravice in dolžnosti na način, ki pomeni kvaliteto človeških odnosov na vseh ravneh. Tudi v obliki igre. Vsem sodelujočim želim pri doseganju najpomembnejših vrednot in ciljev veliko vztrajnosti in dobre volje.
ANA ČETKOVIČ VODOVNIK,
Rogaška Slatina
Modri telefon
Reklamacija RTV-prispevka?
Več bralcev je vprašalo, kako je s predlogom za zavrnitev plačila RTV-pri-spevka in z uveljavljanjem reklamacije, kar kroži med občani po elektronski pošti. Objavljen je celo obrazec »reklamacije«.
Treba je pojasniti, da zavrnitev plačila RTV-prispevka predlaga ena od skupin, ki je
bila v oddaji »Dosje: Koalicija sovraštva« na RTV Slovenija uvrščena med ekstremistič-ne skupine. Po oddaji je ta skupina uveljavljala pravico do popravka, vendar ta ni bil objavljen. S tem naj bi RTV Slovenija po trditvah skupine med drugim kršila tudi Zakon o varstvu potrošnikov, pri čemer se skupina sklicuje na 38. in 39. člen tega zakona. Tam je omenjena pravica, da ima potrošnik v primeru, če je bila storitev opravljena nepravilno, pravico od izvajalca storitve zahtevati odpravo pomanjkljivosti, vrnitev denarja ali ponovno opravljeno storitev. Iz službe za odnose z javnostjo pri RTV Slovenija odgovarjajo:
»Plačnike RTV-prispevka obveščamo, da zahtevek, ki izhaja iz omenjenega dopisa, nima nobene pravne podlage, da bi ga bilo mogoče realizirati; še več - gre za zavajanje plačnikov, ki bo tistim, ki bodo tovrsten dopis posredovali na RTV Slovenija in hkrati ne bodo plačali RTV-prispevka, povzročilo dodatne stroške. Služba za obračun RTV-pri-spevka sicer vse tovrstne dopise uradno zavrača.
Po 31. členu Zakona o Ra-dioteleviziji Slovenija mora namreč plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti, tj. RTV-prispevek, kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik oziroma drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija. Šteje, da ima sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalka ali odjemalec oziroma plačnica ali plačnik električne energije v javnem električnem omrežju.
V kolikor gospodinjstvo ne izpolnjuje zakonsko natančno določenih pogojev za oprostitev plačila RTV-prispevka, ga je po veljavni zakonodaji dolžno plačevati; v nasprotnem primeru ga je RTV Slovenija dolžna prisilno izterjati. Hkrati pozivamo gledalce, poslušalce in spletne uporabnike, da tovrstnim pobudam, ki nimajo zakonske osnove, ne nasedajo.«
BRANE JERANKO
MD®Ce
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA
Mesno darilo za minuli materinski dan
Čisto običajna sreda z občasnim nadležnim rosenjem. Tudi za Zofijo Zgonec iz Šentjurja ne bi bila nič posebnega, če kmalu po 12. uri ne bi zazvonil telefon in napovedal možnosti brezplačnega triminutnega nakupovanja.
Zofija, ki ima težave s sluhom, je to nalogo častno predala hčeri Poloni, ki jo je dobro opravila. In kot je že domala železna navada pri naših nakupovanjih, je tudi ona pozornost usmerila na meso in ostale mesne dobrote. Zelenjave v vozičku ni bilo niti za vzorec, kar je razumljivo, če vemo, da imajo pri Zgončevih velik domač vrt, ki postreže s pisano paleto okusne domače zelenjave. Tudi sladke pregrehe jim ne pomenijo kaj dosti, tako da se je naša hitra Simona bolj kot ne vrtela zgolj okoli vitrin z mesom. Za piko na i je Polona dobila še dodatno minuto in svoji mami Zofiji je za minuli materinski dan poklonila prav posebno darilo - voziček, poln dobrot, vreden kar 155,61 evra.
NP
Foto: GrupA
Zofija Zgonec (na sredini) je odpeljala voziček, vreden kar 155,61 evra. Z njo sta prišli snaha Špela in vnukinja Lara.
48
BRALCI POROČEVALCI
Vse bolj
prepoznavno
društvo
Planinsko društvo Laško je imelo 1. marca redni letni občni zbor. Udeležila se ga je četrtina članov, ki jih je bilo preteklo leto 243.
Celovit pregled dela je podala predsednica društva Zdenka Pešec in poudarila povezovanje društva ne le v okviru Planinske zveze Slovenije, temveč tudi v lokalni in širši skupnosti, kar se odraža v vse večji prepoznavnosti društva. Tako je poudarila pomen sodelovanja z gospodarskimi družbami, ki imajo sedež v Laškem (Pivovarna Laško, Thermana Laško), s podjetniki, z Občino Laško, s Stikom, z LAK in s krajevnimi skupnostmi, zlasti Rečica in Laško.
Sledila so poročila vodij odborov in sekcij. Jože Rajh je poročal o gospodarskem odboru, ki je poskrbel za gradnjo nadstrešnice pri planinskem domu, zamenjavo strešnega okna, točilnega pulta, popravilo strešne kritine po neurju in na pomožnem objektu. Vodja odseka za planinske poti Jože Krašek je poročal o številnih akcijah, ki so bile izvedene in se kažejo v stotinah ur dela, opravljenih zaradi usposobitve planinskih poti in ustrezne označbe teh poti. Vodja vodniškega odseka Marko Mavri je poudaril, da je bil izpeljan ves program izletov in pohodov, ki so deloma vključeni
tudi v programa PZS in ki so uspešno izvedeni tudi s sodelovanjem gospodarskih družb in podjetnikov. Zlasti je poudaril pomen vzgoje najmlajših planincev preko vsakoletnega tabora za
otroke, ki je tudi tokrat bil na Šmohorju. Vodja odseka za varstvo narave Fanika Wiegele je izpostavila skrb za varovanje narave in prispevek društva k temu tudi z izvedbo čistilne akcije, ki je
zdaj že stalnica. Svoje uspešno opravljeno delo je za pohodniško sekcijo Društva upokojencev Laško predstavil vodja Tone Šterban.
Navzoči so z odobravanjem potrdili delo društva
tako za preteklo leto kot za leto 2014, v katerem so že nakazane nekatere naloge, ki bodo sledile v naslednjih letih in jih bo nujno treba izpeljati (čistilna naprava).
ZP
Jaz pa k vojakom grem
Folklorni društvo Sveti Štefan je prvo nedeljo v marcu predstavilo gledališko igro z naslovom Jaz pa k vojakom grem. Tako so se člani FD po zadnji igri z naslovom Poroka po štefan-sko ponovno preizkusili v igranju.
Igro v štirih dejanjih je napisal domačin, znan glasbenik Karel Artiček, ki je ponovno dokazal svoje široko znanje pri ohranjanju ljudskega izročila. A kot je skromno dejal, bi brez članov FD Sveti Štefan njegova dela ostala zgolj zapisana in bi obležala nekje na omari. Karel Artiček je v igri tudi sam odigral vlogo. V igri je zapisal vaški primer odhoda k vojakom. Tako je v prvem dejanju prikazal odhod v vojsko, slovo od domačih, svojcev, svoje ljubezni, prijateljev. V drugem dejanju pa je na trenutke na zelo komičen način prikazal prihod v vojašnico, predstavil multietničnost prebivalcev nekdanje države in skozi njihove različne navade in običaje dodobra nasmejal nabito polno dvorano na Svetem Štefanu.
»Vse vloge so igralci odigrali odlično, saj so se tako vživeli vanje, da bi gledalec, ki jih osebno ne bi poznal,
pomislil, da so morda res pripadniki druge narodnosti,« je dejal vodja Javnega sklada za kulturne dejavno-
Nastop skupine 5 plus
Setveni koledar ^	
čas za presajanje od 5. aprila od 12. ure do 17. aprila do 24. ure.	
3. ČE	korenina
4. PE	korenina
5. SO	korenina
6. NE	cvet
7. PO	cvet
8. TO	cvet
9. SR	list
Podatki s	o vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priroč-
sti Šmarje pri Jelšah David Stupica.
MILENKA BLAŽEVIČ Foto: IVAN GROBELŠEK
V	Domu Lipa Štore so 11. marca nastopili člani vokal-no-instrumentalne skupine 5 plus.
Ta skupina se je zbrala leta 2011 v prostorih KUD Ljubeč-na. Člani skupine prihajajo iz okolice Celja in izražajo veselje do akustične glasbe brez elektronskih glasbil in veselje do večglasnega petja.
V	Domu Lipa so z svojim nastopom počastili predvsem ženske ob dnevu žena. Prisotnim so zaigrali dalmatinske skladbe, nekatere narodno-zabavne melodije in staro-grajske pesmi. Stanovalke so bile navdušene ob njihovem nastopu, prikrajšani pa niso bili niti moški, saj so z veseljem zraven prepevali.
AB
nika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
Ne pozabite na varnost
V okviru rednih četrtkovih srečanj na Ljudski univerzi Šentjur se je članom univerze za tretje življenjsko obdobje pridružil policist Uroš Malgaj, vodja policijskega okoliša Šentjur center in Šentjur okolica, in jim posredoval veliko koristnih napotkov za njihovo varnost. Spregovoril je o varnosti na javnih mestih, doma in na cesti, kajti ravno starejši so pogosto žrtev tatov.
Udeleženci so se seznanili s tem, kako lahko poskrbijo za svojo varnost na javnih mestih, saj so nekaterim kriminalnim dejanjem najbolj izpostavljeni ravno tam, kjer je gneča. Da bi lahko preprečili te vrste tatvin, je dobro poznati nekaj zvijač, ki jih nepridipravi najpogosteje uporabljajo, da se polastijo osebnih predmetov, kot so denarnica, torbica ali prtljaga. V torbici naj bodo le najnujnejši dokumenti in predmeti, denar in kreditne kartice pa je bolje nositi v zaprtih notranjih žepih, tesno ob telesu. Posebna pozornost je bila namenjena dvigu denarja na bankomatu. Policisti zaradi varnosti priporočajo uporabo bankomatov v zaprtih prostorih in izogibanje tistim, ki so na samotnih krajih.
Za zaščito pred različnimi nepovabljenimi obiskovalci policisti odsvetujejo pretirano zaupanje tujcem, ki želijo vstopiti v stanovanje pod pretvezo, da potrebujejo kozarec vode, ali pa ponujajo različne ugodne izdelke, izlete, zavarovanja ...
Uroš Malgaj je udeležence seznanil tudi z možnostjo spremstva v primeru večjega dviga in prenašanja gotovine, če si za ta namen ne morejo sami zagotoviti zanesljive družbe. Po predavanju so slušatelji imeli kopico vprašanj in razvila se je razprava, v kateri je lahko vsak dobil še kakšen koristen napotek za večjo varnost.
DP
r0
BRALCI POROČEVALCI
49
Modrijani dobrodelno zapeli
20. marec je bil za Osnovno šolo Hudinja poseben dan, saj smo ga preživeli v družbi glasbene skupine Modrijani in polne telovadnice obiskovalcev. Modrijani so se odzvali povabilu in odigrali dobrodelni koncert za kar 600 obiskovalcev. Svoj del so prispevali številni učenci šole, ki so poskrbeli za vodenje programa in nekaj glasbenih nastopov.
Na prireditvi smo slišali: »Za vsakim dežjem posije sonce.« Temu lahko dodamo, da je dobrodelna prireditev prinesla veliko sonca in optimizma. Veseli smo, da je uspela in da smo dokazali, da smo pripravljeni stopiti skupaj in pomagati pri zbiranju
Znani Slovenci o ljubezenskih odnosih
Leo klub Mavrica Celje je znova dokazal, da je eden najbolj aktivnih in kreativnih leo klubov v Sloveniji. Po lanski odlično obiskani 1. dobrodelni debati v kinu Metropol so članice kluba organizirale 2. dobrodelno debato z naslovom Ni vse ljubezen, kar se sveti.
O svojih pogledih na ljubezenske odnose so spregovorili dr. Vesna Vuk Godina, dr. Veronika Podgoršek, Erazem B. Pintar in Zoran Predin.
Zbrana sredstva bodo namenili perspektivnima ustvarjalcema, in sicer Alenki Bogataj, mladi nadarjeni flavtistki, in Društvu Filter, ki že vrsto let bogati celjsko kulturno sceno.
Znani Slovenci so v uvodu živahno razpravljali o zaljubljenosti in ljubezni, o poroki kot družbeni pogodbi ter o funkciji zakonske zveze danes in v preteklosti. V nadaljevanju so govorili o vzrokih za nezvestobo partnerja in o tem, zakaj varajo ženske in zakaj varajo moški. Pri vprašanju, zakaj je danes vse več mladih samskih, je Erazem B. Pintar izpostavil, da je mladim pre-
Pravljična Lepotica in zver v Radečah
sredstev za potrebe naših učencev. Celoten izkupiček prodanih vstopnic bo namenjen potrebam socialno ogroženih učencev Osnovne šole Hudinja, saj so se vsi člani skupine Modrijani odpovedali plačilu za nastop.
Dobra dela se v življenju vedno vračajo in vsi, ki so kupili vstopnico, so naredili dobro delo. Hvala torej vsem obiskovalcem, nastopajočim učencem in predvsem skupini Modrijani, brez katerih dogodek ne bi bil mogoč. Upamo, da bomo takšno prireditev lahko ponovili še kdaj, saj smo uživali v večeru, ki nam bo ostal v lepem spominu.	NATALIJA MLINAR
Konec januarja je najmlajša skupina Gledališkega društva Radeče, Cici skupina, pripravila premierno uprizoritev klasične pravljice Lepotica in zver. Pod vodstvom mentorice Lucije Sirk so se igralci osredotočili na resnično pravljičnost zgodbe, za katero so navdih iskali pri podobi, ki si jo je zamislil veliki Walt Disney.
Tako bogati kostumi kot minimalistična, a izjemno funkcionalna scena so pripomogli k vizualnemu učinku mogočnosti in dramatičnosti nasploh. Ideja o zunanjosti, ki se le z efekti in igro prelevi v notranjost, je težko izvedljiva, a so ji bili mladi igralci več kot kos. Od začetka do konca je zgodba tekla krasno, naravno in nas je resnično popeljala v svet pravljičnih lepotic, dobrih zveri in vseh ostalih
karakterno zanimivih likov. Kostumi so bili prava paša za oči, saj so še dodatno pripomogli k prelepi podobi celotne igre. Videlo se je, da imajo tudi najmlajši igralci za seboj že nekaj let igralske kilometrine, saj o strahu ali živčnosti ni bilo ne duha ne sluha. Ekipa je bila celostna, vedra in otroško nagajiva, zaradi česar je igra še izdatno delovala prepričljivo in enotno. Dvorana je bila nad prikazanim navdušena in je zasedbo nagradila z bučnim aplavzom. Po koncu so bili igralci deležni še prav posebnega presenečenja, saj so za premiero dobili torto z motivom Lepotice in zveri iz risanke. Igralci so v izvajanju predstave uživali in vsi pravijo, da jo bodo z veseljem igrali še naprej, kar je potrdila tudi njihova režiserka.
KATJA ČEČ
več udobno v hotelu mama, da bi se odločali za partnerstva, dr. Vesna Vuk Godina pa je poudarila, da so mladi samski, ker jim je to »fajn« in ker večina med njimi niso funkcionalno odrasle osebe.
Polna dvorana Metropola je bila dokaz, da se Celjani radi udeležujejo takšnih dogodkov, zato se »mavrice« že ozirajo v naslednje leto, ko bo na sporedu 3. dobrodelna debata. TB
Noč branja v Osnovni šoli Vojnik
V času velikega tehnološkega razvoja, poplave raznovrstnih informacij, globalizacije in še česa je branje izjemnega pomena. Otrok, ki dobro bere, se veliko hitreje in lažje uči, se dobro izraža, pozna sebe in čas, v katerem živi. Branje mu omogoča tudi kvalitetno preživljanje prostega časa.
Noč branja, ki je bila letos že sedma po vrsti, je pravzaprav praznik branja v šoli. Letošnja dejavnost je potekala pod sloganom Kotiček na koncu sveta. Posvečena je bila ljudskemu izročilu na Slovenskem, ljudskim pesmim, pravljicam ter običajem na vojniškem ob-
močju. Vrhunec projekta je bil v šoli 7. in 8. marca, namenjen pa je bil učencem od 6. do 9. razreda. Zvoki etno glasbene skupine Jožkova banda, predvsem pa Anja Štefan, gostja večera, so vse prisotne nadvse navdušili. Pravljičarka, pesnica, pisateljica, nedvomno pa ena najboljših pripovedovalk pravljic pri nas je izjemno doživeto povedala nekaj tujih in nekaj slovenskih pravljic in se vtisnila v srca mladih poslušalcev.
Delavnice so bile na teme: dramatizacija ljudskih pravljic, družabne igre nekoč, izdelava ljudskih glasbil in ljudski plesi. Igralo in plesalo
se je do polnoči. Nato so otroci odšli v »spalnice«. Okoli pol enih so jih obiskali učitelji in jim nekaj časa brali iz svojih najljubših knjig. Zjutraj so jih
prebudili z nežno glasbo. Ko so pospravili učilnice, jih je čakal zajtrk, za njim pa zaključek, kjer so staršem predstavili utrinke projekta.
Projekt, namenjen branju, je le eden od načinov, kako otroke pritegniti k branju. Letos je bilo vanj vključenih 62 učencev, kar dokazuje,
da otroci v Vojniku še radi berejo, zato bodo tovrstne dejavnosti še nadaljevali.
IVANKA KRAJNC
50
MLADI ZA MLADE
Nastopajoči dijaki in gostje na dobrodelnem koncertu
Dan dobrodelnosti
V prave roke smo v Šoli za storitvene dejavnosti Velenje poimenovali dobrodelni koncert v dopoldanskem in popoldanskem času v Domu kulture Velenje v sredo, 26. marca. Snovalce, izvajalce in obiskovalce je ta dan združila posebna vrlina, za katero velikokrat mislimo, da je izginila. Občutek oziroma zavest za nesebično pomoč tistim, ki našo pomoč najbolj potrebujejo.
Ponosni in veseli smo, da so se našemu povabilu nesebično odzvali tudi znani slovenski glasbeniki, ki jih življenjske stiske otrok ne pustijo ravno-
Dijaki, ki so poskrbeli za kulinarično druženje
dušne. Nuša Derenda, Manca Špik, skupini Victory in Črna mačka so popestrili koncert z znanimi melodijami, plesna šola Pingi je pripravila svetlobne užitke z laserskim šovom in plesni nastop, Cirkus klub Ljubljana pa je prikazal atraktivno mešanje koktajlov. Društvo Šaleških likovnikov se je na klic dobrote odzvalo z delavnico za naše dijake, na kateri je nastalo devet umetniških del, dvajset umetniških slik pa so podarili. Zbrana sredstva od prodanih slik in koncerta bomo namenili šolskemu skladu šole, s pomočjo katerega bomo dijakom v stiski omogočili udeležbo na različnih šolskih aktivnostih, pri katerih sicer ne bi mogli sodelovati.
V sklopu dobrodelnega koncerta je bilo tudi kulinarično druženje, s katerim so dijaki programa gastronomija in turizem opravljali 4. predmet poklicne mature, dijaki programov trgovec, gastronom hotelir ter pomočnik v bio-tehniki in oskrbi pa praktični del zaključnega izpita. Za nastopajoče, goste z ministrstva
za izobraževanje znanost in šport in iz centra za poklicno izobraževanje so dijaki pripravili kulinarične užitke z jedmi iz Slovenije, Nemčije, Francije in Velike Britanije. Dijaki programa gastronom hotelir in prodajalec so se pomoči svojim vrstnikom lotili malo drugače: izdelali so keramične posodice, spekli slastne bučne piškotke in jih aranžirali v majhnih steklenih kozarčkih, svoje stvaritve pa nato prodajali na dobrodelnem koncertu.
Pri izvedbi koncerta so nam pomagali še: Občina Velenje, Rotary klub Velenje, VTV, Foto Nareks Slovenske Konjice, S. B. O. diamantni brusi, Vetroemba Celje, Breg steklarstvo, mizarstvo in okvirjanje, Pivovarna Union Ljubljana, Gorenje Gostinstvo, Frizerski studio Štefka Šmartno ob Paki ...
POLONA BRGLEZ, CINDY SABOLČEC, URŠKA BRGLEZ, KARMEN FRIŠKOVEC, 3. EKT
ŠCV Šola za storitvene dejavnosti Velenje
Nepozabna izkušnja
Neučakano smo dijaki 2.b Gimnazije Lava odštevali tedne, ure, minute do drugega dela naše mednarodne izmenjave v Singnu. In je 16. marec le prišel in v zgodnjih jutranjih urah smo se odpeljali novemu nepozabnemu tednu naproti.
Letošnja izmenjava je minila v duhu dvajsetletnega sodelovanja Gimnazije Lava in Hohentwiel Gewerbeschule Singen, zato smo bili deležni prav posebne dobrodošlice. Po kosilu nas je toplo sprejel njihov župan. Ogledali smo si mesto in kratek film o karnevalu, ki ima v Singnu že dolgo tradicijo. Naslednji dan se je za nas začel zelo zgodaj, ko smo se Slovenci zbrali v športni dvorani in se seznanili s teambuildingom ter dodobra preizkusili in izboljšali medsebojno zaupanje in sodelovanje. Do kosila
je sledilo delo po skupinah. Športna skupina se je preizkusila v plezanju ter bungee jumpingu, skupina, ki se je ukvarjala z ročnim delom, je pihala steklo, nekateri so odšli v tovarno, drugi so spoznali reko Ren ... Sledil je vzpon na Hohentwiel, kjer smo kljub pritoževanju in utrujenosti uživali v razgledu, čakala pa sta nas še ogled novega muzeja Art&cars in bowling. Že je bila tu sreda, zadnji dan za skupinsko delo. Zopet smo počeli različne stvari, na primer spoznavali razlike in podobnosti med Celjem in Singnom, odšli na Bodensko jezero ... Popoldne pa smo šli v sosednjo Švico, kjer smo občudovali Renske slapove in se sprehodili po mestecu Stein am Rhein. Naslednji dan smo namenili spoznavanju mesta Stuttgart.
Teden je hitro minil, sledile so priprave na naše predstavitve. Nemci so nas zopet presenetili, saj so nam zapeli pesem Regiment po cesti gre, nato pa smo svoje celoteden-sko delo predstavili sošolcem,
profesorjem in razredu, ki bo oktobra prišel v Celje.
Ogromno smo se naučili, preizkusili svoje znanje angleščine in nemščine, postali smo tudi bolj samostojni, saj smo morali sami skrbe-
ti zase v veliki tuji državi, najpomembneje pa je, da smo ob vsem tem uživali, kljub temu da je kakšnemu vzponu sledil tudi padec. Ves razred se lahko zahvali obema profesoricama,
razredničarki mag. Poloni Zalokar in Tjaši Verdev, ki sta poskrbeli za sproščeno vzdušje.
URŠKA KUMER, 2.b Gimnazija Lava, Šolski center Celje
ŽIVALSKI SVET
51
Na sprehod brez povodca in vrečke?
Redarji vas lahko kaznujejo, za kar pa se očitno redko odločijo
Redarji lahko skrbnika ali lastnika psa kaznujejo z 200 evri globe, če psa nima na povodcu, in z 80 evri globe, če ne pobira njegovih iztrebkov.
Na vprašanje, ali se lastniki psov na območju Savinjskega nabrežja in parka v Celju obnašajo odgovorno in imajo psa na povodcu ter za njim počistijo, smo od pasjih sprehajalcev sredi dopoldneva dobili različne odgovore. Eni so menili, da preveč psov prosto teka naokrog in da bi morali mestni redarji pogosteje na obhode ter take vodnike psov kaznovati. Drugi so potarnali, da ne smejo veliko hoditi po travi, ker jih tam čakajo »presenečenja«, kar pomeni, da je kar precej takih, ki za svojim prijateljem ne počistijo. Tretji so povedali, da ne opazijo posebnih težav, da pa zelo pogrešajo ograjen prostor, kjer bi lahko psi nemoteno tekali brez povodcev.
Nepobrani pasji iztrebki na sprehajalnih poteh in zelenicah niso zgolj neprijetni za tiste, ki nanje stopijo. Če jih otrok prime in umazane roke nese v usta, je to zelo nevarno, saj so v iztrebkih lahko različni povzročitelji nalezljivih bolezni. Povzročitelji oziroma njihova jajčeca lahko v zunanjem okolju živijo več let in tako predstavljajo tveganje za okužbo.
Nevarni so lahko tudi psi brez nadzora, saj je njihovo obnašanje ob srečanju s psom na povodcu nepredvidljivo. Zato so pričakovanja odgovornih lastnikov psov, da bi pristojni kaznovali tiste, ki ne upoštevajo pravil, upravičena. V Mestni občini Celje, kjer se največ lastnikov s psi sprehaja na Savinjskem nabrežju in v Mestnem parku, so te dni občinski redarji poostrili nadzor.
Redarja Martin Markovič in Janez Klančnik sta pohvalila Tatjano Žibret, ki je imela Tara na povodcu in vrečko v žepu. Sama pravi, da pogreša prostor, kjer bi se lahko psi razgibali brez povodca.
Tokratna akcija poostrenega nadzora občinskih redarjev naj bi prispevala k bolj odgovornemu ravnanju lastnikov, ki morajo imeti psa na povodcu in čistiti za njim. Zaenkrat le opozarjajo, kazni pa še niso napisali ...
Le opozorila
Nadzor redarjem nalaga tako lani sprejeti zakon o zaščiti živali, po katerem mora skrbnik psa na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je ta na povodcu. V primeru kršitve lahko skrbnika kaznujejo z 200 evri globe. Občinski odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih in javnih površin pa med drugim določa, da morajo lastniki ali vodniki psov njihove iztrebke takoj odstraniti, sicer jih lahko kaznujejo z 80 evri globe.
In kako to izgleda v praksi? Že po nekaj minutah sprehoda z redarjema Janezom Klanč-
nikom in Martinom Marko-vičem se je pokazalo, da eni spoštujejo pravila, drugi pa ne. Na Savinjsko nabrežje je prikorakal starejši gospod, za njim pa majhen pes brez povodca. Lastnik je priznal, da ga sploh nima s seboj, češ da stanuje v bližini in je torej šel le na kratek sprehod, pes pa menda hodi ves čas ob njem. Redarja sta ga le opozorila, kazni pa mu tokrat nista napisala.
Lep beseda lepo mesto najde?
Da tudi sicer doslej še niso nikogar kaznovali, je povedal
Matej Založnik, vodja službe za občinsko redarstvo na medobčinskem inšpektoratu in redarstvu Mestne občine Celje ter občin Laško, Štore in Žalec. Po njegovih besedah je namreč praksa, da se redarji najprej pogovorijo z lastnikom, ga opozorijo na kršitev, od njegove reakcije in pripravljenosti na sodelovanje pa je odvisno, ali bo ostalo le pri opominu ali pa mu bo redar izdal plačilni nalog. Po njegovem je velikokrat koristno že to, da se redarji pojavijo in s tem vplivajo na obnašanje sprehajalcev psov. Poostren nadzor v teh dneh pomeni, da so na terenu tudi izven de-
lovnega časa, to je v zgodnjih jutranjih urah in tudi zvečer. Je pa res, da je za 14 redarjev teren štirih občin kar obsežen zalogaj in da so na nekaterih predelih redkeje, kot bi občani želeli.
To ni moj pes!
Problem, na katerega Založnik opozarja pri delu redarjev, je tudi ta, da je pri nepripe-tem psu včasih težko ugotoviti, kdo je njegov vodnik. Ko ta vidi redarje, lahko reče, da to ni njegov pes. Redarji pa niso opremljeni niti nimajo pristojnosti, da bi lahko preverjali lastništvo psa s pomočjo njegovega čipa. Vodnik psa je
lahko tudi mladoletna oseba, ki nima dokumentov, kar je problem pri izpeljavi identifikacijskega postopka. Temu se lahko lastniki tudi uprejo, pri čemer se lahko redarji obrnejo po pomoč na policiste. V zvezi s psi tega še niso počeli, sicer pa že večkrat, sploh ko gre za prekrške v prometu.
Sicer pa Založnik, ki se kot lastnik psa tudi sam velikokrat sprehaja po Celju, ugotavlja, da je osveščenost lastnikov vsako leto večja, da pa je nadzor prav tako pomemben. Po njegovem pa so koristne tudi tovrstne akcije osveščanja.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
Najbolj obiskan hotel
Ste vedeli, kateri hotel na Kozjanskem je najbolj zaseden? To je vsekakor hotel za žuželke, ki je v kolekcij-skem nasadu starih sort jablan zavoda Kozjanski park na Čerčkovi domačiji nad Podsredo. Vsakega marca se v njem začne spomladanski živžav, ki traja do junija.
»Zdaj ko se narava prebuja, lahko občudujemo številne cvetoče rastline, a nobena od njih brez opraševalcev dolgoročno ne bi preživela. Med njimi so samotarske čebele med najbolj pomembnimi,« poudarja biolog Kozjanskega
parka Dušan Klenovšek. V
naravi jih ogrožajo kemikalije, zato so v Kozjanskem parku med tistimi, ki jim pomagajo.
V zavodovem hotelu za žuželke prevladujeta rdeča in rogata čebela, obe iz vrste dišavk, ki sta dve od kar petsto vrst divjih čebel. V naravi poiščeta manj kot centimeter velike luknjice, kjer pustita cvetni prah in izležeta jajčece. »Luknjico nato samica zapre z blatnim čepom in pripravlja kamrico za novo jajčece,« pojasnjuje biolog Kozjanskega parka. »Strokovnjaki
Živžav hotela v Kozjanskem parku, ki je v bližini nasada starih sort jablan.
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7,-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210
gsm 041 -618-772 ^T
veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si
so dokazali, da ena dišavka pri opraševanju opravi toliko dela kot sto dvajset domačih čebel ali dva čmrlja, ki so prav tako zelo pomembni,« pravi najboljši poznavalec hotela Dušan Klenovšek.
Dandanes v naravi ni več toliko luknjic, kot so jih nudile nekdanje lesene kmečke hiše in razpoke starih dreves, zato je čebelam treba pomagati drugače. Hotel za žuželke je prava rešitev. »Narežemo stebre trstičja ali navrtamo kose lesa ter vse skupaj postavimo na vrt, ob polje ali v sadovnjak. Lahko tudi kar pod napušč gospodarskega poslopja,« svetuje biolog. Čebele, če so v nekem okolju sploh še prisotne, »sobice« hotela za žuželke hitro najdejo.
BJ
Foto: Kozjanski park
52
ZA ZDRAVJE
Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona. solinic@radiocelje.com
■	■ V ■ ■	g V	■	I V ■
Krizi in težave z bolečino v križu
Tudi bolečina v kolenih je »standardna slovenska« težava
Pomlad je čas za delo, a tudi za rekreacijo v naravi in za dolge sprehode. Marsikdaj pa se zgodi, da ljudje s fizičnim naporom pretiravajo ali se nanj telesno ne pripravijo dovolj. To lahko privede do poškodb sklepov, mišic ali hrbtenice. Bolečine v križu so samo ena vrsta posledic, ki se ravno v tem času vrstijo pri ljudeh. Na cestah pa je tudi več motoristov, ki v nesrečah dobijo pogosto poškodbe kosti in hrbtenice. Preventiva in pravočasna ter pravilna priprava sta zato v tem času toliko bolj v ospredju in ljudje bi ju morali bolj upoštevati. S tem bi se izognili nevšečnostim ali obisku zdravnika.
Dela na Oddelku za medicinsko rehabilitacijo v Splošni bolnišnici Celje ne zmanjka nikoli. Rehabilitacije po poškodbah sklepov, mišic in hrbtenice so praviloma dolgotrajne, zato je kar nekaj ljudi, ki so si zaradi zdrsov ali padcev v zimskem obdobju poškodovali gležnje, goleni ali kolke, še vedno na terapijah. Te niso samo dolgotrajne, ampak tudi zahtevne in neredko pustijo pri ljudeh posledice za vse življenje.
Vas je »štihnilo« v križu?
Bolečina v križu je že standardna slovenska stvar. Resda je lahko kratkotrajna, če pa se pojavijo zapleti, se razvije celo v kronično bolečino, ki
človeku povzroča dolgoročne težave. Za starejše je težje, saj imajo hrbtenico že obrabljeno. Če so pri nekaterih ob tem še obrabljeni kolki ali kolena, je situacija še toliko hujša. Sicer pa je vzrokov za bolečine v križu ogromno. Pomembna je tudi dota, ki jo vsak človek prinese iz otroštva in mladosti v zrelo obdobje življenja. Zato sta zdravljenje ali rehabilitacija pogosto samo oblika gašenja požara, pravi predstojnica oddelka za medicinsko rehabilitacijo v celjski bolnišnici asist. Lidija Plaskan, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine. Na takšne bolečine v zrelem obdobju vpliva že to, kako je nekdo v mladosti nosil šolsko torbo ali tudi njegova nepravilna drža telesa pri različnih opravilih. K nastanku bolečin v križu pripomoreta tudi deformacija hrbtenice ali njena statika, tudi osteoporoza je pomemben dejavnik. Celo visoke pete imajo nezanemar-ljiv delež. Ženske, ki nosijo visoke pete, morajo namreč povečati ledveno krivino, saj s tem ohranijo normalno ravnotežje. To spremeni statiko hrbtenice in dolgoročno prikliče bolečine v križu.
»Da bi se izognili težavam, bi morali ljudje upoštevati še pravilen način dvigovanja predmetov. Pri dvigu nečesa z upogibom hrbtenice iz predklona se ustvarijo ogromni pritiski na ledvene ploščice. Pravilen način dvigovanja
Različne poškodbe živcev
Zdravniki pri poškodbah živcev poznajo tri stopnje. Prva je najblažja (neuropraksija). Prevajanje živčnih sporočil se prekine, največkrat zaradi stisnjenega živca.
S tem se srečujejo na prirmer gradbeni delavci, ki kleče izvajajo neko delo dlje časa. Ker s tem poškodujejo živec na zunanji strani pri kolenu, postane stopalo »padajoče«. Takšen pritisk na živec lahko prinese nevšečnosti, ki jih morajo zdravniki s terapijo pri bolniku nato odpravljati od štiri do osem tednov. Naslednja stopnja poškodbe živca je nekoliko hujša in se strokovno imenuje aksonot-meza, kjer pride do daljše prekinitve delovanja živčnih vlaken. Najhujša poškodba pa je nevrotmeza ali popolna prekinitev vseh struktur živca. Tu se funkcija živcev ne more povrniti brez kirurškega posega. Med operacijo, če od poškodbe ni preteklo veliko časa, živec premostijo z živčnim vsadkom ali pa prestavijo narastišča mišic. S tem mišice prevzamejo drugo nalogo.
Kinematična opornica pomaga bolnikom pri razgibavanju po poškodbi živcev in pripomore k temu, da ima roka čim prej spet svojo normalno funkcijo. Takšna razgibavanja so za fizioterapevte težko fizično delo, zato so kinematične opornice več kot dobrodošle.
Predstojnica Oddelka za medicinsko rehabilitacijo v celjski bolnišnici asist. Lidija Plaskan, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine: »Bolečino v križu enkrat v življenju doživi kar 80 odstotkov vseh ljudi.«
je na tako imenovani kolenski način, torej s počepom,« opozarja Plaskanova. V križu pogosto »useka« predvsem gospodinje. Te se po kuhinjah sučejo sem ter tja, se sklanjajo do pečice, hladilnika in delovnih pultov. A nepravilni in prehitri zasuki telesa v predel hrbtenice ne pritegnejo zdravja, ampak zgolj bolečino v križu. Zato zdravniki opozarjajo, da je treba svoje življenjsko okolje tako doma kot v službi čim bolj prilagoditi temu, da bo manj tvegano za človeško telo.
Mišice, ki so stabilizatorji
Če so ljudje zimo prelenarili in so v mrzlih dneh rekreacijo ali telovadbo dali na stran, se je za spomladanske sprehode ali telovadbo treba tudi nekoliko pripraviti. Telo namreč ni stroj, zato mu je treba prisluhniti na način, da se ga pripravi ali z raztezanjem ali s prvotno lahkotnejšo telovadbo, preden se ga sili k dolgotrajni ali fizično težji rekreaciji. Hoja je krasen način, ki telesu vedno dobro dene. »Je absolutno priporočljiva, saj ljudje zanjo ne potrebujejo pripomočkov in tudi najcenejša je. Tudi kolesarjenje je pozitivno za telo, le upoštevati je treba, da sta sedež in krmilo nastavljena tako, da je hrbtenica ravna in neupognjena. Odlično je tudi plavanje, predvsem hrbtno, saj je v tem načinu hrbtenica v najbolj fiziološkem položaju. Zelo zdrav način rekreacije v zimski sezoni je tek na smučeh,« svetuje Plaskanova. Sledijo lahkotnejše igre z žogo in telovadba v fitnesu. Tamkajšnje naprave so namreč tako izdelane, da na hrbtenico ne delujejo zelo agresivno. Pre-
vidnost pa ni odveč predvsem na fitnes napravah, ki zahtevajo hitre zasuke s hrbtenico. S treniranjem mišic ljudje ne vzdržujejo le kondicije in moči, temveč storijo veliko za hrbtenico. Mišice ob hrbtenici so namreč njeni stabilizatorji. »Močnejše kot so, manj je težav ali bolečin v križu. Četudi do takšnega useka v križu pride, so v tem primeru bolečine kratkotrajne in manj intenzivne,« še dodaja zdravnica.
Noge na o in x
Poleg bolečin v križu je v Sloveniji pogosta še bolečina v kolenih. Tudi tu so bolj v nevarnosti starejši, pri katerih je morda že nastala obraba tega skoraj najpomembnejšega sklepa v telesu. Do obrab kolena prihaja pogosteje pri tistih, ki imajo tako imenovane biomehanične spremembe kolenskega sklepa. Po domače povedano pri tistih, ki imajo noge na o ali x. Tu se namreč obraba pojavi bolj zgodaj, kot bi pričakovali. Do težav s koleni prihaja tudi zaradi poškodb, a ni nujno, da je istočasno med poškodbami tudi zlom kosti. »Tu mislim na poškodbe meniskusov, ki so jih včasih odstranjevali. Takšno koleno ostane na nek način brez amortizerjev in se prav tako hitreje obrabi,« pojasni Plaskanova. Športniki zelo dobro vedo, kako boli, če se zgodi poškodba vezi. Če poškodbe niso pravočasno sanirane, se hrustanec v kolenu prej obrabi. Ljudem, ki se soočijo s poškodbo ali z bolečino v kolenih, Plaskanova priporoča, naj hojo nadomestijo s kolesarjenjem. Hrustanec v kolenu nima žil, kar pomeni, da do njega prihajajo snovi za prehrano med intenzivnim cikličnim gibanjem. Kolesarjenje pa predstavlja ravno to in vedno prinese pozitivne učinke.
Kalcinacija
V kolenu se sicer lahko pojavi tudi tako imenovana kalcinacija. To je nalaganje kalcijevih soli v tkivih, kjer jih pravzaprav sploh ne bi smelo biti. Kalcijeve soli se nabirajo v predelu meniskusov, zaradi česar ti opravljajo slabše svojo nalogo in so manj prožni. Bolj kot koleno je kalcinaciji podvržen ramenski sklep, kar prizadene tudi mišice, ki vrtijo ramo navzven. Da je tudi to ena sodobnih težav, pove naša sogovornica. »Zakaj točno se kalcinacija pojavlja, težko razložimo. Med takšnimi bolniki bi pričakovali na primer več delavcev, ki morajo zaradi narave dela imeti roke nad višino glave. Zanimivo pa je, da je med ljudmi s temi teža-
vami več tistih, ki imajo delo z rokami na normalni višini delovnega pulta in so brez večjih fizičnih obremenitev. Nastanek kalcinacije ni povezan s prehranjevalnimi navadami. V teh primerih je treba ves čas vzdrževati obseg gibljivosti sklepa, urediti protibolečin-sko in protivnetno terapijo, kjer poskrbimo za bolečine. Potem sledi fizikalna terapija, v kolikor se stanje ne izboljša, še operativni poseg.«
Tudi z živci je križ
Živec, ki ni popolnoma prekinjen ali pri katerem predhodno ni prišlo do izpuljenja živčne korenine, se v normalnih pogojih popravlja oziroma obnavlja s hitrostjo milimetra do dveh na dan. Glede na način poškodbe lahko rehabilitacija traja od osmih mesecev do leta ali več. V tem času morajo zdravniki poskrbeti za ohranitev delovanja sklepa in mišice. Če pride do pareze (delne ohromitve) radialnega živca na roki, je človek ne
more iztegniti v delu zapestja ali prstov. Nujna je opornica, ki omogoči, da ta del roke ostane v normalnem položaju, ker če bi »obvisel«, živec pa bi se obnovil oziroma regene-riral, ud ne bi imel več takšne funkcije kot pred poškodbo. Mišice in tkiva bi ostali mehki in skrajšani, kar vodi v negi-bljivost. Zatem sledi fiziotera-pija z razgibavanjem, v kateri bolnikovo roko razgibavajo tudi s kinematično opornico. Bolnik sedi na stolu z roko v posebni napravi, ki razgibava posamezne sklepe določen čas. Pri terapiji stimulirajo še mišice, ki zaradi poškodbe niso oživčene. S tem ohranjajo vzdražnost in krčenje. »Dobra stvar pri takšni terapiji je, da bolnika ni strah. Pri sebi ima ves čas stikalo, s katerim napravo lahko vsak trenutek ustavi, v kolikor je postopek preveč boleč,« dodaja Pla-skanova. Ob terapiji bolnik ne sme zanemariti, da mora tudi sam razgibavati sklepe in mišice.
Na začetku smo omenili motoriste. Ena tipičnih poškodb motoristov pri padcu je poškodba brahialnega oziroma nadlaktnega živčnega pleteža. Izjemno pomembno mrežje živčnih vlaken za roke poteka od vratu proti pazduhi. Zaradi padcev (kjer med drsenjem naredijo gib z roko nazaj, če pride do trčenja z drugim vozilom, pa so poškodbe še hujše) motoristi poleg poškodb na nogi utrpijo ravno poškodbe tega dela telesa. Rehabilitacije po takšnih poškodbah so tudi dolgotrajne.
Po amputaciji takoj na noge!
Na oddelku za medicinsko rehabilitacijo v Splošni bolnišnici Celje edini v Sloveniji izvajajo tako imenovano zgodnjo ambulantno rehabilitacijo po amputaciji dela spodnjega uda.
Že nekaj dni po odstranitvi spodnjega dela noge (nad kolenom ali pod njim) bolnika postavijo v stoječ položaj s pomočjo pnevmatske šolske proteze. S tem mu omogočijo hojo in ohranijo njegov občutek za stik s podlago. To namreč skrajša čas nadaljnje rehabilitacije. Že pred tedni smo poročali, da se je v Celju močno zmanjšalo število amputacij uda nad kolenom pri bolnikih z žilnimi boleznimi. To je pozitivna novica, saj mora bolnik, ki mu del noge amputirajo nad kolenom, v učenje hoje vložiti za kar 40 odstotkov več energije, kot če mu poseg opravijo pod kolenom. Ker je teh operacij največ zaradi ožilja, je to zanj toliko bolj pomembneje, saj rehabilitacija in ponovna hoja pomenita za njegovo telo dodatno obremenitev, če je poseg bil opravljen nad kolenom. Takšna proteza, kot jo imajo v Celju in s katero bolnika izjemno hitro postavijo v stoječ položaj, ima tudi dobre učinke na zmanjšanje otekline po operaciji in na krvni obtok.
Nepoznavalcem je morda znan izraz »pareza sobotne noči«. Človek spije preveč alkohola in obsedi ali zaspi v položaju, kjer mu roka mlahavo obvisi čez kakšen stol ali posteljo. S tem se stisne živčni pletež in roka ostane viseča. Enako velja tudi za podoben pritisk na živčni pletež na nogi.
AKCIJA
53
(S)hujšajmo
z Novim tednikom in Radiem Celje
ZELENE DOLINE
mm tednik
«=ity7i
NIJZ
TGPFIT
Vse najboljše
center za zdravje In rekreacijo
Nacionalni inštitut za javno zdravje
Zdravstveni dom Celje
Lažji že po tednu dni
Skupaj izgubili skoraj 30 kilogramov - Hladilnika ne obletavajo več nočne ptice
»Sem morala kar dvakrat pogledati, če prav kaže,« je dejala ena izmed članic velike družine, ki se je hujša-nja lotila pod strokovnim vodstvom in ob podpori naše medijske hiše. Tudi nasmehi na obrazih drugih so minuli torek razkrivali, da je »hujšarjem« tehtnica pokazala nekaj kilogramov manj. Tako med moškimi kot med ženskami sta se najbolj »pridna« znebila kar 3,1 kilograma.
Čeprav člani skupine sploh še niso obiskali Centra za zdravje in rekreacijo Top Fit, jih je lepo vreme zvabilo na plano. Nekateri so se na srečanje pripeljali s kolesom ali so se do naše učilnice sprehodili. Ponosni nase in prav nič sramežljivi so hiteli naštevati svoje recepte za uspeh. Mnogi so se odrekli kruhu in sladkarijam, oklestili so količino hrane na krožniku, povečali število obrokov, dodali predvsem zajtrk in se odpovedali poznim večerjam. Kar nekaj volje so morali zbrati, da so se odpovedali kosu torte in ga raje podelili s partnerjem. Ali da so v restavraciji naročili le kavo, brez smetane, sladkor ob skodelici pa pustili nedotaknjen.
Stradanje ni rešitev
Tatjana Škornik Tovornik
iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje jim je na srce položila, naj za svojo strate-
»Obrok si namesto v veliki skledi pripravim v majhni, namesto velikega krožnika uporabljam malega. Lažje se odpovem količini, kot pa da bi določeno hrano popolnoma črtala z jedilnika. Enkrat sem že poskušala z odpovedovanjem, pa sem nato vse izgubljene kilograme zelo hitro pridobila nazaj,« je povedala Alenka Rednak.
V prvi vrsti sedijo (od leve): Miran Čepin, Aleksander Vizjak in Rok Mijatovič. Za njimi so: Jana Govc Eržen, Dragana Lončarevič, Vlasta Krajnc, Zlata Videc, Helena Povše, Saša Gunzek, Mojca Koštomaj, Mojca Ilijevec, Ivana Črešnar, Silva Šribar, Maja Hrovatič in Tatjana Škornik Tovornik. V zadnji vrsti stojijo: Kristina Kočar, Roman Koražija, Alenka Rednak, Mojca Kidrič, Simona Jančič, Anita Županič, Leonida Kolar in novinarka Tina Vengust.
gijo izgubljanja kilogramov nikar ne izberejo stradanja. Prava odločitev je pravilno načrtovanje, je dejala. »Kadar namesto sladkarij izberemo oreščke, se moramo zavedati, da ne smemo pretiravati z njihovo količino, saj poleg vitaminov in mineralov vključujejo ogromno maščob. Prepečenec na primer prav tako ni ustrezen nadomestek za kruh, bolje je, da si privoščimo rezino kruha iz polnovrednih žit, na primer polnozrnat, ržen ali pirin kruh.«
Sloga življenja torej ne spreminjamo drastično, ampak tako, da se bomo lahko sprememb, ki jih uvedemo, tudi držali. Pri tem nam je lahko v veliko pomoč družina. To so potrdili predvsem moški predstavniki »hujšarjev«, saj njihove žene že bolj pazijo na to, kaj dajo v lonec.
Vzemimo si čas za obrok
Ste tudi vi morda med tistimi, ki jedi zavzeto okušajo že med kuhanjem ali pa vam roka ob opravljanju drugih opravil mimogrede sega na police s prigrizki? Zdravnica prim. Jana Govc Eržen je poudarila, da si moramo za hrano vzeti čas, saj tako v njej bolj uživamo in se tudi bolj zavedamo količin, ki smo jih zaužili. Nujno pa je upoštevanje, da moramo kalorije, ki jih v telo vnesemo ob jedi, tudi porabiti. S sedenjem v pol ure porabimo le 13 kilokalorij, med nezahtevno vožnjo avta jih porabimo okoli 30, največ pa jih bomo pokurili s telesno dejavnostjo. V 30 minutah teka bo izpuhtelo kar 386 kilo kalorij. Torej, kaj še čakate?
TINA VENGUST Foto: SHERPA
»Mnogi ljudje se dan za dnem, leto za letom obremenjujejo s tem, kako lepo bi bilo, če bi imel toliko in toliko kilogramov manj, ampak za to nič ne naredijo. To je trpljenje in takšno življenje ni vredno počenega groša. Če želimo za svoje zdravje nekaj narediti, je treba ukrepati takoj. Saj smo vendar odrasli ljudje, kar pomeni, da moramo ob želji po spremembah te tudi udejanjiti. Ne pa, da se tolažimo od ponedeljka do ponedeljka, da bo tokrat vse drugače,« pravi Jana Govc Eržen.
Udeleženci akcije (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje so na prvem srečanju izpolnili anketni vprašalnik. Ta je pokazal, da je od 20 članov skupine 15 takih, ki so že kdaj poskušali izgubiti telesno težo. Med njihovimi poskusi so tako ločevalna dieta, dieta po Montignacu, uživanje raznih prehran-skih dopolnil, kuhanje zeljne juhe ... 12
članov skupine je telesno dejavnih, dva imata povišan krvni tlak, 5 jih ima povišan holesterol. Nekaj pa jih ne ve, ali sta njihov holesterol in krvni sladkor v mejah normale. Ker bi omenjena podatka morala poznati vsaka odrasla oseba, je Jana Govc Eržen »hujšarjem« priporočala udeležbo na brezplačnih meritvah ali obisk pri zdravniku.
t0pfit
& *****
ŠportnaumjaSlovenije
zdravo druitvo
Znak ÜtütoiU 5*Ortng ulj« SNJrtfnj*
Zdrava vadba
Infolnacije: 03 4281440 040 50 20 60 www.top-fit.si
(A,B,C)
Že precej časa niste bili telesno aktivni? Pripravili smo program za vas, ki ste dolgo odlašali in se bojite prvega koraka. Zdrava vadba (A, B, C) je strokovno zasnovana postopna vadba. Po prvem testiranju posameznika uvrstimo v skupino glede na začetno stanje A, B ali C. Vsak program poteka 6 tednov, se pravi vse skupaj 18 tednov, dvakrat tedensko z licenciranim trenerjem, A, B in C vadbe.
54
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Šalo je poslal Jože Jurc iz Slovenskih Konjic.
Nesreča pri delu
Mož je prišel k zdravniku z zlomljeno nogo. Zdravnik: »Kako se vam je to zgodilo?« Bolnik: »Pri seksu z ženo sem padel s postelje.« Zdravnik: »Tega ne morem tako vpisati v kartoteko!« »Potem pa napišite: pri polaganju semena v brazdo je bolnik padel z delovnega stroja.«
Spraševali smo vas, katero obletnico delovanja letos slavi Radio Celje. Pravilen odgovor se glasi: 60. obletnico. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejela Marica Kokot, Vrh 27, Šmarje pri Jelšah.
nagradno vpra7anje
Katera občina na Celjskem slavi svoj praznik 11. aprila?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Ločitev
Pogovarjata se prijatelja: »Moral se bom ločiti od žene, že dva meseca se ne pogovarja z menoj.«
Drugi: »Premisli raje, takšne ni lahko najti!«
Pismo
Študent piše pismo domov: »Dragi moji, že nekaj mesecev se nismo slišali. Pošljite mi 200 do 300 evrov, da bom vedel, da ste v redu.«
Brodolom
Računalničar je doživel brodolom in se znašel na osamljenem otoku. Minevali so tedni, meseci, nič ni kazalo, da ga bo kdo rešil. Začel je graditi nekakšno kolibo in nato utrujen zaspal, Ko se je zbudil, je poleg njega stala lepotica, ki je povedala, da živi na drugi strani otoka. Ko sta prišla k njej, je ugotovil, da ima lepo hišico, hladilnik ... Pove mu, da je vse to prinesla z ladje, preden se je potopila. Nahrani ga in mu predlaga, da se stušira. »Potem boš dobil tisto, na kar čakaš že šest mesecev.«
»Pa menda ne boš rekla, da imaš tudi internet!?«
Lakota
»Janezek, a nisi rekel, da si lačen kot volk? Zakaj ne ješ?«
»Mama, kje si že videla, da volk je fižol?« Kesanje
Mladenič je prišel k duhovniku k spovedi.
»Poročil sem se,« reče.
»Pa saj to ni greh!« mu reče duhovnik.
»Ampak jaz se vseeno kesam!«
Kradel policiji
Brane Jeranko je pred dnevi preverjal budnost naših policistov. Ko se je udeležil novinarske konference na celjski policiji, je ob prihodu dobil posebno priponko, ko je odhajal, pa jo je odnesel kar s seboj. A ne zato, ker bi bil raztresen, temveč da je ugotovil, kako hitro opazijo krajo v lastni hiši. No, že čez nekaj minut so klicali, naj vrne, kar je odnesel . Budnost za zgled!
Pomoč (Avtor karikature: Milan Alaševic)
ANEKDOTE
Na nekem banketu je natakar po nesreči kanclerju Ottu von Bismarcku (1815-1898) zlil ne veliko plešo precejšnjo količino tekoče majoneze. Vsi prisotni so v zadregi onemeli. Toda stari vojak se je hitro znašel in veselo dejal natakarju: »Ali mislite, da bo to moji pleši zares pomagalo?«
Anekdoto nam je poslala Martina Žužek iz Dobrne.
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 8. aprila, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
	3		4			9		
			2		5	4		
	8	7				5		
		1						9
6		3						7
			5	6	3			8
2		8						
				4	7		2	
1				3			6	
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,

Časovna zmeda
Ne vem, kako je z vami, ampak mene sta tale menjava ure ali naštimavanje časa za eno uro naprej čisto znervirala. Še danes sem zmedena, ker mi tista ura enostavno manjka. To dojemam tako, kot da so me oropali ene ure. V šestdesetih minutah naredim marsikaj. Kaj vse? Na primer: sodobne kuharske oddaje so me naučile, da si kosilo pripravim v petnajstih minutah. Ali še manj, če je še kaj ostalo od preteklega dne in si samo pogrejem. Potem deset minut jem. Ker sem multipraktik, vmes preberem še tri strani knjige. Diagonalno, ker gre hitreje. Potem štiri minute za pomivanje posode in minuta za pometanje krušnih drobtinic s tal. Nato sledi površinsko čiščenje stanovanja (ne globinsko, temveč na hitro, poberem vse, kar ne spada na sedežno in omarice, in zmečem na drug kup, morda še na hitro z omelom pobrišem prah in prezračim stanovanje) - deset minut. Potem sta na vrsti metanje umazanega perila v pralni stroj in zagon le-tega, kar znese dodatnih deset minut (vmes še sprejmem kakšen telefonski klic), nato pregledam še elektronska sporočila in Facebook, Twitter, službena elektronska sporočila in trikrat še mobilni telefon, če je kakšno sporočilo priletelo še tja, to je še deset minut. Skupaj ena ura. Ki so mi jo zdaj vzeli. Kdaj naj zdaj naredim vse to?
Po drugi strani se ne moreš nikomur pritožiti, da se s tem vrtenjem časa ne strinjaš. Država je kriva tudi za to. Ker se je znašla. Uro vedno menjamo ponoči, tako jo vedno »pokasira« naš spanec. Torej tisto, kar državo najmanj stane. Saj država ni nora, ne, da bi menjavo ure uvrstila
v dnevni čas delovnega dne. Zakaj? Ker bi potem vsi v državi delali eno uro manj in bi spet računali, kakšen udarec je to za naše gospodarstvo ali javno upravo.
Tokrat smo torej spali eno uro manj. Jaz pravzaprav dve. Delno zato, ker sem bila vnaprej nervozna, saj sem morala spati hitreje, da sem se sploh lahko naspala, in ker ne zmorem več slediti razvoju telefonov. Pač sem si sama pomešala štrene za dve uri. Uro na telefonu sem namreč spremenila že pred spanjem, ker se mi zdi bedasto, da si moram za to naravnati budilko sredi noči. Torej če povem enostavno (če se to sploh da?) - ura je bila enajst zvečer, jaz pa sem si prej, kot je bilo treba, na uri spremenila v polnoč. Ker je telefon pameten, je nato ob dveh uro spremenil sam. Torej je spet uro, ki sem jo že spremenila, spremenil za eno uro naprej. V nedeljo je to bilo videti tako, da sem se zbudila ob šestih, čeprav sem imela budilko naravnano ob sedmih. Torej sem bila prikrajšana za dve uri. Ampak kam sta šli ti dve uri, če pa mi je na uri kazalo že sedem, realno pa je bilo šest?! In ker sem se zbudila uro prej, nisem vedela, kam naj se dam, saj spati nisem mogla več. Pa sem šla delat kljub nedelji. Dežurni sodelavec (že tako sem bila nasršena zaradi pomanjkanja dveh ur, ki sta čudežno izginili v eni) mi je nato še pribil, če nisem zamenjala le časa za eno uro naprej, temveč tudi dan. Aja, še to: če bi delala ponoči in ker smo čas prestavili naprej za eno uro, bi mi delodajalec bil dolžan to uro plačati ali ne?
(K)URA

Vsi na dnu
Stečajna upraviteljica Milena Sisinger: »Podjetja padajo kot domine, na dnu je tudi vse več ljudi. Lani sem v celem letu prevzela dvanajst osebnih stečajev, letos sem jih dvanajst dobila v dobrih dveh mesecih. V stečaju je cela Slovenija.«
REŠITEV SUDOKU 94
9	3	2	1	8	4	6	5	7
7	6	8	5	2	9	4	1	3
4	5	1	7	3	6	2	8	9
2	7	9	6	1	8	3	4	5
1	8	3	9	4	5	7	6	2
5	4	6	3	7	2	8	9	1
8	9	5	2	6	3	1	7	4
6	2	7	4	5	1	9	3	8
3	1	4	8	9	7	5	2	6
Zaupate nam že
—69 let—
K
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
M , „ POLJSKI nRIZAMnE REŽISER VOLILNI
ugamKe	m0ž
GRŠKI MATEMATIK
AMERIŠKA IGRALKA
NEKDANJA ITALIJANSKI VALUTA
URADNI UST
MESTO V BOSNI
GORSKE REŠEVALNE SANI
PRESUŠENA SLANINA (NAR.)
MUSLIMANSKI BOG
HRVAŠKI KOŠARKAR MULAOME-ROVIČ
DREVO, V KATEREM SO LUBADARJI
PESNIK ŽUPANČIČ
ARABSKI PLEMlC
ANGLEŠKA PEVKA CTANfTA) BARTOÜEV ROMAN
STARO-EGIPČAN. ARHITEKT
DRŽAVA VJVAZUI
USTANOVIT. MICROSOFTA (BILL) BORIS OSTAN
SNOV ZVEZNA DRŽAVA VZDA
AZIJSKI FIŽOL HUNSKI POGLAVAR
JAPONSKI REŽISER KUROSAWA RASTLINA VLAŽNIH TAL
GAUNA ULANOVA
IVO ZORMAN
KRAJ V BOSNI
AMERIŠKA ANTROPOLOGINJA (MARGARET)
BRITANSKI ADMIRAL (HORATIO) DEL TELESA
DINJA
NEKDANJA MARIBORSKA TOVARNA
VREDNOST BLAGA
POGOJI ZA BIVANJE
TOVORNA ŽIVAL
SLOVENSKI PSIHOLOG (VINKO)
TTAUJANSKO j IME ZNAMKA T1SKAL-NIKOV
SKUPINA SODNIKOV 3.
DIATONIČNA STOPNJA
SLOVENSKI SNEMALEC
(RUDI) ELEK. POŠTA (ANG.)
VRSTA MAMILA
VSTOP (REDKO)
PLOŠČAT KOS LESA
MOČNO RAZSTRE-
UVO LATINSKI PREDLOG
KOKOŠKA
NESTROKOVNJAK
MADEŽ
ŽENSKO OBLAČILO
AM. IGRAL PRIESTLEY
SIT ČLOVEK
JED IZ RAZLIČNIH ŽIVIL
PLANOTAV KAM. ALPAH
FRNIKOLA (STAR.)
MEDNARODNA OZNAKA EGIPTA
ŽIVO (GLASB.)
PROFES. KOŠAR. LIGA VZDA
VERA ERŽEN SREDNJE-AM. OTOŠKA DRŽAVA
HRUP (EKSPR.) NASELJE VBRDIH
PTICE UJEDE
OBLIKA ZAHODNO-
EVROP. DVOGLASJA
14
TEUCA (UUBK.) GLAVNO MESTO JAPONSKE
SREDNJE-EVR. REKA
PREDPLAČILO
GOROVJE PREBIVALEC V SREDNJI NOVE GRčUI ZELANDUE
PRUETEN VONJ
PRITOK IRTTŠA KRAŠKI POJAV
10
POMARANČA
DAVID NIVEN
PAPEŽEVA KRONA
PTIČI PREMIČNO PEVCI IMETJE
SEVERO- 5 VZHOD MEJNI ZNESEK
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za butik Vlasta v Laškem in knjiga Knjižnega diskonta Celje (Cindy Pearlman: Skrivnosti slavnih staršev)
2.	nagrada: moška polo majica z dolgimi rokavi
3.	nagrada: bon šiviljskega servisa Flikca Celje
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 8. aprila.
Rešitev nagradne križanke iz št. 13
Vodoravno: SANJARIJA, OGREVALEC, ČR, LAZ, AE, NULE, MONT, ROMANTIČNO, KISIK, SKIEN, TEŠČNOST, APARTMA, MILE, END, PRADEDJE, OC, ARIEL, NIZ, IJ, OR, VUKOV, INICIALA, OPERA, POŽIRALNIK, ZRNO, ULOV, KROKAR, KIKLADI, VRAT, AMA, OG, OLIVERA, AIR, SLOGAN, LEJ, GOČAN, TAB, DEDIČ, TESALO, SUŠI, ODKLON, NAG, PAN, NAIVKA, INA.
Geslo: Cvetoči pomladni dnevi
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14		
Ona: Spraševali se boste o pomenu neke partnerjeve geste in kar nekako pozabili na trenutne težave. Presenečenje bo več kot prijetno, saj se boste lahko dokončno prepustili sanjarjenju. Toda ne pozabite, da imajo vsake sanje tudi svojo ceno.
On: Odprlo se vam bo precej vprašanj, na katera ne boste vedeli odgovora. Še najbolje bo, da poiščete pomoč pri prijatelju, ki vam je vsekakor ne bo odrekel. S partnerko se raje pogovorite, dokler je še čas.
Izid žrebanja
1.	nagrado, Izbrana dela Milana Ževarta - knjigo Knjižnega diskonta Celje, prejme: Justina Pušnik, Ulica Alme Karlin 47, Celje.
2.	nagrado, bon za čiščenje avta v pralnici Avtocentra Košak, prejme: Marija Hrastnik, Kozjanskega odreda 8, Štore.
3.	nagrado, bon šiviljskega servisa Flikca Celje, prejme: Jasna Platovšek, Pod lipami 8. Polzela.
Nagrajencem čestitamo. Prva nagrada vas bo čakala na oglasnem oddelku NT&RC mesec dni, drugo in tretjo bomo poslali po pošti.
gžsmejmose 3k| veliki
_ JMOR V KRIŽAN—_—
UGANKAR
Ona: Če želite izpeljati neko poslovno zadevo do srečnega konca, se bo treba kar precej potruditi, poleg tega pa uporabiti tudi kakšno koristno poznanstvo. Teden bo sicer naporen, a bo prinesel tudi precej zadoščenja.
On: Doživeli boste precejšen poslovni šok, vendar ni razloga za panično obnašanje. Situacija se bo slej kot prej umirila. Povsem drugače bo na ljubezenskem področju, kjer se vam obeta avantura.
DVOJČKA ffl
Ona: Ponovno se boste pošteno izkazali na poslovnem področju, kjer ste zadnje čase prave konkurence. Pri svojem uspehu nikakor ne boste pozabili na tiste, ki so vam pri tem pomagali.
On: Prekoračili boste tisto mejo, ki deli prijateljstvo in ljubezen, in to pri osebi, za katero še pred kratkim niste kazali takšnega zanimanja. Je že tako, da se časi spreminjajo in s tem tudi okusi.
Ona: Nekdo vas bo poskušal prijetno presenetiti, učinek pa bo ravno nasproten. Toda nikar se ne jezite, saj ne bo s tem mislil nič slabega. Tudi poteze, ki imajo dober namen, se včasih končajo drugače, kot si želimo.
On: Trenutek, ki ste se ga tako bali, je končno za vami. V resnici pa se bo zdaj šele začelo, zato si nikar ne jemljite predolgih počitnic. Prijatelj se vam bo oglasil z zanimivim predlogom, ki bi se ga splačalo realizirati.
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: Partner vas bo sicer malce jezil, vendar se bosta kaj hitro pobotala in začela delati načrte za prihodnje dni, ko si bosta lahko vzela več časa tudi zase. Dobili boste zanimivo ponudbo.
On: Vaša požrtvovalnost iz preteklih dni se bo bogato obrestovala, saj vas bo opazil nekdo, ki vam lahko v prihodnosti še zelo pomaga. Trenutno se boste sicer še vedno držali nekako v ozadju, vendar vaš čas šeleprihaja...
mm
Ona: V vaše življenje bo vstopil prijatelj, ki bo postal precej več. Vsekakor vam ne bo preveč dolgčas, saj se boste imenitno zabavali in odkrili marsikatero podrobnost, ki vaju zbližuje.
On: Vse alternative so ostale še odprte, vendar je počasi nastopil čas, ko se bo treba odločiti. Pri tem bi bilo vsekakor zelo dobro, da bi upoštevali tudi želje partnerke, ki si od vsega skupaj kar precej obeta.
STRELEC ^
Ona: Stara navada vas bo ovirala pri sklepanju novih dogovorov. Če boste želeli uspešno živeti, boste morali spremeniti svoje navade, saj je dejstvo, da prihajajo povsem drugačni časi, kot ste jih vajeni.
On: Z vami je vse v najlepšem redu in neumne misli, ki se vam pletejo po glavi, vam samo grenijo življenje. Otresite se svoje prevelike občutljivosti in spoznajte, da se je za uspeh treba včasih tudi boriti.
KOZOROG jf^
Ona: Na poslovnem področju se vam bo odprla možnost napredovanja, zato se nikar ne obirajte, ampak zgrabite ponujeno. Prav tako se bo proti koncu tedna pojavil prijatelj z zanimivo poslovno idejo.
On: Dokončno boste prevzeli vejati v svoje roke in pokazali svojim sodelavcem, kakšne so vaše resnične sposobnosti. To bi morali storiti že davno tega, saj boste šele zdaj spoznali, da ste bili na nek način zapostavljeni.
Ona: Nasvet prijatelja vam bo ponovno pomagal prebroditi trenutno manjšo krizo na ljubezenskem področju, tako da boste kmalu naravnost žareli od zadovoljstva. Poskusite mu kmalu vrniti uslugo.
On: Privoščili si boste kratek izlet, ki vam bo prinesel tudi prijetno poznanstvo, ki ne bo kar tako. Domenili se boste za zmenek v naslednjih dneh, saj vas bo neznanka več kot očarala.
DEVICA
Ona: Nikar ne pogrevajte prepirov s prijatelji, saj se vam to lahko maščuje. Tudi sami niste vedno najpametnejši, kar se bo pokazalo tudi tokrat. Posvetite se raje ljubezenskim zadevam, ki bodo vsekakor plodnejše.
On: Še najbolje bo, da se zanesete na glas svojega srca. Nihče vas ne drži priklenjenega in sami boste krivi, če ne boste odšli. Kajti nekdo vas že prav nestrpno pričakuje in le vprašanje časa je, kdaj se bo naveličal.
VODNAR
Ona: Kar je enkrat zaradi neumnosti izgubljeno, se le stežka ponovno pridobi. Bolje bo, da poskusite tudi kje drugje, kjer imate morebiti veliko več možnosti, kot mislite. Koristil vam bo obisk pri prijatelju.
On: Prepustite se čustvom do partnerke, ki si že kar nekaj časa prizadeva izboljšati vajin odnos. Za to niso potrebna posebej velika dejanja, dovolj bosta že prijetna beseda in nedvoumno povabilo k ljubezni.
Ona: Kritično obdobje za zdravje, velika možnost infekcije. Pazite se prepiha, držite se raje domačega ognjišča. Prijatelji vas bodo sicer povabili na še od norih zabav, vendar bo tokrat minila brez vas.
On: S prijateljico se boste zapletli v prijetno avanturo, ki ne bo povsem po okusu vaši nekdanji partnerki, ki je še vedno precej ljubosumna, kljub temu da je že davno vsega konec. Pazite, da ne bo nepotrebnih težav.
3
4
11
6
8
12
13
7
2
9
56
RUMENA STRAN
Čistimo in pospravljamo
Spomladanske čistilne akcije so priložnost, da se znebimo navlake, ki se je medtem nabrala. V Celju je bil župan Bojan Šrot med maloštevilnimi prostovoljci, ki so se lotili dela na bregovih Savinje. Verjetno se je ogreval pred velikim čiščenjem, ki ga čaka pred letošnjimi lokalnimi volitvami, ko se bo spet treba pokazati v kar najboljši podobi.
NC, foto: SHERPA
S Samohranilcem za Niki
Na materinski dan je Lions klub Celje v Mestnem kinu Metropol organiziral monokomedijo Samohranilec z odličnim Renatom Jenčkom v glavni vlogi. Med številnimi, ki potrebujejo pomoč, so se odločili, da bodo del sredstev od predstave namenili leto stari deklici Niki iz Rogaške Slatine, ki ima redko hudo bolezen. Vsi v dvorani so se odzvali povabilu in poslali SMS, s katerim so pomagali staršem deklice s svojim prispevkom.
SB, foto: ZDENE PODLESNIK
Zadovoljni predstavniki organizatorjev (z leve): predsednik 5. cone 2. regije distrikta 129 in član Lions kluba Celje Dušan Hus, bodoči guverner Zveze Lions klubov Slovenije, distrikta 129, Jurij Šarman in guvernerka Alenko Marter ter predsednik Lions kluba Celje Gorazd Ludvig
Modno in navdihujoče
V Celjskem domu so pred tednom pripravili tradicionalne Modne navdihe, tokrat za pomladno-poletni čas. Poleg izdelkov znanih blagovnih znamk so se tudi tokrat predstavili modni ustvarjalci s Celjskega.
NC, foto: SHERPA
Zadovoljni dočakali rolico papirja
Kaj mislite, kaj je poslušalcem v laškem kulturnem centru narisalo nasmeh na obrazu? Kakšen politični govornik zagotovo ne. Kar nas v teh časih še razvedri, so glasbeniki in drugi umetniki, ki poskrbijo, da za nekaj trenutkov pozabimo na težave. Tako je bilo tudi pred tednom, ko je naša medijska hiša organizirala koncert odličnega slovenskega kantavtorja Adija Smolarja. Večer je bil v znamenju jubilejev, in sicer bližajoče se 60-letnice Radia Celje, Adijevega 55. rojstnega dne in 33-letnice njegove glasbene kariere. Na koncu so skupaj dočakali tudi rolico papirja, ki pride prav v vsakem trenutku.
NP, foto: SHERPA
Po navdih sta prišli tudi mestna menedžerka Tadeja Fal-noga (levo) in Barbara Bošnjak iz kabineta celjskega župana. Ne vemo, ali sta iskali le modne novosti zase ali pa sta morda preverjali, kaj čaka Celjane na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku, saj so pripravo prireditve zaupali Vladimiri Skale.
Da si organizatorica Vladimira Skale zasluži čestitke za vztrajnost pri organizaciji prireditve, je menil tudi Vili Šuster, nekdanji športni delavec, zdaj stalni spremljevalec najrazličnejših dogodkov v mestu.