Poštni urad MM) Ceiovet — Vedagtposiamt S0!1 Ktngen!vrt iihoja v Celovcu — Erscheinungsor! K)ogen!urT Povamem) izvod 1.S0 ŠH., mevečna oaroinino S Šilingov P. b. b. = Letnik XXV!!. OB SREČAN1U TEPAVAC-KtRCHSCHLAGER „Manjšine most med državama" Lepim besedam morajo siediti ustrezna dejanja Kakor smo kratko poročati že v zadnji števiiki, je bi! avstrijski zunanji minister dr. Kirchschidger v sredo prejšnjega tedna na enodnevnem uradnem in deiovnem obisku v Jugosiaviji, kjer se je v Zagrebu sestai ! jugosiovanskim zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Tepavcem. Med jugosiovansko-avstrijskimi razgovori so — kakor je rečeno v kupnem sporočiiu — v prijateijskem vzdušju izčrpno izmenjati mnenja o dvostranskih odnosih ter podrobno proučiti mednarodna vprašanja, k! zanimajo obe !trani. Pozornost so posvetiti tudi vprašanjem, ki se Kčejo manjšin, in so meniti, da je tu mogoče doseči nadaijnji napredek. Kdor pozna taka uradna sporočita, ve, da je pri njih treba marsikaj brati med vrsticami. Zato je že dejstvo samo, da je manjšinsko Vprašanje v tem sporočitu posebej omenjeno, dovotj jasno kaže, da je bito te-to žeto v ospredju razgovorov in da sta mu obe strani posvetiti vetiko pozornost. Ztasti jugostovanska stran je med Pogovori postavita manjšinsko pro-btematiko na vidno mesto. Tako je bito z zadovoijstvom sprejeto za-Sotoviio avstrijskega ministra, da Avstrija žeti, da bi manjšine po-!tate most sodetovanja med državama. Toda hkrati je bito z ju-Nosiovanske strani jasno povedano, da Jugosiavija pričakuje, da bo Avstrija z dostednim uresničevanjem čiena 7 državne pogodbe zagotovita manjšinam pravice, ki Mm pripadajo. Pri tem jugosiovan-*ha viada meni, da bi zastopniki ziavenske in hrvaške manjšine mora]] [meti priiožnost, da v neposrednih stikih z zastopniki avstrijske viade prikažejo probieme manjšin in da avstrijska viada v skiadu s svojimi možnostmi viaga napore za njihovo rešitev. Ko je biio govora o manjšinskih vprašanjih, so se dotakniti tudi sodne razprave proti Marjanu Šturmu. V tej zvezi kakor sptoh med razpravo o manjšinski probtematiki je biio opozorjeno, da je predvsem treba reševati vzroke, ne pa posie- o v 0 V jO *§ 0 mfovtna 1M0 1000 55 160 10SS 1160 poMabMat 2055 2000 115,02 160 711S.07 2520 Mnatn) )*de)ek 5115,20 5000 171,22 160 St 71 .H 5480 trgovina 4171,22 4000 229,42 160 4777.47 4600 Gornja primerjava, ki ponazarja glavne razlike med obema sistemoma, kaže, da imata oba sistema svoje sončne in senčne strani. Davek na blagovni promet ni do vseh podjetij enako pravičen. Blago, ki je bilo obdelano in predelano v koncernih, je blagovnemu prometu podvrženo šele, ko koncern zapusti kot finalni izdelek. Podjetja, ki ne pripadajo koncernom, morajo temu nasproti davek na blagovni promet odšteti najmanj tri do štirikrat. Zgoraj omenjena O predlogu, ki ga je koroška deželna vlada glede ureditve dvojezičnih napisov poslala na Dunaj (kratko smo poročali v zadnji številki našega lista — op. ured.), je bil prejšnji teden v ljubljanskem „Delu" objavljen daljši članek pod naslovom „Sima o dvojezičnosti", medtem ko je v podnaslovu izrecno poudarjeno, da gre za kriterije, .ki jih manjšina odklanja Še bolj nepregleden in zaradi tega tudi bolj krivičen kot sistem obdavčenja blagovnega prometa je sistem obdavčenja dohodkov, ki zajema tako dohodninski kot mezdni davek. Sedanja določila zadevnih zakonov vsebujejo celo vrsto možnosti tako imenovanih odpisov dohodkov. Bistvo teh možnosti pa je, da se jih krog davkoplačevalcev z nizkimi dohodki skoraj ne more posluževati, medtem ko dajejo kategorijam davkoplačevalcev z visokimi dohodki daljnosežne možnosti za zmanjšanje svojih prispevkov v blagajno družbene dejavnosti. Ob predlogu osnutka zakona za spremembe na področju obdavčenja blagovnega in katerih državna pogodba, ki je nedvoumna, ne dopušča". Pri tem pisec članka misli na predlog, po katerem naj bi bili dvojezični napisi uvedeni v tistih krajih, v katerih so pri ljudskem štetju 1961 ugotovili vsaj 20 "/o Slovencev ali da je enak odstotek otrok prijavljenih k dvojezičnemu pouku. Članek se zaključuje z naslednjim komentarjem: prometa se socialistična vlada bavi tudi z reformo obdavčenja osebnih dohodkov. To reformo hoče uveljaviti 1. 1. 1973 skupno z reformo obdavčenja blagovnega prometa. Gonilna sila je v tem primeru sindikalna zveza, zaviralna pa zvezna gospodarska zbornica. V takih okoliščinah se finančni minister Androsch trudi, da bi našel kompromis, ki bi bil pravičnejši od sedanjega sistema. Njegove predstave gredo za tem, da bi reforma odpravila sistem sedanjih možnosti odpisov. Ta sistem naj bi zamenjal sistem posebnih državnih prispevkov za vse tiste, ki jim davek na osebne dohodke nalaga resnična bremena. Androsch v tej zvezi predvideva, da bi se z odpravo sistema odpisov tarife dohodninskega davka teoretično lahko zmanjšale za 40 odstotkov. Istočasno pa meni, da bi država v tem primeru s prispevki na področju družinske politike in na področju varčevanja ter s prispevki v prid resnično potrebnim davkoplačevalcem postala do njih pravičnejša kot doslej. Z drugimi besedami: z odpravo sistema odpisov in uvedbo sistema prispevkov hoče socialistična vlada doseči pravičnejše obdavčenje o-sebnih dohodkov (dohodninski davek in mezdni davek). Kdor bo več zaslužil, bo tudi dejansko plačal več davka. Tisti pa, ki mu je davek na osebni dohodek resnično breme, bo razbremenjen s prej omenjenimi prispevki s strani države. S tem se sicer bremena davka na osebni dohodek ne bodo zmanjšala, toda postala bodo bolj enaka kot so. Sedanji sistem uvršča že dohodke med 6000 in 9000 šilingov v vrsto višjih dohodkov, čeprav so v bistvu le posledica prizadevanj za prilagoditev osebnih dohodkov podražitvam, ki se že več let vrstijo na tekočem traku. Davkoplačevalci v tej kategoriji imajo veliko manj možnosti za različne odpise, kot jih imajo kot davkoplačevalci podjetniki v višjih kategorijah. Spričo tega je tudi razumljivo, da je sindikalna zveza gonilna sila prizadevanj za davčno reformo in da je zvezna gospodarska zbornica — v interesu gospodarskih magnatov — zaviralna sila. Ideaina bi omenjena reforma bila, če bi dohodninski davek zakonito ločila od mezdnega davka. Pod enim zakonom je z mezdnim davkom obdavčeni krog prebivalstva na slabšem kot pa z davkom na osebni dohodek obdavčeni krog prebivalstva z 10 tisoč šilingov in več mesečnih dohodkov. Nedvomno je vzpodbudno, da so pristojni krogi na Koroškem prešii od besed k dejanjem. Vendar pa hijub temu ne moremo mimo dejstva, da ta dejanja temeijijo na tistih temeijth, ki jih je manjšina vedno odkianjaia in za katere so se zavzemale nemške nacionaiistične organizacije na Koroškem. Gre namreč za to, da je manjšina vztrajno odbijata predioge, naj se na Koroškem ugotovi števiično stanje siovenske manjšine in da se na podiagi tega določa manjšinska zaščita. Tako odkioniino staiišče manjšine potrjujeta tudi črka in duh avstrijske državne pogodbe. Le ta predvideva manjšinske pravice in zaščito za vse dvojezično področje, ne giede na to, koiiko prebivaicev posameznega kraja se prišteva k siovenski aii kaki drugi nenemški narodnostni skupini. Morda bi kdo prediog sociaiistične stranke iahko zagovarja), češ, saj imajo tudi drugod po svetu urejeno manjšinsko vprašanje na načeiu minimainega odstotka manjšinskega prebivaistva. Tako imajo na primer rešeno manjšinsko vprašanje na Finskem. Tam zeio natančno izvajajo poiitiko dvojezičnih napisov, toda metoda je drugačna. Zakonodajaiec po ijudskem štetju predpiše za minimaien odstotek tistega, ki je ugo-tovijen kot najmanjši. Če se pri nasiednjem štetju ugotovi, da je odstotek zdrknit pod predpisani minimum, ga zakonodajaiec ustrezno zmanjša. Najprej je bii ta odstotek tt, potem 10, sedaj se je ustaiii na 7, vendar nihče ne dvomi, da se ta minimaini odstotek iahko zmanjša ceio na $. To načeio in taka praksa se bistveno raziikujeta od predioga, ki ga je pripravita sociaiistična stranka. Za rabo na Koroškem v zvezi s siovensko narodnostno manjšino pa je razmišijanje o tem, kako bi Šimov prediog iahko korigirat) v smisiu finske manjšinske zakonodaje, popoinoma odveč, kajti državna pogodba je tako po črki kot po duhu popoinoma nedvoumna; vsak kraj na dvojezičnem področju ima pravico do dvojezičnih napisov, ne giede na števiično stanje manjšine. mmmHmmmmmmmmmttnmnmmmmnmmHmtmmmmntmmmmmmmnuHttmmmmmmmHmmmHmtmmtmtmmtmumMm) Ne proti volji manjšine! DUNAJ. — V Iglsu na Tirolskem so se ob koncu zadnjega tedna sestali predstavniki socialističnih oz. socialdemokratskih strank Avstrije, Italije, Švice in Zahodne Nemčije. Razpravljali so o raznih aktualnih vprašanjih, kot so zlasti problem tujih delavcev, evropska integracija po razširitvi EGS ter konferenca o evropski varnosti. Sklenili so, da bodo v bodoče taka srečanja redna in so v ta namen osnovali poseben kontaktni odbor pod predsedstvom kanclerja Kreiskega. HAVANA. — Predsednik kubanske vlade Castro bo predvidoma v juniju odpotoval v Evropo, kjer namerava obiskati Sovjetsko zvezo, Madžarsko in Bolgarijo, potem pa tudi še Alžirijo. Povabljen je tudi v Romunijo, vendar še ni znano, ali bo vabilu sledil že ob tej priložnosti. Pravijo, da bi naj njegova turneja po Evropi sledila neposredno po obisku ameriškega predsednika Nixona v Moskvi. RtM. — V Italiji že mesec dni traja vladna kriza. Predsedniku dosedanje koalicijske vlade Colombu ni uspelo, da bi s svojim kabinetom .prebredel" čas do novih parlamentarnih volitev prihodnjo pomlad. Potem je več uglednih predstavnikov kr-ščanskodemokratske stranke odklonilo ponudbo, da bi poskusili sestaviti novo vlado. Zdaj je na vrsti vodja krščanskodemokrat-ske parlamentarne skupino Giulio Andreotti, ki pa se mora prav tako spoprijeti s številnimi težavami, kajti stališča posameznih strank se v ničemer niso spremenila in je slej ko prej odprto vprašanje, ali se bo predsednik republike Leone le moral odločiti za razpis predčasnih volitev. BLED. — V festivalni dvorani na Bledu so zadnjo soboto izbirali najlepšo Slovenko. V konkurenci je nastopilo 26 lepotic, med katerimi je žirija prisodila prvo mesto 21-letni Nini Gazibara iz Ljubljane, za njeni .spremljevalki" pa izbrala Bebo Jovanovič iz Litije in Išo Jakše iz Ljubljane. Vse tri lepotice bodo sodelovale v Beogradu, kjer bodo izbirali .miss Jugoslavije". BRiONt. — Predsednik Arabske republike Egipta Anvar el Sadat se je na povratku s svojega obiska v Sovjetski zvezi ustavil tudi v Jugoslaviji, kjer je imel razgovore s predsednikom Titom. Pred povratkom v domovino je predsednik Sadat dejal, da ne vidi možnosti za mirno rešitev razmer na Bližnjem vzhodu. Glede obiska v Jugoslaviji pa je naglasil, da je vedno srečen, kadar se mu ponudi priložnost za srečanje z .velikim bratom" predsednikom Titom. NEW DELHt. — Indija je opozorila Ameriko, da bi vsaka obnovitev dobav ameriškega orožja Pakistanu vplivala na že zdaj napeti položaj v odnosih med Indijo in Pakistanom. Amerika je namreč že pred letom dni sklenila poslati Pakistanu okoli 300 oklepnih vozil, več letal in nekatere rezervne dele. PEKiNG. — Vlada LR Kitajske je s posebnim razglasom zavrnila osem točk obsegajoči mirovni predlog ameriškega predsednika Nixona ter pozdravila načrt v sedmih točkah, ki ga je predložila začasna revolucionarna vlada Južnega Vietnama. Kitajska vlada očita Ameriki, da je navedla samo dolg seznam pogojev, ni pa določila natančnega datuma za odhod svojih čet iz Vietnama. .Ameriški predlog je izraz želje, da bi vojno proti Vietnamu še podaljšali in razširili, obdržali svoje čete v Južnem Vietnamu ter to državo spremenili V kolonijo nove vrste," je rečeno v razglasu kitajske vlade. Nixonov načrt je prav tako zavrnila tudi začasna revolucionarna vlada Južnega Vietnama. LUANDA. — Že enajst let traja oborožen boj angolskega osvobodilnega gibanja MPLA za osvoboditev dežele izpod portugalske kolonialne oblasti. Oborožena vstaja je že vsa leta deležna široke podpore ljudstva, zato je osvobodilnemu gibanju u-spelo dobiti nadzorstvo nad večjim delom ozemlja, čeprav se mora bojevati proti moderno oboroženim portugalskim vojakotn-Na osvobojenem ozemlju so organizirali ljudske odbore kot organe oblasti in poskrbeli za pouk v novo odprtih šolah. Portugalska sama že zdavnaj ne bi več mogla držati svoje kolonialistične pozicije, če ne bi imela izdatno podporo Južne Afrike io Rodezije ter nekaterih članic NATO. DUNAJ. — Prejšnji teden se je na Dunaju končal šesti krog sovjetsko-ameriških pogajanj o omejitvi jedrskega oboroževanja (SALT). Pogovori se bodo pomladi nadaljevali v Helsinkih, kjer pričakujejo, da bo prišlo do prvega sporazuma, ki naj bi ga obe veliki sili podpisali letos maja, ko bo ameriški predsednik Nixon na obisku ^ Moskvi. H. februar 1972 Štev. 6 (1543) — 8 RERMAGOR-ŠMOHOR 37:j/:'?M, J% /e tokrat o^zrr- H°Jf oJvcč, J^ je tre^d o pr;'werrr 37dzj^M^ 3:Kr?M% j?:'j^;:' pre; Mc yzv: jtMM: M^ ^:ez:'^o/: :?: prej v zgozMj: JejM: ^ot:če^ ^o; v ^j;7M: proi^or. 7*reAz je j<:jMo po-^ej^:/^ <7% z^ Jo/^re oJMOje z jz?- ^^:jo M:j?Mo z^/Mfe^ej/r^M: /?o/j ^ot z^ M^/:/oMjeMOjt /Mgoj/^v/je. TVdV go:oz?o je /<:7o že Joj/ej c?je predeč 6:j?o^r:;/ČMeg^, Jo/?zoM^?Me7MOj:Meg^, Jo/rojojeJj^egg predr^vdMj^ r^-CMM j/cueMj^e MaroJMe ?M^Mjj:'Me M0000000<>0^00000^^0<>000^^00000<>0^0000000^^0$ Objava stovenske gimnazije Ravnateljstvo Zvezne gimnazije za Slovence sporoča: 1. Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za prosveto in umetnost naj prijavijo vsi starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1972/73 na gimnazijo, takoj po končanem 1. semestru tega šolskega leta, t. j. od 12. 2.1972 da!je do najkasneje 26. 2.1972 ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti spričevalo 1. semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. 2. Pravočasno prijavljeni učenci, ki bodo koncem šolskega leta 1971/72 po oceni ljudskošolske konference sposobni za vstop v g!avno šoto kategorije A (1. Klassenzug), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita. 3. Pravočasno prijavljeni učenci, ki koncem šolskega leta 1971/72 take ocene ne bi dosegli, bodo morali delati sprejemni izpit za vstop na gimnazijo. Za sprejemni izpit, pri katerem naj presodi izpitna komisija gimnazije sposobnost učenca, bo treba otroka ponovno prijaviti v času od $. do 17. jun!ja 1972. Ti sprejemni izpiti bodo verjetno 29. in 30. junija 1972. 4. Koncem maja 1972 bo javilo vodstvo ljudske šole gimnaziji učni uspeh za gimnazijo prijavljenih učencev 4. razreda. Nato bo ravnateljstvo gimnazije v enem in drugem primeru pravočasno obvestilo starše dijakov o sprejemu oz. potrebi prijave k sprejemnemu izpitu. 5. Zakasnele prijave bodo v izjemnih slučajih sicer še možne, a samo z dovoljenjem Deželnega šolskega sveta. Zato opozarja ravnateljstvo vse starše še posebej, naj ne zamudijo zgoraj navedenega roka za prijavo! 6. Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z ravnateljem. Prijave za sprejem na gimnazijo lahko izvedete osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, Lerchenfe!dstraf)e 22. V primeru kakšne nejasnosti se obrnite osebno ali teletonično na ravnateljstvo. RAVNATELJSTVO $ O OD 27. MAJA DO 25. JUMtJA: Dunajski slavnostni tedni Na Dunaju se že pripravljajo na tradicionalne kulturno-umetniške prireditve, ki jih vsako leto prirejajo pod naslovom „Dunajski slavnostni tedni". Letos bo ta velika prireditev v času od 27. maja do 25. junija. Letošnji dunajski slavnostni tedni bodo nadaljevali svojo tradicijo soočenja vzhoda in zahoda na področju gledališke umetnosti z organizacijo zanimivih gostovanj. Tako bodo na Dunaju gostovali ansambli naslednjih gledališč: Komična opera iz vzhodnega Berlina s Felsensteinovi-ma postavitvama Hoffmannovih pripovedk in Sinjebradca Jacquesa Offenbacha, Bavarsko državno gledališče s Shakespearovo Ukročeno trmoglavko, z Daljnega vzhoda pa indijski ansambel Kathakali, ki se bo predstavil z Ramajano in drugimi indijskimi plesnimi dramami. V okviru letošnjih dunajskih slavnostnih tednov bodo spet uprizorili tudi avantgardni festival z naslo- vom Arena 72. Ta festival se je prvič pojavi! leta 1970 kot dopolnilo ali poživitev tradicionalnih slavnostnih tednov, potem je skušal postati samostojno in stalno kulturno gibanje avstrijske in evropske avantgarde, vendar ni uspel in je v zimski sezoni 1970-71 spet prenehal s svojim delovanjem. Na glasbenem področju predvidevajo načrti številne koncerte in natečaje ter med dirigenti, ki naj bi sodelovali, navajajo imena David Oj-strah, Milan Horvat, Vaclav Neumann, Claudio Abbado, Josef Krips itd., medtem ko se naj bi kot solisti predstavili oba Ojstraha, Wolfgang Scheiderhahn, Nicolai Gedda in dru- gi- Mimo tega pa bodo za čas slavnostnih tednov pripravili tudi vrsto zanimivih razstav ter bogat izbor najrazličnejših drugih kulturnih in zabavnih prireditev, tako da bo lahko vsak domač in tuji obiskovalec prišel na svoj račun. TONE SVETINA 109 " ' " atih. n Hint iii Hi DRUGA KNJIGA Prinesla je obleko, ki jo je nosila tefa običajno ta-*"at, kadar sfa šli v vas po mleko. Sezul je škornje, slekel hlače ter oblekel krilo in volnene nogavice. Čevlje si je isfaknil z veliko muko. Bluzo je obdržal in se zahomofal v Skok plef. Obraz si je namazal s kremo in pepelom, nafo ss je pokril s črno fefino rufo in si jo pofisni! globoko na oči. .Sijajni sfe!" je vzkliknila in se kljub nevarnosfi iz ^ca nasmejala. Prinesla mu je ogledalo. Tudi sam bi se ^'1 najraje zarežal, kajfi turobno zgrbljeni obraz, ki je ku-^al izpod črne rute, je bil zares vreden smeha. .Vse je v redu, samo oči se vam preveč divje svetijo. S'cer pa vas v oči ne bo nihče gledal, ker se jim ne bova Gko približala. Policisti navadno buljijo vame. Teta jim dosti v mar." Prinesla mu je še tetino paličico in se še sama napravila. Ko sta se na pragu pojavili ženski postavi, je med za-^cfniki na obrobju gozda zašumelo; ko pa sta zavili na ^ssto, so potihniti. Šla sta počasi, kot na običajnem sprehodu. Ona je držala kanglo za mleko, tako kot po navadi, kadar je šla * teto k sosedom. Njemu je bilo v krilu presneto vroče. Z desno roko je rial za petelina na šmajserju, z levo pa prestavljal pa- ličico. Ona ga je držala za podpazduho in ga peljala mimo vseh policistov. Tonček je z očmi spremljal premikanje na robu gozda in razmišljal, kaj naj stori, če bi se kateri preveč približal. Toda obe najbližji skupini policistov sta se zadovoljili z ugotovitvijo, da gresta ženski po mleko, zakaj ukazano jim je bilo, naj primejo moškega. Najbližji trije so bili samo petdeset metrov od ceste — pazili so na jarek, ki se je vlekel od gora k hiši — s hrbtom proti njima. Vendar se je eden izmed njih oglasit: .Hej, gospodična Kristi!" in ji pomahal z roko. .Ta pride včasih k nam na klepet in na Šilce žganja," je šepnila. .Tirolec je, sit vojne in vsega. Ni slab človek." Nemec se je odtrgal od skupine in šel proti njima. Oborožen je bil z brzostrelko. Ženska je vzdrhtela. Tončku so se napele vse kite. Naglo se je razgledal, kam bi skočil. Najraje bi bil usekal po Nemcu. Zamrmrala je: .Prosim, bodite mirni in ne ubijte ga!" Bita je začutila, da se pripravlja na skok. Nemec se jima je brezskrbno približal. Ko je videla, da je srečanje neizbežno, se je ustavila. Tonček je obstal ob njej, tako da ga je delno zakrila. Dvignil je cev brzostrelke. Ženska je na videz prijazno in smehljaje se viknila: .Gospod Hanz, lepo vas prosim, da naju danes pustite. Teta je nekaj bolna in ne prenese nobene družbe. Pridite raje jutri k nam, vabim vas na kavo in na kozarček!" Policistu je korak zastal, kot bi se iznenada pojavil na robu prepada. Smehljaj na obrazu mu je zamenjalo začudenje. Ne samo besede, tudi njen g!as mu je odsvetovat, da bi napravil en sam korak naprej. .Je že dobro) Hvala, gospodična Kristi! Jutri se prav gotovo oglasim," je dejal, se obrnil in zavil nazaj k svojim. Na poti od dveh samotnih hiš do gozdiča, kjer ni bilo več nobene nevarnosti, je Tonček odložil pled in paličico ter zavil v goščavo. Ona pa je odšla h kmetu, kjer so jemali mleko, in ostala tam do noči. Nazaj jo je pospremila domača hči, zahomotana v tetin pled. Policisti so bili še vedno v zasedi. Odpravljala se je spat, ko je zaslišala glas mercedeso-vega motorja. Presunljivo so zacvilila kolesa, ko je zavil s ceste k vili. Vedela je, da je Wol(. Ogrnila se je in mu šla odpirat. Ko težka senca se je vzpenjal po stopnicah. Odklenita je vrata. Molče je obstat pred njo, zagrnjen v mrak. Pogled nanjo — bila je v svetlo rožnati večerni halji — ga je prešinil kot utrinek veselja, pozabljene misli. .Prišel sem, ker vem, da si me želela in me potrebuješ," ji je dejal med vrati in jo obje! z obema rokama, malo podržal in izpusti). .Oprosti mi, ker sem ti nehote nakopal sitnosti." .Nič zato, Helmut. Zdaj je mimo," je dejala in obstala pred njim v svitu namizne lučke. .Bleda si, saj še zdaj trepečeš." Povedala mu je, da je peljala Tončka mimo policistov, ker je držal pištolo naperjeno v njen hrbet. .Naj gre k hudiču, čeprav ne bo nikdar več take priložnosti, da bi ga ujeli!" .Ne razumem te čudne igre. Zakaj nisi prišel, če ste se dogovorili? Vse zaupanje vate so izgubili." .Saj nisem nor! Ne poznaš ga, ljubica ... To je vodja vosovskih likvidatorjev. Njegova roka seže daleč. Sluti! sem, da jo je stegnil name, česar si ni še nihče drznil." .Motiš se! Zeto dobro mnenje ima o tebi. Imela sva čas in sva se pogovarjala. Dejal je, da si med policisti edini pameten, pošten in uvideven človek, da sodeluješ z njimi. Povedal mi je celo tvoje ilegalno ime in šitro. Deja! je, da si dragocen, da si prihranil mnogo žrtev. Rekla & ta m M <3 a u v-e<^c/n^'3 Naša m!adina je sode!ova!a na m!adinskem srečanju v Betjaku V Mariboru je umrl koroški rojak Jože Matek Na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Celovcu se je pred nekaj tedni zglasila zastopnica pripravljalnega odbora za .Beljaško mladinsko pustno veselico* in izrazila željo, da bi ta prireditev imela o-betežje dobrososedskih odnosov na področju Alpe-Jadran. Zato naj bi poleg beljaških otrok nastopili tudi otroci iz Italije, in slovenski otroci iz Koroške. To naj bi bil nekak poizkus, da bi se mladina že v zgodnji mladosti spoznavala in pri- Matejev oče praznuje 95. rojstni dan V Dcnes o^&zjg Mg;jtgr?;j;' Tuvjz ;'z-se/;enec Mg Koroj&e?M Ggjper 7*rzzppf, 7*. d. Mgff/ev oče iz Z.oč:/g prz' Pod-^/ojZrzz, v ^rogzz drzzžzMC ZM jorodMz-^of jf o; 93. rojjfMZ dgM. Afgfejcv oče pr; MgjTzo/jjeMz zdrgvjzz zM je prz-drzo pre/?;'rg čgjopae, ZMcd MjzMzz' ZgJž J/oveMj^z vcjZMz^, gg ;zz7*z7gM7 že vsg /erg ccMz ^or jpreMz/jevg/cg žzv-/;cM;g Mgjc j/oveMj^e MgrodMe j^gp-Mojfz. ZcZg 7974, &o jc ;e pr;če/g prvg JvetovMg vo;Mg, ;e worg/ Zgdz Ggjper Trgppe A fo;g^ow. Ng ;'tg/ž;gMJ&ž /roMZz je je ^ojcvg/ po<7 pove/jjZfow pozMejjegg zvezMegg prezzdcMčg ge-Merg/g (7r. AorMcrjg, j ^gZerzrM je je zopez jrečg/ Mg DgMgjg /eZg 7937, je /ežg/ Tzgdo ^o/gM v dgMgjj^z 7?o/-MZjMzcz. V p/e^zjczZMzTr ^oj:7r je Mzorg/ po^egM;Z; v ččrgMjj^o goro, pozMeje pg je zMZerMirgM v Z.;Zz/7;ojg. AfgZejev oče je ^;7 ze/o MgpreJeM gojpo^gr ZM jgzjjgr. Ko jo Mzcd o^e-wg vojMgrMg grgdz/z vodovod, je OM voz7ž/ o<77