Celjski tednik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE
S SEJE OBČINE SKUPŠČINE V VELENJU
RIDMKU NORMALNE POGOJE
Pr(xl dnevi so (Kllhorn'ki občiiiMkc-
g:a zbora i-n /jbora (iieloviiili skini^iio-
»ti v Vdlenjiu na sikiupiivi sejii dlirav-
navali iprodloijfc. miiKMija. ipi i'|K>r)-
čilia iiii sklepe ^Jborov volivcev. ;ki
za(«uda v tokraliiieiii oibilci!)jm iKrsu jo
svojistveno dbeležje šoli ike proble-
ma like. Pronavljaiiije okoliških o«-
m)viii'i(h š(y| je izreidno [Kjic-asen pro-
ces, iki )>()igiujuje iiositriiHiost; ,kajti
kljiiJl) štovLlnini novograidinjaiin .šoi-
slkiiih objdktov v vek-njsikii oll>či'ni, v
ndkateriih krajih že vrsto let ipriča-
kujejo, da bo prišla enkra^t na vrsto
tudi n-ujnostna iprenovitev injihove
šole. Na tovnstne in še druge (prob-
leme botdo odlMjrniiki ima ipredistoje-
čih zborih volivcev diajali odigiovore
in pojasiniila.
\ bodoče llx) doslej dolgotrajna
pot <k1 vprašanj do migovorov kraj-
ša. kajti na sejah <xb(iinislke skup-
ščine je i|M>S'tal,a oblika odigovorov
na vpraišanja odbornilkov najnejK)-
.sTodnejšia vez med težinjaiini in že-
Jja.nii cibčanov ter obeinisiko uipravo
in drugimi ski/lbaimi,
V nadaljevanju so otbravnavaili
ijW)ror-ilo oibči.nislke komisije za izva-
ja'nje ipreidipiisov o delitvi čiiisitoga
dolHKllka gospod a rslkili organizacij
in s^imostojnili zavodov v iprvih 9.
mesecih lanslkega leta. Zanimivo pri
tem je, da je skoraj v večini ind.u-
.strijisikih !panQg določena vsklaje-
nost med inaiso sredstev, naimenje-
riih za osebne dohodke s prispevtki
in doseženLm čiistiin dohodikom. Od
tega je odstcupala zgolj tovarna
uisiija v j^>š'tanj'U,
Zelo resitio so (pretr<tsali vprašanja
.gosiijodanskega položaja rudnika Mg-
niita, ki bo za uresničitev letošnjih
jK>trob ,jM) ipremogu moral iizvesii
razne iz,lM>ljšave v .sami organiza-
ciji dela^ MHi 'pri zadostitvi pogojev
^?o.miK>darjenja. kajti rudniku so
^prepotrebni novi delavci predvsem
za normali'za.aijo delovnih ,pogojev,
da bodo hihlko odipravili neideljsko
dek) ter zaigotoviili polno koriščenje
red mili letnih do^puistov. kar lani ni
bilo mogoče.	-ik
Pretekli teden je bila v veliki dvorani Narodnega doma centralna
proslava v počastitev 115. obletnice smrti našega pesniškega velikana
doktorja Franceta Prešerna.
Dobro pripravljen in nspel program so pred polno dvorano izvajali
člani Slovenskega ljudskega gledališča,med katerimi je izstopal z reci-
tacijo pesnikovih del Sandi Krosi in gojenci glasbene šole ter pevski
zbor France Prešeren pod vodstvom Eda Goršiča.
Proslave v spomin pesnikove obletnice smrti so pripravili tudi dija-
ki na vseh celjskih šolah.
OB 20. OBLETNICI POHODA XIV. DIVIZIJE:
Proslave in prireditve
Za dvajseto obletnico pohoda Šti-
rinajste divizije so v Šaleški dolini
pripravili zanimiv program. Osrednjo
proslavo bodo organizirali v vasi Ple-
šivec in to od 22. do 24. februarja,
torej tam, kjer je divizija bila naj-
hujše boje.
V	počastitev tega praznika bo iz
okoliških vasi krenilo več patrol. Ra-
čunajo, da se bo pohoda udeležilo
okrog 70 članov Zveze borcev, pa tu-
di pionirji osnovne šole iz Velenja.
Ob tej priložnosti bo občinski odbor
Združenja borcev Velenje podaril os-
novni šoli na Paškem Kozjaku kino-
projektor in diafilme, obdarili pa bo-
do tudi več domačinov, aktivistov iz
NOB.
V	teh dneh bo po vseh šolah ve-
lenjske občine tudi več predavanj o
pohodih Štirinajste divizije. Preda-
vali bodo člani Združenja borcev.
SMUČARJI ZA
EFENKOV
MEiMORIAL
•Smučarji celj^keig^a okraja
prirejajo vsako leto v poča-
stitev jMvhoda XIV. diviizije na
.^tajersiko ira>(liciona;lno tek-
movanje.
I.etošnje bo [M>svečeno .s|W)-
minu komandanta ifitirinajste
Kovaioiiča-Efen:ke. Tek movaiu j
bo v nedeljo. 16. tega iineseca
ob 1. uri do]>oldne na Paškem
Kozjaku. Po dosedanjih pri-
javah kaže. {Ia bo v slalomu
nastopilo okoii 100 smučarjev,
od tega samo iz Zagreba in
Celja ijjo več kot dva'jis.et.
'	PRIHODNJI TEDEN V ŽALCU:
Odločali bodo o planu
Prihodnji teden bo občinska skup-
ščina v Žalcu sklepala o sprejetju
predloga družbenega plana za leto
1964. Občani so na zborih volivcev
z nebistvenimi pripombami odobrili
ta predlog, ki predvideva ob naglem
povečanju količinske proizvodnje mo-
čan porast storilnosti ter še večjo
usmeritev na mednarodno tržišče kot
doslej.
Tako bodo v letu 1964 predvidoma
povečali skupni obseg proizvodnje za
13,8 odstotkov, pri čemer sta odlo-
čilni predvsem kmetijstvo s 15 od-
stotnim povečanjem ter industrija s
16,1 odstotki. Tako se bo povzpela
skupna vrednost družbene proizvod-
nie od dosedanjih 18.7 na 21,3 mili-
jarde dinarjev, pri čemer bo v znatni
vrednosti odločilen tudi izvoz, ki se
bo povečal kar za 20 odstotkov.
Ta porast bodo .dosegli s 5,9 od-
stotnim povečanjem delovne sile. Po-
rasel pa bo tudi narodni dohodek za
14,6 odstotkov.
V letošnjem letu bodo v žalski ob-
čini močno povečali investicijske na-
ložbe in to predvsem v moderniza-
cijo tehnoloških procesov ter za na-
bavo novih strojnih naprav. Glavni
poudarek pri naložbah pa je vseka-
kor na kmetijskem industrijskem
kombinatu v Žalcu. Skupno bodo vlo-
žili okrog 4,4 milijarde dinarjev, od
tega v osnovna sredstva cele tri mi-
lijarde.
Ker predvidevajo za okrog 11,4 od-
stotni porast storilnosti dela v druž-
benem sektorju gospodarstva, bodo v
letošnjem, letu porasli realni osebni
dohodki od 10—11 odstotkov. Vso
skrb pa bodo posvetili izboljšanju
preskrbe tržišča in njegovi stabiliza-
ciji.
Posebno skrb pa družbeni plan po-
sveča h krepitvi krajevnih skupnosti,
ki morajo slejkoprej z močno razviti-
mi uslužnostnimi dejavnostmi razbre-
menjevati družine in gospodinjstva.
V	SPOMIN NA POHOD
ŠTIRINAJSTE
Na svojem zmaigoviitem ipohe/iu
ipo Štajenski je legendarna XIV.
diviizija NOV prekoračila v noči
med n. in 14. februarjejn 1944 Voig-
lajno, železniišlko ,progo in cesto Ro-
gaišlka Slatina—(^elje in nadaljevala
prodor proti Dramljam in f^tesikii
pri Frankolovem.
V	aponjim na ta dogodek lw)i:lo
prazMov.(il'ii v l^torah 20. olbletnico
pohoda XIV! divizije v petek ta. fe-
bruarja 1964 ob 16. uri pred >ipome-
ni'kom na Opoki lori I^toraih. Organi-
za^cijo pro;->!ave je prevzel Krajevni
odlbor ZB NOV. s-odelovali bodo čla-
ni ZROP in vseh množiičnih orga-
nizacij. zlasti še šolska mladina /.
zlbornjimi recitacijami in pevski
zil>()T u.|M>kojeincev iz Šitor.
Mad 8 odstotkov več
RAZPRAVA O PREDLOGU DRUŽBENEGA PLANA V MOZIRJU
V mozirski občini bodo v prihod-
njih dneh zbori volivcev, na kateri
bodo obravnavali predlog občinskega
družbenega plana in proračuna za
letošnje leto. Pred zbori volivcev bo-
do o družbenem planu in proračunu
razpravljali še na sestankih krajev-
nih političnih aktivov, da se bodo
lahko pripravili za boljšo razpravo
na zborih volivcev.
Letošnji družbeni plan občine pred-
videva za 8,3 odstotke višji družbeni
bruto proizvod in 7,1 odstotka višji
narodni dohodek od lanskega leta.
Investicijska vlaganja so predvidena
v višini 1 milijarde 168 milijonov di-
narjev. V gospodarske investicije naj
bi bilo vloženih 970 milijonov, za ne-
gospodarske pa 198 milijonov dinar-
jev. Največ sredstev nameravajo vlo-
žiti za investicije v industriji, kme-
tijstvu in gozdarstvu. Proračun ob-
čine je planiran v znesku 343 milijo-
nov dinarjev. Od tega je predvideno
za financiranje šolstva 127 milijonov
dinarjev.
-er
PRVI DEL JAVNE RAZPRAVE O STATUTU
MOZIRSKE OBČINE KONČAN
Pripombe političnih in delovnih
organizacij
Te idni so v iinozii-nski oibčini za-
ključili s 'prvim delom javne raz-
prave ois'iiuilka isita<tnta oln-.ine. O
njem iso najiprej raizi]>ravljaM na
sestainikih ikrajevnih iiM)iliti'čnih ak-
tivov in v nekaterih delovnih or-
iraniizari jah. • IJtlele^žilia je ibila lui
s|)loišino zadovoljiva. To naj bi ipri-
pomoplo. da bi se la,h<ko bolje 'pri-
|)raviH na raizpravo na zborih vo-
livcev in jra ijM) |M)itrebi tmli že do-
polnili. \aillM^Ij živčiihna je ibila raz-
prava ()itiis:tem del'11 sitaituta. ki [govo-
ri o usmerjanjII ra/.voja oibčime. o
(Irii/bcMih shi/ihah 'in o krajevnih
stkir.niicKjih. Po i|)rct(|lwii naj bi ibilo
v ()il>ri'iii osem ikraj(>vnih iskiii|)n()'s'ti.
l''(l(Mež(MK i raizpnive sn dali v('č uri-
jKMnib nu osnntek statuta. .Statiitrui
koiniisija bo v ikral.koni ohravitiavala
vise*'i'>rcidlo;;e in |)ri|M>Mi')e ter po
potreibi xloipolniila osnnlek statnta
Tako	jeiii osiuitcik statuta bo
d.aihi natiisuiti v ".()()() izvodiih ta.ko.
daifra^lio;|)re(i ra/ipravo n;i /iboriih vo-
LEPA BILANCA
l>»'loviii kolektiv štorske ži-lcznriu- ima za
letovanj« svojih č!;iiiov (Iva jnijellia p<>-
(ifniska doma na ofokti Rabil iii na Svetini
nail štoiaini. V letu .l<»(i'> jo v njiliovili po-
eitnjvkili <l<>nioxili preživelo letni (lo|>iist
članov kolektiva in njilio\ili svojcev.
Za leto\anje pa je sindikalna podiii/niea
In podjetje prispevalo nad .šest milijonov
dinarjev.
livcev dobilo visako gosi|Mxlinjstvo
v občini. Ra/jprava 1m) trajala vse do
sredin(> meseca marca, ko ibo .po
zihraiiiiih pre(lk)ij?iih in ikorektiirah
siprejet.
Od 13. do 23. II. 1964
Proti sredini in okrog 22. februar-
ja ohladitve z jmanjšlimi snežnimi
padavinami. V ostalem suho, oziro-
ma jasno in postopne topleje.
V	DANAŠNJI ŠTEVILKI:
9 Plačilo za uspeh — ne mi-
loščina!
0 Okrajni družbeni plan v
pretresu na gospodarski
zbornici
0 Tone Vidmar-Luka: Kako je
padel Badovinec
0 Kritične pripombe k »^meto-
dam na šolah«
9 Obsodba Romana Šege in
Milene Rolihove
0 Celjski primer tatvine cerk-
venih plastik
# Problem v žarišču: Celjska
ginekologija
0 Za mlade bralce
V	PRIHODNJI ŠTEVILKI:
9 Spomini udeležencev poho-
da XIV. divizije
0 Integrirano o celjski inte-
graciji
9 Po brežiški komuni
0 Kaj menijo ljudje o podalj-
šanju delovne dobe?
CELJE, 14. FEBRUAR 1964
Št. 6. Cena 20	Leto XVI.
Glavni nrednik TONE MASLO
Odgovorni urednik JURE KRAŠOVEC
List izhaja ob petkih. Izdaja tc tiska
Časopisno podjetje >Celjski tisk<. Ured-
ni.štvo in uprava: Celje, Trg V. kongre-
su 5, po.štni^ predal 152. Telefon 24-2'5.
Tekoči račun: 60VU-1-656. Letqa naroč-
nina tOOO. polletna 500, četrtletna 250 din
Inozemstvo 2400. V prodaji 20 din
Žalska ohcet ino »žehta«
(Po trčifonu od našega posebnega
dopisnika stop)
Žalec na dan presvetega stop pu-
sta davi se je pred več tisoč stop
glavo množico zvrsti več tisoč stop
sprevod žalskih integrirancev stop
novoporočencev slabotnega stop ag-
rokombinata in mogočne gostpe stop
kmetijske zadruge poročni sprevod
se je stop začel vznamenju stop bla-
goslova in slabotnega ženina stop ki
je končno premagal manjvrednost-
ne stop komplekse ter se javno stop
zatekel pod varno okrilje stop moč-
no razvitega materinstva stop mla-
doporočenke po analizi mladostnih
stop pregreham zdravniškem pregle-
gledu mladoporočencev je bila
opravljena stop poroka na veselje
ženina in njegovih stop upnikov go-
stija starih stop mladoporočencev-
starih v smislu stop nekaj mesečne-
ga divjega stop zakona v katerem sta
živela stop svatov in ostalih pri-
sklednikov se nadaljuje stop v no-
vem domu brez botrov stop ker so
leti stop imeli gostije preje indivi-
dualno stop predvidoma gostija ne
bo trajala dolgo stop
ncini
Stran 2
CELJSKI TEDNIK
Št. 6 — 14. februarja 1964
MARJAN
RAVNIKAR
Dogodki nas prisiljujejo k vrnit-
vi na Ciper. Ni dolgo tega, ko smo
ugotovili vzrok nesreče na tem oto-
ku. Na drugem otoku, ki mu pravi-
jo Anglija, je vzrok vsega. Res je,
da NATO trupe nimajo tam kaj
iskati, če ie mora priti do pomoči
od zunaj, potem so edino sile Zdru-
ženih narodov poklicane za prepre-
čevanje prelivanja krvi. Ves trud
angleške diplomacije je na srečo
ostal jalov. Celo ZDA niso navdu-
šene za idejo, po kateri naj bi vo-
jaška organizacija NATO podpirala
imperialne interese. Končna in edi-
no pravilna rešitev je kot smo že
enkrat povedali — na samem Cip-
ru. če ho Makarios zdržal vse pri-
tiske, pa je seveda druga stvar. Po-
lovična rešitev pa bi prej uli slej
recidivirala dogodke, kar pa pome-
ni toliko m toliko človeških življe^ij.
Ko je bila okupirana Somalija, so
okupatorji Angleži dobrohotno do-
delili del njenega teritorija sedanji
Etiopiji in Keniji. S tem so ludi
svoj greh delili na Kenijo in Etio-
pijo. Pravilo »Podeli in vladaj« je bi-
.lo imperialistom v vsakdanjem živ-
ljenju stalno pred očmi. Danes po-
slušajo Somalci svojega šepeiavca,
ki jim neprestano ponavlja: »Po-
glejte sosede, kfiko se šopirijo z va-
šim ozemljem!« Posledice so ob-
sedno stanje, vojna (po najnovej-
ših poročilih 300 mrtvih) in razAor
med mladimi afriškimi deželami,
kar je bil tudi cilj bivših gospodar-
jev. Potrebno bo veliko prepričeva-
nja in dobre volje, predno se bo
lahko dopovedalo enim kot drugim,
da njihovi mrtvi dvigajo samoza-
vest Londona. Parola Afrika Afri-
kancem je bila že velikokrat v ne-
varnosti prav zaradi nezaupanja
vase. Gotovo je, da Afrikanci sami
najbolje lahko uredijo in rešijo 5vo-
je probleme.
Florida, član družine ZDA, je
storila uslugo celotni ZDA. Zaprla
je 36 ribičev in zaplenila njihove
ladje, ki so pa lasi Kube. Baje so
ribarili v teritorialnih vodah Ameri-
ke. Bahate akcije posameznih dr-
žav ZDA so že večkrat napravili
glavobol federalni vladi. Tudi to pot
je jasno, da 'je službena politika
Amerike v neprijetnem položaju.
Ves svet in oni sami priznajo, da. je
ta samovolja vse prej kot politika,
ki stremi k dobrim odnosom. Se-
veda reakcija Kube ni izostala. Pi-
ratstvo, kot oni registrirajo dogo-
dek je povzročilo odvzem pitne vo-
de ameriški bazi na Kubi — Gauta-
nami. To pa ne pomeni samo
ogromne stroške za bazo, odpust
kubanskih delavcev v bazi, pač pa
tudi zaostritev odnosov. Federalna
vlada Amerike bo morala svoje gu-
vernerje poslati, in to čimprej, na
tečaj diplomacije in večjega spošto-
vanja do zveznih organov v Was-
hingtonu.
Priznanje LR Kitajske, ki ga je
Francija objavila, je že sprožilo re-
akcijo na Tajvanu. čankajšek je
prekinil diplomatske odnose s
Francijo. Ker se de Gaull ni posve-
toval, niti upošteval želje VJashing-
tona pred svojim priznanjem LR
Kitajske, lahko sklepamo, da Čan-
kajšek ni sam odločil prekinitve
odnosov. Posledice bodo gotovo ne-
ugodnejše za Tajvan kot za Fran-
cijo. Istočasno pa so pogoji, ki jih
je že omenjal Ču En Laj v Afriki,
nehote izpolnjeni. Vsekakor je v
sedanji situaciji na daljnjem vzho-
du LR Kitajska tista, ki je pridobi-
la tako na ekonomskem, kakor tu-
di na prestižnem polju.
Kakorkoli, nanizani dogodki niso
videti preveč optimistični, pa kljub
temu lahko trdimo, da niso nevarni
za svetovni mir. Sile, ki delajo na
razprtijah, so sicer še prisotne, in
od časa do časa poskušajo svoje
načrte uveljaviti, toda svet je tako
močno krenil na pot stabilizacije
in boljših medsebojnih odnosov, da
so te sile nemočne. V mednarod-
nem delavskem gibanju je prav
zadnje čase opaziti polno novih po-
bud, ki stremijo k odpravi doseda-
njih nesoglasij in skupnemu reše-
vanju problemov internacional-
nem smislu.
RDECI KRIŽ V STORAH:
OBČNI ZBOR BO
v i|X)iu'deljek .popokine je 'bila v
Storah seja odbora osnovne orga-
niz.acije Rdečejja kri/a. Na <lnev-
nem redu so imeli ipriiiprave za red-
no letno skuipščiiiio, kadrovska in
finančna viprašanja. Sklenili so, da
bodo redili letai oiljčni zbor imeld
v soboto.
Plačilo za uspeli, ne miloščine
Vsak dan rastejo cene. To vznevoljuje, posebno še, če ni dovoljl
sredstev. Pa ne bi bilo hudega, če bi človek na svojem delovnem^
mesto ustrezno tudi zaslužil, kolikor je potrebno za zmerno ^
življenje. Po delovnih kolektivih se morajo zamisliti v to, ker mnogi
dobivajo še manj, kakor bi bilo nujno potrebno. Hudo je živeti za
manj kot 20.000 din; o tem danes govorimo povsod.
Smarski občinski sindikalni svet je
na posvetu s predsedniki sindikalnih
podružnic obravnaval, kako odpra-
viti prenizke osebne dohodke. Po no-
vembrskih podatkih je v šmarski ob-
čini skoraj dobra tretjina zaposlenih,
ki prejemajo pod 25.000 din osebnih
dohodkov. V delovnih kolektivih pa
ne bo lahko premostiti težav.
Tovariš Cokan iz Šentvida se je za-
vzel za šolske snažilke, za katere po-
nekod niso urejeni prejemki. V sta-
rih šolah, ki jih je največ v šmarski
občini, je težko delo in ni mogoče
uporabljati sesalcev za prah, pogosto
je potrebno ribati, da delo ni dovolj
plačano. Poleg tega pa je še priprav-
ljanje kurjave, sekanje drv, kar ni
zajeto po osnovi za kvadratni meter.
Tovariš Hostnik iz obrata kmetij-
ske zadruge v Kozjem je poudaril,
da imajo pozimi preveč delavcev, po-
leti pa premalo, ker je takšna nara-
va proizvodnje. Potrebno bi bilo mi-
sliti na snovanje kakšnih tercialnih
dejavnosti kot npr. pletarstva, kjer
bi pozimi vsaj delno zaposlili kme-
tijske delavce. Poleg tega pa še je
močno razdrobljena zadružna posest,
kar ovira dobro urejeno proizvodnjo.
Vse to pa so stvari, ki bi lahko pri-
spevale k boljši storilnosti in k bolj-
šim osebnim dohodkom.
Tovariš Tišma je povedal, da so
pred leti steklarji prednjačili z dobri-
mi osebnimi- dohodki, medtem ko so
mnoge industrije zdaj višje. Njihova
proizvodnja je vezana na zunanje tr-
žišče; osvajanje tega pa je mogoče
samo s kakovostjo. Težko bodo dvig-
nili osebne dohodke, vendar bodo ta-
koj temeljito proučili vse skrite mož-
nosti, za kar so imenovali posebno
komisijo.
Tovariš Mesarec iz Imenega je opo-
zoril na pogosto poraščanje cen, kar
bo potrebno zavirati, če hočemo do-
seči splošen namen. Rezerve so tudi
v strokovnih kadrih, ki jih nekatera
podjetja nimajo.
Vzporedno je tudi vprašanje 42-ur-
nega tednika. O obojem so govorili.
To je gospodarska problematika; nih-
če ne bo delil miloščine, ker je tudi
ne more; pač pa naj bi bilo delo tako
urejeno, da bi vsak s svojim trudom
na delovnem mestu ob porasti gospo-
darske moči podjetja zaslužil primer-
no,	s.
jZa obrambno
vzgojo
, prebivalstva
fiani zveze rezervnih oficirjev in podofi-
cirjev mozirske občine so na nedavni letni
konferenci pregledali uspehe te organizacije
v preteklem letu in sprejeli program dela
za prihodnje obdobje. V ZROP je včlanje-
nih ^"S članov, izven organizacije pa jih je
še vedno 37. Vkljnb nekaterim slabostim je
bilo delo organizacije v lanskem letu zado-
voljivo. Zveza je organizirala !>4 raznih
predavanj, tekmovanj in praktičnih vaj.
Največ pa si je prizadevala za strokovno
usposabljanje rezervnih oficirjev in podofi-
cirjev. Strokovna predavanja so bila pone-
kod slabo obiskana. • Anketiranje članov je
pokazalo, da je le 87 odstotkov anketiran-
cev odgovorilo jjozitivno. To stanje terja Se
bolj poglobljeno delo v prihodnje in pa
iskanje novili oblik dela.
Veliko pozornost je posvetila organizacija
ZROP tudi obrambni vzgoji prebivalstva.
I.ani je organizirala 14 predavanj, ki jih je
obiskalo blizu 800 ljudi. Tlani ZROP so
nastopali tudi po šolah in imeli 2S preda-
vani o posameznih dogodkih iz NOB. .>sole
imajo svoje programe v skladu s krajevni-
mi razmerami in. zgodovino. Taka predava-
nja je šolska mladina zelo rada poslušala,
drgnizacijn ZROP si je tudi prizadevala za
■"sestransko družbeno uveljavljanje svojih
članov. Uspefn na tem področju pa niso za-
dovoljivi. še vedno je precej članov, ki se
|)ren'a!o zanimajo za družbeno ])olitično
udejst\ovanje. Poudarili so tudi, da je po-
nekod premalo povezave med organizacijo
ZROP in ZB NOB ter ZVVl. Zato so na kon-
ferenci sklenili, da bodo temu vprašanju
posvetili v prihodnje še posebno skrb. Or-
ganizacija ZROP je s svojimi kadri poma-
giilc. tudi i)ri izvedbi logorovanja obvezni-
kov predvoiaške vzgoje. Na konferenci so
tudi ugoiovfli, da so skoraj vsi člani naro-
čeni nn TV-15,
— er
PREŠERNOV VEČER
NA TFHARJIH
. Delčmsko i|)P(^sveti).() dnišitvo 'l"c-
luirje je prircidiilo v iM-tck Prešer-
nov liiterarni \'ečor. Pollicig iK-vske-
.STii z])()ra so iso(!('!ovn!i še •r(Miit.atf>rji.
I}iai|>o(ziti've o frcišcrmi. o njojrovih
delih, kakor tudi krajili kjer je 1)!-
val i'n ustvarja], je ikomenti ral
HKMitor yeč(>ra ipro/f. Anitoin Aškerc.
• Žal ipa iis.trezne^a odtnosa ('o pes-
nika in leira večera niso pokazali
mnofri Tclierčaiii.
PRED ZBORI VOMVCKV V KONJIŠKI
OBČINI
Na zasedanju plenuma občinskega sindi-
kalnega _ sveta v iSlovenskih Konjicah so
razpravljali o pripravah na bližnje zbore
volivcev v delovnih organizacijah. Predla,
gali so, naj bi sedanje zbore, na katerih
bodo o!)ravnavali družbeni plan in prora-
čiin občine za letošnje leto, sklicali v vseh
podjetjih in ustanovah. S tem bodo omo-
gočili vsem zaposlenim delavcem, da se bo-
do seznanili z obema aktoma, istočasno pa
bodo obravnavali tudi lastne naloge, katere
jim nalaga družbeni plan. Na zbore bodo
vabili ludi člane občinskega zbora delov-
nih skupnosti in nekatere poslance.
MLADINA NA LJUBECNI
JE DELAVNA
Mladinski aktiv terena Ljubečna,
ki zajema sedem vasi, šteje le nekaj
deset članov. Kljub temu pa so ti
člani zelo delavni. Po težkem delu v
tovarnah še najdejo popoldne čas, da
se udeležijo raznih prostovoljnih ak-
cij, ki jih v preteklem letu na terenu
ni manjkalo. Tako so se udeležili
gradnje požarno varnostnega bazena
v vasi Glinsko, kjer so opravili več
kot sto prostovoljnih delovnih ur. V
decembru preteklega leta pa se mla-
dinci niso zbali snega in mraza, ko je
bilo treba skopati nekaj jam za elek-
trične drogove za cestno razsvetljavo.
Pred kratkim pa so si s pomočjo
krajevne skupnosti in odbora SZDL
uredili klubsko sobo. Te so bili mla-
dinci in mladinke najbolj veseli, saj
imajo zdaj prostor, kjer se lahko zbi-
rajo. Tu igralo šah, vrtijo plošče,
prebiralo časopise itd. Kmalu pa bo-
do začeli tudi s predavanji šole za
življenje, za katero že zdaj vlada ve-
liko zanimanje.	I. B.
NOV DOM
LJUDSKE TEHNIKE
Društvo Ljudske tehnike iz Šent-
jurja pri Celju je imelo pretekli te-
den svoj redni letni občni zbor. Na
njem so sprejeli sklep o ustanovitvi
sekcije šoferjev, ki naj bi v letošnjem
letu priredila pot v neznano. Razen
te pa bodo poskušali ustanoviti še
fotoamatersko sekcijo. Najvažnejši pa
je prav gotovo sklep o gradnji nove-
ga doma Ljudske tehnike. Tega bodo
gradili skupaj z dru^<tvom Liud?:ke
tehnike iz tovarne »Alpns«. V domu
na i bi imeli učilnico, delavnico, in
več kabinetov.
A. S.
DEVETDESET LET
GASILSKEGA DRUSTVA
V ŠENTJURJU
Te dni je imelo gasilsko druStvo
Šentjur pri Celju svoj redni letni
občni zbor. Zbora se je udeležilo ve-
liko gasilcev, medtem ko ?e množične
in politične organizacije niso odzvale
vabilu. Pa vendar bi si šentjurski
gacilci zaslužili družbeno priznanie,
sai letos oraznuieio že nO-letnico ob-
stoja svoieffa društva. Ko so ra/.prav-
liali o programu dela za prihodnje
leto. so poudarili, da je niihova prva
naloga pomladiti gasilske vrste, uspo-
sobiti več strokovnega kadra in or-
ganizirati tečaj za gasilce.
A. A,
O NAJNIŽJIH
DOHODKIH •
v zadnjem času v mnogih delovnih orga-.
nizncijah, pa ludi na sedežih političnih in
družbenih organizacij v občinah resno raz.
pravljajo o najnižjih osebnih dohodkih za-
poslenih delavcev. Te dni so se tem raz-
pravam pridružili tudi v Šmarju, kjer je
občinski sindikalni svet ugotovil, da je v
gradbeništvu in nekaterih drugih dejav-
nostih še vedno precej delavcev, ki zaslu-
žijo manj kot 20 tisoč dinarjev mesečn(». V
zvezi s tem je občinski sindikalni svet spre-
jel več sklepov. Tako so poudarili, naj bi
sindikalne podružnice v naslednjih mesecih
posvetile vso skrb vsklajevanju osebnih do-
hodkov in naj bi o svojem delu tudi vsake
štirinajst dni poročali. Kmetijska zadruga
in ustrezni organi občinske skupščine pa
naj proučijo možnosti zimske zaposlitve
proizvajalcev v kmetijstvu.
Skrb za kadre
USPEŠEN TECAJ PRI CELJSKI VODNI SKUPNOSTI
V Vodni skupnosti Savinje Celje so
pred dnevi pripravili štirinajstdnevni
tečaj za kvalificirane in polkvalifi-
cirane delavce. Tečaj je obiskovalo
44 delavcev, od katerih je bila večina
iz Celja. Drugi pa so prišli tudi iz
drugih vodnih skupnosti Slovenije, in
sicer iz Kopra, Ljubljane, Novega
mesta, Maribora, Ptuja in Gornje
Radgone. Tečajniki so poslušali več
splošnih in strokovnih predavanj,
imeli pa so tudi zanimiv razgovor s
predstavniki političnih organizacij in
gospodarske zbornice. Tečaj so za-
ključili s testiranjem, ki so ga ude-
leženci uspešno opravili.
ZBORI OBČANOV V KONJICAH
RAZPRAVA O PREDLOGU DRUŽBENEGA PLANA
Predlog driižhenoiia plana konjiške obči-
ne, ki je v leh dneh na zborih voliveev v
javni razpravi, nakazuje ugoden nadaljnji
razvoj gospodarstva.
Bruto proizvod se bo v letošnjem letu
predvidoma povečal za nadaljnjih 11 odstot-
kov. Največji dele/, pri tem odpade na obrt.
v absolutnih številkah pa seveda na in<lustri-
jo. medtem ko je zasebno kmetijstvo ne-
koliko pod povprečjem. Družbeni plan
predvideva^ da se bo narodni dohodek po-
večal za U.4 odstotke, samo v <lru/.beneni
sektorju pa za celih 16 odstotkov in bo le-
tos dosegel preko 277.000 (lin na prebivalca.
Industrijska proizvodnja še bo v letu 1964
predvidoma povečala za 11,8 odstotka. Naj-
močnejši porast pričakujejo v predelavi ne-
kovin. to je proizvodnji umetnih brusov v
tovarni kOMF.T v Zrečah. Skoraj za tretji-
no višje proizvodne naloge povedo, da ima
ta kolektiv vse možnosti nadaljnjega raz-
voja. V kovinski industriji, ki po številu
zaposlenih zavzema prvo mesto v občini.
računajo, da bodo proizvedli dobrih 27
odstotkov več izdelkov kot v minulem letu.
Za nad 21 odstotkov nameravajo i)ovečati
proizvodnjo v lesni industriji, kjer se bodo
|)reusmerili na finalne izdelke, zlasti manj-
šega stanovanjskega ))ohištva. ladijskega
poda in podobno. \ procentih izraženo po-
večanje v usnjarskem kombinatu »KO.NLS«
sicer pokaže le blizu 4 in pol odstotkov, to-
da če vemo, da to |)odjetje proizvede letno
za nekaj milijard dinarjev vrednosti, po-
tem tudi li majhni . procenti povečanja pri-
nesejo letno par sto milijonov dinarjev.
I.?tošnji izvoz bo znašal nekoliko manj
kot 2 milijardi dolarjev, kar pomeni, da
bodo podjetja izvozila raznega blaga nad
14 odstotkov skupne v letošnjem letu pred-
videne bruto vrednosti. Zelo lep delež pri
tem bo nosila usnjarska industrija, saj je
usnjarski kombinat »KONUS« s svojimi pro-
izvodi, posebno z umetnim usnjem, že do-
segel lei)e uspehe na zunanjih tržiščih.
L. V.
SEMINAR ZA VODSTVA ZMS
V DOBRNI
Pred dnevi so v Dobrni zaključili
trodnevni seminar za občinska vod-
stva Zveze mladine v celjskem okra-
ju. Seminaristi so delali v skupinah,
ki so obravnavale naloge Zveze mla-
dine in so posebno pozornost posve-
tili kadrovskim vprašanjem, orga-
nizacijski rasti Zveze mladine in dvi-
gu idejne ravni mladih.
-md
V ŠTORSKIŽELEZARNI
VELIKO SEMINARJEV
Delovni kolektiv Železarne v Sto-
rah posveča zavoljo rekonstrukcije
svoje tovarne veliko pozornost stro-
kovnemu, ekonomskemu in politične-
mu izobraževanju članov kolektiva.
Poleg predavanj, ki so jih priredili
sindikalna podružnica podjetja, DPD
>->Svoboda« in SZDL. je njihov izobra-
ževalni oddelek priredil v preteklem
letu še deset različnih tečajev in se-
minarjev. Tečaje in seminarje je obi-
skovalo 477 članov kolektiva.
Šolski odbor III. osnovne šole v Celju — Vodnikova uli-
ca 4 razpisuje natečaj za prosti delovni mesti
tajnika šole in finančnega režiserja
Nastop službe 1. 4. 1964 ali po dogovoru. Osebni prejem-
ki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Prošnje kolkujte s 50 din državne takse. Informacije
daje III. osnovna šola v Celju.
Specializirano montažno podjetje
»CEVOMONTAŽA« Žalec
siprejine v dcilovno raziniei^je:
GRADBENEGA INŽENIRJA ALI TEHNIKA
za pomočnika šefa tehničnejja sektorja.
EKONOMISTA ALI PRAVNIKA
za šefa splošnejfa .sektorja.
STROJNEGA ALI GRADBENEGA TEHNIKA
za tehničnega referenta.
ADMINISTRATORKO
tehničnega sektorja.
Naiskjtj) s^Iai/jlMi je ino/en ta:koj ali i|M) (^►govorn. PbiiKMU' i>oiui{l
iKi sprejema direlvdju podjetja do 15. marca 1%4.
st. « — 14. feljruarja 1964
CELJSKI TEDNIK
Stsnao 9
C O S P^O D A R S K A
/ B O K N1 C A
BOlJ OPERATIVNO
PRIPOMBE K PREDLOGU DRUŽBENEGA PLANA ZA OKRAJ
Neuičinikovita metodologija iplaniranja
Poraist proizvodnje v lotu 1964 skupno za 14%
Prod'u)ktivnost poraste za 8%
Realni osebni dohodki za 9 %
Izjvoz ne rasite skladino s iproizvodajo.
Po uvodriiih besedaih .predsednika
gosipodars.ke zbornice tovariša Velj-
ka Repiča se je na 10. iseji UO GZ
razv.iila živahna disikusija o preidlo-
giu družbenega ipla.na ;z.a leito 1964.
Disiknta'nt.i so dali načelne pri-
pomibe o sami metodol!K)|giji i>lanira-
nja: Planiramo še ve<dno bolj na
osnovi ocen (navadno netooiiih) kot
pa na osnovi ndkiih časovno — ana-
litičnih |M)ka;zateljev. Zavedati ise
moramo, da j(! ;prava vred'nost p'la-
ji'a v injegovi realnosti in jas^nogd.
Plan je /prevede ddklarativen. Z-ato
;pa ibo .moral biti plan g^oisipodarske
zbonniice jasno operativno zastav-
ljen.
Ko so govorili o industriji je bdlo
največ »govora o lesno-predelovalni
im paipimi industriji, v lesmi indu-
istriji je predviden t letu 1964 po-
drast fiiziiičnega obsega proizvodnje
,za 28,4"/(). Nekajteri menijo, da je
to ipreveč. To utemeljujejo .s tem,
da se povečanje sečnje predvideva
le iza 5% in da se isiurovinska baza
izven okraja vedno lK)lj zapira. Po-
trebno ibo daiti večji poudarek fina-
lizaciji proizvodnje in rešiti še ne-
katera vprašanja.
Pod(pred:sedniik repulbliške go.S(pv)-
dars(ke 'zborniice tov. Iva.n More je
jekel o kmetijstvu tole:
Na področje kmetijbitvo je potreb-
no priti z jasnim programom za ce-
lotni dkraj. Stremeti je treba za
s.pecializacijo posamezmih ^dročij
ne pa ipodpirati avtartkijo! Koopera-
cija mora iziguihiti atriibut politike
— biti mora izlkljmčno ekonomska,
plan pa konikretnejši m bolj jasen.
Nesuniisel je govoriti o posipeševanju
kmeitlijisitva (to sta delala Marija
Terezija in Franc Jožef), mi mora-
mo govoriti o njegovii .sipeoialiizaciji
in cikonoitTSiki ikocuperaciji.
V gozidraistvu pa morajo igozdna
gosipodarstva biti prav zares ,gosi|>o-
darji. Problemai gozdarsitva. ki se
viključuje v kompleks drugiih pro^b-
lemov. morajo iposvetiti dostT več
pozor nositi.
TRGOVI.VA. Promet bi predvido-
ma 'porastel za	V to panogo
lK>mo letos invmtiiraili 840 milj. <lin
(BO®o lastinPh sredstev) iin to pred-
vsem v odpiranju novih kapacitet.
TURIZEM: Predviden je porast
za 400 (domači gostje tuji 22%).
Planiramo devizni uei.nek ibo zmašal
1.036.000 dolarjev.
OBRT: Ne glede na to, da v zad-
njem čaisu mnogo govoriimo o Obnti.
situacija nii taiko jasna. Tu miiisliin
predv/sen^ina vprašanje inivestlicij.ika
tere se usmerjajo v proizvodno obrt
se pravi v tisto, ki prerašča v indu-
strijo, da pa je storitvena obrt še-
naprej zapostavljena.
KADRI: Problem kadrov je dokaj
pereč, saj smo v strukturi precej
pod slovenjskini povprečjem. Od
vseh zaposlenih ima le 4.9% sred-
njo, viiišjo alii viisoiko izolbrazibo (silo-
venislko povprečje 5.5%). Na tem
področju je plan zx>pet preveč >rc-
soluicijisiki« in 'ne nakazuje poti za
rešitev ismelejšega štiipendiranja in
formiranja sklada za šole druge
stopnje.	K. N..
»AGROSERVIS« V IŠEMPETRU OSVAJA
NOVE PROIZVODE
Stroji za obračanje sena, ki jih vidimo na sliki, so že dolgo v pro-
izvodnem programu šempeterskega »Agroservisa«. Letos pa se botlo
I>ostavili z novim, za Savinjsko dolino zelo pomebnim proizvodom:
s strojem za obiranje hmelja. Že do letošnje hmeljarske sezone bodo
izdelali 10 takšnih strojev, vsak od njih pa bo nadomestil delo 300
ljudi v 8 urah. Do leta 1970 bo v Savinjski dolini obratovalo okrog 80
obiralnih strojev, ki bodo v času -^biranja hmelja docela spremenili
podobo doline.	P. B.
TKO ZREČE:
LEP IZVOZ!
Pretekli teden je delavski svet to-
varne kovanega orodja Žreče obrav-
naval zaključni račun za leto 1963.
Ko so pregledovali delovne uspehe
preteklega leta, so ugotovili, da je
podjetje izvozilo največ svojih izdel-
kov v Češko, Bolgarijo, Kanado in
Maroko — skupaj 98,7 tone. V letu
1963 so od plairanib nekaj več kot
dveh milijard celotnega dohodka do-
segli milijardo in 992 milijonov di-
narjev, ali 95 odstotkov plana. Pra-
vijo, da so bile vzrok za to neizpo-
polnitev plarfskih predvidevanj večje
nepredvidene okvire kompresorjev.
Tovarna kovanega orodja Zreče je
že začela rekonstruirati svojo proiz-
vodnjo. Program rekonstrukcij je
razdeljen v pet etap in lani so že na-
bavili nekaj novih strojev. S tem so
bistveno menjali tudi strukturo pi^o-
izvodnje in tehnologijo. Se vedno pa
proizvodnjo močno ovirajo nevskla-
jene kapacitete. Sklenili so, da bodo
najobčutljivejša ozka grla — v ope-
rativah in orodjarskih kapacitetah —
čimprej odpravili.
F. B.
19 IZLETOV LANI
Komisija za r&kreacijo pri Sindi-
kalni podružnici štorske železarne
je v preteklem letu priredila devet-
najst izletov in ekskurzij v razne
kraje naše domovine. Udeležilo se jih
je 550 članov kolektiva. Za prevozne
stroške pa sta sindikalna podružnica
in podjetje izplačala 1,568.497 din.
TEČAJ ZA GASILCE
Na pobudo gasilske organizacije Železar-
ne v Storah, je izobraževalni oddelek pod-
jetja priredil večmesečni tečaj za gasilske
strojnike. Tečaj obiskuje 78 članov kolek-
tiva, kar je za tamkajšnjo prostovoljno in-
dustrijsko gasilsko društvo lep uspeh.
KAREL FlIS
V Laski vasi pri Storah je preminil
upokojenec Železarne Štore Karel-
Flis.. Niti dve leti ni minilo, kar so
ga upokojili.
Flis je izhajal iz družine železni-
čarjev, ki je s skromnimi prejemki
komaj preživljal ženo in 6 otrok, to-
da vzgojila sta jih v zavedne Sloven-
ce in poštene, marljive delovne ljudi.
Tako je tudi Karel šel skozi trdo šolo
življenja — delal je najprej kot livar
v Storski železarni, potem pa se je
uvrstil med strokovne sodelavge ko-
lektiva, kjer je delal preko 36 let.
Med svojimi sodelavci je veljal za
vzornega, skromnega človeka, ki je
bil, vedno v vrstah napredno mislečih
ljudi. Ob okupaciji je bil med sode-
lavci uporniškega gibanja v Storah.
Zato pa so ga po izdaji prijeli in ga
odpeljali v Dachau.
Po osvoboditvi je Flis požrtvovalno
delal v množičnih organizacijah, zla-
sti v SZDL. Ije tudi vzoren član
krajevne organizacije ZB NOV. Po-
vsod, kjer so bili potrebni zanesljivi
aktivisti, je bil med njimi tudi Flis.
Omahnil je sredi trdega dela, ko bi
že moral uživati zasluženi pokoj.
Zdaj ga ni več, ostal pa bo zapisan
v srcih svojih dolgoletnih sodelavcev,
kot skromen, marljiv in dober tova-
riš spoštovan med vsemi, ki so ga
poznali.	R. U.
V Rogaški Slatini gradijo novo terapijo, ki bo stala malo izza pogo-
rele pivnice. Gradbena dela se navzlic zimi nadaljujejo, tako, da je že-
lezobetonski skelet že gotov. Na prisojni strani p^ so že vgrajeni tudi
okenski okvirji s steklom. Novo izgrajena terapija bo predvidoma po
predračunu stala 700 milijonov dinarjev. Predvidevajo, da bo nova te-
rapija začela obratovati že v začetku letošnje sezone, skupaj z novo
zgrajeno povnico, ki je pred nedavnim zgorela.
K RAZPRAVI O DRUŽBENEM PLANU V VELENJSKI OBCINI
15 milijard investicij
Bistvena značilnost v velenjski ob-
čini je izredno nagla rast celotne vred-
nosti proizvodnje, saj bo v letošnjem
letu predvidoma porasla za četrtino.
Skladno s proizvodnjo pa bo narašča-
la vrednost narodnega dohodka na
prebivalca in bo znašala okrog 525
tisoč dinarjev ali za 20 odstotkov več
kot lani. Ta močan porast celotne
vrednosti proizvodnje gre predvsem
na račun industrije s 23 odstotki,
kmetijstva z 22 odstotki in gradbeni-
štva s 57,2 odstotka. Po posameznih
industrijskih prijetjih pa bo v tem
gibanju dosegel največji porast lesno
industrijski kombinat v Šoštanju ?
71,1 odstotki, tovarna gospodinjske
opreme »Gorenje« v Velenju z 48,2
odstotki in »-Galanterija-« v Šoštanju
s 33,1 odstotki. Lesno industrijski
kombinat bo uvedel nov proizvod —
gradbene montažne plošče, katerih bo
proizvedel v tekočem letu okrog 290
tisoč kvadratnih metrov. V tovarni
gospodinjske opreme bodo povečali
proizvodnjo električnih in plinskih
štedilnikov ter kuhalnikov, medtem
ko bodo v >^Galanteriji-« razširili pro-
izvodnjo brizgalnih delov in drugih
galalitnih izdelkov.
V kmetijstvu bodo v letošnjem letu
povečali družbeni sektor za 2 odstot-
ka, v kooperacijo pa bodo pritegnili
za 0,8 odstotka več obdelovalnih po-
vršin kot lani. Pridobivanje zemljišč
bo osredotočeno predvsem na ravnin-
ska območja; več kot doslej pa bodo
letos storili v prilagajanju zasebne
proizvodnje sodobnejšim oblikam.
Skoraj za polovico pa bo porasel
izvoz ter predvidoma dosegel 765 ti-
soč USA dolarjev; za večji devizni
priliv pa bo treba v večji meri kot
doslej izkoriščati turistične pogoje.
Podatek, da bodo število zaposle-
nih dvignili za okrog 14 odstotkov,
nam da šele pravo vrednost velikega
porasta družbenega bruto proizvoda,
saj pomeni razlika storilnost dela, ki
bo izražena v istem porastu povpreč-
nega osebnega dohodka zaposlenega,
in sicer 9,5 odstotkov v primerjavi z
lanskim letom.
Izredno močne bodo predvidoma
investicijske naložbe v osnovna in ob-
ratna sredstva, saj predstavljajo
okrog 15 milijard v letu 1984 ali kar
81 odstotni porast. Glavnina vlaganj
v osnovna sredstva odpade na pred-
videno gradnjo energo kemičnega
kombinata, in sicer 5 milijard dinar-
jev.	. -ik
TONE VIDMAR-LUKA:
Kako je padel Badovinac
v sredo je minulo dvajset let odkar je ob Gl-ačnici blizu Rim-
skih Toplic v krvi obležal poročnik in komandant bataljona Hija
Badovinac. Skromen spomenik ob cesti obeležuje kraj njegove smr-
ti, hkrati pa kraj, kjer je nemška soldateska uporabila naše otroke
kot živ ščit v boju z legendarno štirinajsto divizijo.
Tokrat v seriji sestavkov, posvečenih 20. obletnici pohoda šti-
rinajste divizije, objavljamo odlomek iz spominov, ki nam jih je po-
sredoval narodni heroj Tone Vidmar-Luka, je bil med pohodom
namestnik komandanta divizije:
Divizija se je po naporni poti po
globokem snegu zaustavila 11. feb-
ruarja v vaseh Okroglica, Poljane,
Padež. Nemci so izgubili sled za di-
vizijo v hudem snežnem metežu, V
teh vaseh smo ostali do opoldneva
drugega dne, potem pa se dvignili na
pohod proti Gračnici, s ciljem, da bi
se prebili čez Savinjo med Rimskimi
Toplicami in Laškim v zasavsko hri-
bovje. Tam naj bi vzpostavili zvezo
z štabom IV. operativne cone in
Slandrovo brigado, ki sta se po naši
oceni morali nahajati nekje okoli Tr-
bovelj in Moravč.
Nemci so med tem z vso silo uda-
rili na Bohor in ga, vsega prečesali.
Naravno brez uspeha. PregrupiratI
so morali čete v smeri proti Rim-
skim Toplicam. Bili so pozni. Močno
smo se oddaljili od njih, zahvaljujoč
zdržljivosti borcev v tem snežnem
metežu. Le-ta je bil za nas dragocen,
ker Nemci niso bili tako vztrajni in
so nas morda podcenjevali.
Pohod smo nadaljevali preko Lov-
fenca, Kolomana in Zagračnice. Pri
prehodu čez cesto Rimske Toplice—
Jurklošter je prvi bataljon šercerje-
ve brigade varoval prehod divizije
iz smeri Rimskih Toplic. Tu je razbil
sovražno kolono, v kateri je bilo oko-
li 150 policistov, vermanov in voja-
kov. V tej zasedi sva bila tudi po-
močnik divizijskega komisarja Hace-
Matevž in jaz.
Ko je v glavna divizija že bila to-
stran Gračnice in se je prebijala pro-
ti Smiklavžu, smo izza ovinka zagle-
dali nemško kolono. Pred seboj in po
boku so se obdali z gručo šolskih
otrok. Nemci niso vedeli za nas, fli-
so slutili, da smo v zasedi čisto blizu
njih. Komandant bataljona, poročnik
Ilija Badovinac je že zgrabil piščal-
ko, da bi sprožil ogenj bataljona. Le
malo je manjkalo, pa bi bilo tudi po
otrokih, kajti šele v zadnjem hipu
smo jih zagledali. Treba jih je bilo
zaščititi, pa tudi divizijo za nami...
Od borca do borca je šepetaje šlo
povelje:
Samo Nemce, otroke varujte! —
Sovražnik je bil že na 20 do 30
metrov pred nami, ko smo vžgali.
Otroci so otrpnili, potem pa se po-
gnali na našo stran, ko so slišali slo-
venske klice:
— Hitro k nam! —
Boj je trajal četrt ure. Vtem je bi-
la že vsa divizija tostran ceste in po-
slali so povelje, da naj zasedo umak-
nemo in formiramo zaščitnico.
Na bojišču je ležalo vse navzkriž.
Mrtvi Nemci, njihovo orožje. Ilija
Badovinac je opazoval najbližjo br-
zostrelko ob ležečem Nemcu. Nemci
80 med tem zavzeli nekoliko vzvi-
šene položaje in z ognjem obvladova-
li našega.
—	Pusti to »»šnelfajerco*-« pri miru/,
sem dejal Iliji, videč njegovo name-
ro. — Imeli jih bomo še preveč. Saj
vidiš, da smo pod strojničnim og-
njem in ne moreš do nje! —
Ilija pa je vztrajal:
—	Moram jo imeti. Za vsako ce-
no! —
Pa se je le dal pregovoriti. Kdo
bi vedel, da samo začasno! Umaknili
smo se proti mostu pri gostilni in
šli po široki sledi divizije. Ilija je
bil z zadnjim vodom v zaščitnici. Pri
mostu se je obrnil. Spomnil se je
brzostrelke in šel ponjo... Ni je do-
biL Tudi videl je ni več. Rafal mi-
traljeza ga je pokosil...
Smrt hrabrega partizana in ko-
mandanta Badovinca bo marsikomu
nerazumljiva, zlasti takim, ki si ne
morejo predstavljati kolikšno vred-
nost je predstavljalo dobro orožje
ljudem, ki so boj začeli golih rok.
Hrabrost je dostikrat mejila, ali že
prešla meje razumljivosti. Izzivanje
nevarnosti se je tolikokrat srečno
končalo, da je previdnost izostajala.
Vsem sreča ni bila naklonjena, tudi
Iliji Badovincu ne. Toda brez takih
bi ne bilo zmage.
Družbena prehrana
ENA OD GLAVNIH 'NALOG ZAVODA ZA
NAPREDEK GOSPODINJSTVA
Celjski zavod /ii napredek gospodinjstva
je v /.adnjih nekaj letih opravil veliko de-
lo. Danes si kaj težko predstavljamo živ-
ljenje brez te ustanove, ki marsikdaj od-
ločno usmeri zakoreninjene življenjske na-
vade v pravi tok.
Med številnimi pomembnimi nalogami po-
sveča zavrni vso skrb razširitvi in izbolj-
šanju družbene prehrane. Vanjo zajema ne
samo šolsko in predšolsko mladino, ki se v
šolskih kuhinjah dopolnilno ali pa kar po.
polno hrani. Tudi o družbeni prehrani v
obratih, ki so jih za svoje delavce organi-
zirale delovne organizacije in o družbeni
prehrani v javnih obratih so na zavodu v
zadnjem času veliko razpravljali. Za kadre
teh obratov so pripravili tudi več tečajev
in seminarjev, ki so izredno lepo uspeli.
Osnutek delo\neg« programa zavoda za
napredek gospodinjstva temelji na prosvet-
no izobraževalnem delu. Tako zavod posre-
duje osnove zdrave prehrane — v teoriji in
praksi — tudi gojenkam šole za zdravstve-
ne delavce, skrbi za opravljanje servisnih
nslug za pomoč družinam, veliko pozorno-
sti pa so posvetili tudi vzgoji mladega in
odraslega potrošnika.
Po«k gospodinjstva je nveden v vse os-
novne šole celjskega okraja in tudi to de-
javnost vodi Zavod za napredek gospodinj,
stva.

Stran 2	CELJSKI TEDNIK
Št. 8 — 14. februarja 1964
Avt«)biisni jnoinet Celje ima vpeljano redno progo tudi
po Mislinjski dolini na relaciji Velenje—Slovenj Gradec.
Cas vožnje tega avtobu.s« je zelo prikladen in se ga vsi radi
poslužujejo. Avtobus je vedno poln potnikov, največ pa se
jih vozi ob sobotah in ponedeljkih. K temu naj pripnemo
še lo, da sta sprevodnik in šofer rtmenjenega avtobusa
CE i— 23-27 zelo prijazna do potnikov.
Starši si tega žele
^la osnovni šoli »Miha Pintar-To-
ledo« v Velenju že vrsto let iz-
redno dobro teče šola za starše,
ki je .postila staršem pravi pomoč-
nik pri vžjgoji, ^olski pomoči in
razumevanju dozoreva joč^a otro-
ka. Zadnji dve leti jo vodi učite-
Ijkji MARA BAŠKOVIČ. Ob zad-
njem predavanju prvega ciklusa v
tem šolskem letu smo jo obiskali.
Koliko staršev je obiskov.alo
p4;yi ciklus predavanj?
—	Okirog 50 do 56. Le redko-
kdaj jli je bilo manj.
—	V drngem polletju bomo zaje-
li , otroka od sedmih do enajstih
lefj fo je vmesna šolska doba s
poudarkom na delovni. In splošni
vzgoji. Loiii fiiHo imeli predavanja
in -razgovt^e o predšolskem otro-
ku^' v letošnjem prvem ciklusu pa
sino obra'vnavali vprašanja puber.
• Kakršnih oblik se poslužujete,
da so vaša predavanja zanimiva in
l>eVtra? •
JC^esti) irpprabljamo magneto-
foijske zapiske iz življenja dija-
k9y ija soli in s tem staršem da-
jišnlo'vpogled' v njim neznano, živ-
ljenje njiiiovih otrok.
—	Kdo vse pa je sodeloval kot
predavatelj pri letošnjem prvem
ciklusli|> prec^ivani iit ^do bo su^
deloval v drugem ciklusu.
—	Zajeli smo delavce s treh po-
dročij, in sicer psihologa ter
zdravstvene in prosvetne delavce.
V drugem ciklusu pa bodo vodili
razgovore predvsem prosvetni de-
lavci nižjih razredov, tako da bo
predavanje tem bolj povezano s
poznanjem otroka.
Morda Se to: Mara Baškovič vodi
poleg tega se folklorni krožek na
šoli, ki nastopa na vseh proslavah.
Ob odhodu nam je dejala, da je
hvaležna celotnemu šolskemu ko-
lekfivu, ki ji prizadevno pomaga
pri tem, da zainteresira čim več-
ji krog staršev za ta predavanja.
- že
KRVODAJALSTVO
v VOJNIKU
Prejšrtji mesec je osnovna orga-
nizacija Rdečega križa v Vojniku
organizirala V prostorih zdravstve-
ne postaje v Vyjniku krvodajalsko
akcijo, ki je še kar uspela. Člani
RK so se zavedali, kako veliko
d^lo bodo opravili, če bodo dobili
čim več krvodajalcev, zato so
kljub hudi zimi šli od hiše do hi-
še in vzpodbujali ljudi k sodelo-
vanju, Prizadevanje ni bilo zaman
— ljudje, tudi starejši so prihaja-
li od daleč, da bi pomagali tistim,
ki jim je pomoč potrebna. ŽaL pa
med kmečkim prebivalstvom ni bi-
lo prevelikega rtjzuroevpnja in od-
ziva.
Pri tem gre zahvala za uspeh
predsedniku krajevnega urada v
Vojniku t«v. Križniku, uslužbencu
Tovarne volnenih odej v Škofji va.
si, tov. Tinetu Novaku i. dr. Os-
novna organizacija RK v Vojniku
pričakuje, da se bodo ob nasled-
nji priložnosti odzvali tudi tisti,
ki so tokrat st«4i ob strani.
A. R.
POJASNILO
K ČLANKU: Z ROBOTI...
; V-zadnji številki smo na
četfti stj-ani objavili članek
Zr.rcitooti se ne morejo meriti
uggph^^^jKer Je iz neznanih
vzfot^av izostalo ime avtorja,
jft ;č}anek, ostal tako rekoč
gjav^jin repa; razen tega
jg;j5)rillo,; do dveh hujših na-
palč ■ Tako bi moral biti čla-
nek podpisan: Vinko Pevcin,
ušitGlj^ tehničnega pouka, os-
n^^na šola »Fran j a Vrunča«
-Tt'.^udinja Celje, medtem, ko
bij^se moral stavek v četrtem
ci4§fe,vku pravilno, glasiti: Iz-
d^lavali- sn;«? okraske iz žice,
kovine... in ne: Iz-
strojčke iz žice,
kovine ...
ŠMARSKI RADIO
SAMOSTOJEN
Kdo ne pozna šmarske radijske
postaje, ki vsako nedeljo razvese-
ljuje številne poslušalce?! Verjet-
no pa redkokclo ve, da to postajo
vodi društvo Ljudske tehnike iz
Šmarja. V zadnjih nekaj mesecih
so o pomenu lokalne radijske/ po-
staje večkrat razpravljali tudi na'
občinskem odboru Socialistične zve-
ze. Zdaj je končno sklenjeno, da
bo takoj po tem, ko bo sestavljen
redakcijski Qdbor, pa tudi samo-
upravni organ radia, postala ta ra-
dijska postaja samostojna institu-
cija z lastnim financiranjem.
Ljudska tehnika naj bi odtlej op-
ravljala le tehnične usluge. Upaj-
mo, da 1)0 ta sprememba na pro-
gram šniarskega radia dobro vpli-
vala.
DOBRO SO GOSPODARILI
v Rogatcu ima gostinsko pod-
jetje »Šmarje« svoj obrat »Grad«.
Lansko leto so v tem lokalu zelo
dobro gospodarili, saj so ustvarili
za 33 milijonov dinarjev prometa.
To jim je uspelo z veliko požrt-
vovalnastjo in iznajdljivostjo.
S specialitetami in dobro ter
hitro postrežbo so privabili precej
gostov iz bližnje Rogaške Slatine
in sosednje Straže ter drugih kra-
jev s hrvaške strani Sotle.
V letošnjem letu upajo, da bodo
lahko ustvarili še več prometa, po-
sebno, če jim bodo v podjetju da-
li sredstva, s katerimi bi lahko
uredili sobe za tujce in posebno
sobo za zaključene družbe. Ravno
tako pa bi potrebovali še nekaj
denarja za dokončno ureditev vrta
in na njem plesne plošče, kjer bi
ob sobotah in nedeljah prirejali
plese.
Investicije v ta lokal bi bile
ugravičencj ker ima idealno loka-
cijo: bližina turističnega centra
Rogaške Slatine, dobre prometne
zveze ter veliko ^zaledje.
I/ BREŽIŠKE KOMUNE
Šolanje v nekaterih, podružničnih
šolah predrago
Ni še :do(%() tej^a, ko jeipleiuum otboiinisike}?.a ■odlbora
Socialiistione izvezt; iiz Brežic raz pravili j ali o iproblemiih
šolistva isv'oj<iga območja. V (brežiišlkli dbiči'ni deluje 19
osiiiovnili šol. ki jih dbiislkujje inuid tri ti^soč šestslo
učemcev. Cdla vrsta ipodružiiiiiičniih šol ,pa ima zelo
malo iič('.ni(:.cv ikar iiedvomiiio močno i[X)'viišuje sitroške
šolanja. 'i'»ko so iia prhner stroški šolanja novega
ihčeintcu v 'podnižniičiij šdli Stara vais sikoraj tiisoč
(liiiiiurjev. iiiccfteim Iko iznaišajo ti stroški! v centralnih
šol-ali («1 42 (lo 4 itiisoč idi-narjev. Bilo Ihi doikaj enoistav-
tio, če bi uičence iu>lka'teriih ipodružinilčni'h š<4 vlklljiiičili
v coiitrahve, toda le-fte za to iniimajo dovolj }>rosto.ro.v.
V brožiški občini 'pre(dviildeva'jo v prihodinjih letih
zatio t:U'(li več iprezidav in dozidav contralniih šdlskih
Ijoslopij.
V RADEČAH NOVE TUJSKE SOBE
IN POSLOVNI PROSTORI
V preteklem letu je gostin-
sko podjetje Kolodvorska re-
stavracija Zidani most uredi-
lo 9 sob za tujce in sanitarije
v zgornjih prostorih hotela
Jadran. Tako je hotel dobil
15 primernih ležišč. Gostinsko
podjetje je lani preseglo plan
za 24,6 odstotkov
Podjetje predvideva v se-
demletnem perspektivnem
planu razširitev hotela. Do-
gradili bodo namreč dodatne
poslovne prostore in nove tuj-
ske sobe. Zgradba bo obsega-
la tudi nove kletne prostore
za shranjevanje ozimnice in
večje vinske zaloge, katerih
doslej ni imela. Perspektivni
plan predvideva tudi novi
motel, ki bo zgrajen ob no-
vem mestnem vozlišču.
Dograditev prostorov bo
gostinsko podjetje Kolodvor-
ska restavracija financiralo iz
lastnih skladov v višini 84
milijonov.
NOV MLADINSKI AKTIV
V ŠENTJURJU PRI CELJU
Pretekli teden je bila v Kme-
tijskem kombinatu v Šentjur-
ju pri Celju ustanovna konfe-
renca aktiva Zveze mladine.
Osnovni ton konference je
dajala predvsem težnja mla-
dine in tudi upraye podjetja,
naj bi se mladina bolj organi-
zirano in v večjem številu kot
doslej vključila v družbeno
politično življenje. Izrazili so
tudi željo, da bi v organe sa-
moupravljanja vključili več
mladih članov kolektiva. I
NOVA SAMOPOSTREŽBA V ROGATCU
Trgovsko podjetje »Jelša«
iz Šmarja pri Jelšah, je de-
cembra odprlo v Rogatcu sa-
mopostrežno trgovino. Tako
so dobili Rogačani lep sodo-
ben obrat, ki je vedno dobro
založen. Povprašali smo tov.
Barbaro Stonjšek, ki zame-
njuje poslovodjo, kako je kaj
s prometom y novi trgovini.
»■Sedaj od začetka je še sla-
bo. Ljudje se še niso priva-
dili na naš lokal. Pa tudi se-
zona še ni. V januarju in feb-
ruarju imajo pri nas tudi kla-
sične trgovine manjši promet.
Pri nas pa imamo neki dru-
gi problem, ki ga sicer imajo
tudi druge samopostrežne tr-
govine, a je pri nas potenci-
ran. To so kraje. V teh dveh
mesecih, odkar je lokal odprt,
^o imeli že več kot 100 kraj.
Ne kradejo samo otroci, pač
pa še bolj odrasli. In to pred-
vsem ljudje iz hrvaške strani.
Preteklo soboto smo imeli 5
večjih kraj ter so nas neki
Hrvati, ko smo jih odkrili,
hoteli celo fizično napasti. No,
upamo, da bo tudi v tem po-
gledu boljše, čeprav sedaj še
ne izgleda, da kmalu.«
MALI PORTRET
ZAGORSKI
RIBNIČAN
Rogatec. Prvi petek v me-
secu. Sejemski dan.
Dva para volov, tri kravi-
ce, par pletov čebule, ne-
kaj slamnatih cekarjev,
predpražnikov,. domačih
preprog in suha roba.
In še nekdo. Zagorec JA-
KA SPREM. Prodaja suho
robo.
V ustih nepogrešljiva pi-
pa trimilimetrska brada, za-
maščena bunda in na glavi
povaljan klobuk.
»Od kje pa ste, oča«?
»Eh. Iz Trakuščana. Ne ve-
ste kje je to? Pa k nam ho-
dijo turisti celo iz Zagreba
in Krapine. Eh. Eh«. In me
pomilovalno premeri od gla-
ve do peta, pri t£.m pa ne-
umorno vleče pipo.
»Kar prodajate, tudi sami
izdelujete?«
»Eh. Pa razume se. To je
,kučna rqdinost'. Ko je zu-
naj sneg. Eh. Eh. Pa vi nič
ne veste, pa ste tako rado-
vedni. Eh. Seveda imam, go-
spa. Poglejte kako je tp do-
ber penzel. Vse življenje bo-
ste lahko z njim belila hišo.
In poceni. Samo 4 tisoč...«
Nadaljeval je s kupčijo in
se ni več z^fienil zame, ki
sem bil samo radoveden in
nisem nič kupil.	L. S.
Kaj je s cesto
v Zreče
v Slov. Konjicah in Zrečah je
bilo zadnje mesece že več razprav
in vprašanj o ureditvi ceste, ki po-
vezuje Zreče z glavno cesto Celje-
Maribor. Ta je dolga okrog tr'
kilometre in je v želo slabem sta-
nju. Promet na njej se je v zad-
njih dveh letih, po ukinitvi oz-
kotirne železniške proge najmanj
podvojil. Veliko tovora prevozijo
samo za zreško tovarno kovanega
orodja, to je od surovin in pre-
moga pa do končnih izdelkov. Ra-
zen tega pa je v tem kraju še to-
varna umetnih brusov »Comet«, v
pohorskih legah pa les, ki ga v
celoti prevažajo po tej cesti. Zdaj
nameravajo v bližini Zreč odpreti
še kamnolom, v katerem bodo pri-
dobivali marmor, svojo pot v svet
pa bo seve(ja prav tako začel na
zreški cesti.
Vse to kaže, da je ureditev te
ceste zelo nujna zadeva za ta del
konjiške občine in je tudi ra-
zumljivo, da vlada zanjo tolikšno
zanimanje. Razgovori med zainte-
resiranimi okrajnimi in občinski-
mi organi že potekajo in pričaku-
jemo lahko, da bodo našli ustrez-
no rešitev glede finančnih sred.
stev, ki so potrebna za ureditev
ceste.
L. V,
DELNO UREJEN PROBLEM
PREVOZOV
V Zrečah je bil zadnje ča-
se vedno bolj pereč problem
prevoza delavcev in otrok na
delo in v šolo, ker je Želez-
niško transportno podjetje
Maribor ukinjalo ,posamezne
avtobuse, ki so vozili po voz-
nem redu, ki ga je imel pred
ukinitvijo vlak. Zato so od-
borniki občinske skupščine
s tega področja sklicali se-
stanek s predstavniki ŽTP
Maribor, na katerem so de-
loma uredili vozni red želez-
niških avtobusov.
L. S-
POKAL »DELA«
V SLOVENSKIH KONJICAH
V počastitev občinskega prazni-
ka je bila v soboto v Slovenskih
Konjicah svečana telovadna akade-
mija. Ob tej priložnosti je sekre-
tar »Partizana« Slovenije tov. Og-
rin predal domačemu društvu po-
kal »DELAi in denarno nagrado
za doseženo drugo mesto v tekmo-
vanju partizanskih društev Slove-
nije. Nato je še predsednik Okraj-
ne zveze za telesno kulturo česti-
tal in predal denarno nagrado za
dosežene športne in vzgojne uspe-
he v lanskem letu. Kolektivu »De-
la«, Partizanu Slovenije in OZZTK
se je zAhvalil predsednik domače-
ga Partizana Pisanec Stanko. Sle-
dil je dolg in lep telovadni spo-
red. Številni gledalci so bili zado-
\'oljni z akademijo, katero so še
popestrili telovadci Železničarja iz
Maribora.	G. J.
OKENSKI STATUT: KULTURA
SMezrti
predlogi?!
v prejšnji številki smq s kulturnimi de-
lavci načeli razpravo o občinskem statutu.
Za^Ya .razprava trpi zaradi preslabega ob-
ve<?^V{irtJa'' saj nekatere ustanove osnutka
stafiila še niso sprejele. Po sedanjih razgo-
vonih .sino ugotovili, da večina kulturnih de-
lavčev' iii' seznanjena z osnutkom statuta
celjski) občine. Tisti kulturni delavci, ki pa
so 'a^eznaujeni,. pripominjajo, da statutarna
komi.sij.il ni upoštevala predlogov, ki so jih
precl,ložili že v razpravi o predosnutku sta-
tuta.' Največ pripomb je na račua III. po-
glavja, k» obravnava šolstvo, prosveto in
kuUu:i;o, združeno. Večina kulturnih delavcev
meni, (ja bi. morali šolstvo in prosveto ob-
ravnavati skupaj, prav tako pa bi moralf ob-
ravnavati skupaj kulturo in znanost in jima
posvetiti večjfe pozornost.^ V tej številki so v
razgovoru sonelovali: ravnatelj III. osnov-
ne šole. profesor Alojz Zabukovšek, ravna-
telj Mestnega muzeja tovariš Anton Stupica,
u^^lužbe.tika Dkrajnega sveta Svobod in pro-
svetjiih društev tovarišica Silva Uoberšek,
ravifatelj klijižnice Vlado Novak in pred-
sccJnicir upravnega odbora Mestne ljudske
knjižnice tov. Slava Mariček.
ALOJZ ZABUKOVŠEK:
Pogrešam odlok, ki bi določal ne-
odtujljivost šolskih zemljišč, ker se
pogosto dogaja, da sosednja podjet-
ja, v svojem razširitvenem progra-
mu vključujejo tudi dele šolskih
zct&ljjšč.
V osnutku ne zasledim precizira-
nega določila, s katerim bi bila kul-
turi in znanosti določena trdna os-
nova, kajti le-ti moreta biti privesek
nečemu; moralo bi biti točno dolo-
čeno, na kakšen način se naj tovr-
stna dejavnost financira. Šolstvo in
prosveta imata sredstva, ki pa niso
zadostna, vendar lahko nanje z go-
tovostjo računamo, kultura in zna-
ngst (osnutek znanosti sploh ne ome-
nja) pa nimata zagotovljenih miti
teh.
' SILVA DOBERSEK:
Osnutek sem videla, gre na bolje.
Drugih izjav ne dajem zaradi dolo-
čenih ozadij; Oprostite.
ANTON STUPICA;
Naša ustanova statuta še ni dobila.
Prepričan pa sem, da je statutarna
komisija'upoštevala naše pripombfe k
predosnutku statuta, ki se nanašajo
na -preciznejša določila kulture in
znanosti.
VLADO NOVAK:
Presenetilo me je, 73a v osnutku
niso upoštevani naši dodatni pred-
logi, ki smo jih predlagali na posebni
seji sveta za kulturo in jih predložili
statutarni komisiji.
2e v uvodu bi naj bil člen, ki bi
kulturo posebej opredeljeval. 2e da-
nes moramo uzakoniti nadaljnji raz-
voj kulture in znanosti, ki je pa v
osnutku sploh ne zasledimo), da se
pozneje ne izgubljamo v načelnostih.
Čudi me, da kultura nima posebnega
sklada, medtem ko ga spomeniško
varstvo ima ...
SLAVA MARICEK:
Oprostite, samo bežno sem ga pre-
letela. Moti me preveč načelnost, saj
ni nikjer sklada za kulturo, znanosti
pa sploh ne omenja. Čudi me, da sta-
tut posebej, kar je vsekakor prav,
omenja sklad za spomeniško varstvo,
kje pa so ostali skladi, mislim za kul-
turo in znanost? Ali bo morda sklad
za šolstvo in prosveto, ki komaj kri-
je potrebe šolstva in prosvete, tako
širok, da bo financiranje kulture ir^
znanosti zagotovljeno? Premalo kon-
kretnih določil.
Alojz £aDUKOvšek>
Anton Stupica
Vla4o Novak
Slava Mariček
Še enkrat: Jože Smole v Celju
GlaVini inredailk Della Jože Smole, ki ibi maj predavati v Celju
prejšnji torek — Delavslka univerza je imorala predavanje zaradi
pnista preložiti — bo predaval ta torek o^b sedmih izvečer v Nia-
r<«;llnem domu. Naslov njegovega predavanja je ■— Sile miru v
svetu. Prodavaitelj bo orisal med dmgiim tudi (priprave na novo
konferenioo neanigažiranih držav. Predavanje Ibo zaniimiivo. zaraidi
čas.ar bi ibilo iprav, če ibi mu priis.os,tvovalo čimveč n.aiši'h oibčanov.
Delavtska univerza uigotavilja, da iza njena brezplačna predavanja
v izaklinjih časih ni iprevelliikjega zainimunja. Morda tudi v t(im
kaže slaiba slkrb delovnih origaimizaicij, idu bi svojian člamom pri-
poročale obiislk kvaliteitnih predavanj in propaigiirale njihovo
i/x)il)ra/.evajnje.
st. « — 14. feljruarja 1964
CELJSKI TEDNIK
Stsnao 9
»Javno« ocenjevanje
in še
kaj
>Opogumljen« zaradi P. S. uredništva na
koncu članka Odmev na Različne metode
se oglašam z nekaj pripombami v zadevi
javnega ocenjevanja. Imam precej tozadev-
ne prakse, čeprav sem trenutno le bolj za-
skrbljen za svoji dve hčerki, ki že treska-
ta v to problematiko od »spodaj navzgort.
Najprej bi rad povedal, da mi prav nič
ni vleč naziv sam »javnoc ocenjevanje.
Prva beseda marsikoga zavaja (dijake in
profesorje). Zdi se mi, da ima malce slab
prizvok in da to ni čisto nepomembna ovi.
ra pri tako pozitivnih prizadevanjih. Zame
je pravo javno ocenjevanje npr. na prire-
ditvah Pokaži, kaj znaš (»ocene prosim — 8,
7, 7, 6, 8— hvala lepa . . .<) Morda bi bilo
bolje govoriti o pedagoškem ocenjevanju,
ker mora to tako res biti. Več kot deset
let se že ukvarjamo s temi problemi in še
danes se sprašujemo, ali bomo za ali proti
pravilnemu ocenjevanju, kot sem bral v
Mladini pred dobrim mesecem. Menim, da
se nimamo več kaj spraševati, ampak samo
še ukrepati! Tistih nekaj (ponekod tudi več)
bolestno vzvišenih prosvetnih delavcev se
bo pač moralo sprijazniti ne z zahtevo mla-
dine, ampak z zahtevami časa .
Včasih se mi zdi, da se je na vseh
koncih našega življenja v pozitiv-
nem socialističnem smislu vee pre-
maknilo kot na naših šolah. Sicer
imamo razredne in šolske skupno-
sti, toda menda smo prav s formi-
ranjem teh naredili mladim največ-
jo škodo. Prej so bili podzavestno
odvisni, podrejeni, predani na mi-
lost in nemilost, sedaj pa vedo za
neke pravice, ki jih pa - v glavnem
— nimajo. Ustvarili smo goli forma-
lizem in s tem naredi »medvedjo
uslugo« delavskemu samoupravlja-
nju in družbenemu upravljanju, saj
vendar dobro vemo, da kasneje
»Janezek zna tisto, kar se je kot
Janezek nauičil«. In česa se je danda-
nes Janezek naučil? Da mora biti
ponižen in tiho! Ali ni to najhujši
greh, storjen nad mladimi?!
Hude so te obtožbe, a upam se
spopasti s komerkoli na šolah dru-
ge stopnje in mu dokazati, da je
tako (in da se je v zadnjih letih
premalo »premaknilo«).
Prav sam način ocenjevanja je
za to najboljši preizkusni kamen
in le delček gornje resnice. Prosvet-
no pedagoška služba bi mogla na
tem področju storiti mnogo več,
najbrž to ne bo šlo brez in mimo
mladine.	*
Prav te dni sem bral v Delu
(6. II.), da na celjski gimnaziji pri-
pravljajo pravilnik šolske skupno-
sti, medtem ko so pravilniki šolskih
skupnosti na nekaterih šolah druge
stopnje že 10 let stara zadeva (a
najbrž ne v celjskem okraju). Mor-
da bodo na kaki šoli druge stopnje
v Celju celo »Ameriko odkrili«, ko
bodo povabili po enega — dva di-
jaka predstavnika vsake razredne
skupnosti na vsako redovalno kon-
ferenco.
Ni dolgo tega, ko sem vprašal ne-
kega mladega dijaka s šole druge
stopnje, kako je pri njih z javnim
ocenjevanjem. Pa mi je povedal:
»O ja, za vse rede vem. Jože je moj
prijatelj, ta sedi v prvi klopi tik
poleg katedra in pri zemljepisu po
navadi pogleda zame ocene v redo-
valnici...«
Vprašujem se, kdo je kriv, da še
danes ne gre tako kot bi moralo
iti npr. pri ocenjevanju? So temu
kriva finančna sredstva, ki jih je
za šolo vedno premalo? Zastareli
prostori in slaba kreda? Verjetno
le vse tisto, kar se preveč zastarelo
premika po novih in starih prosto-
rih naših šol, pa mladinska orga-
nizacija, zavodi za prosvetno peda-
goško službo in kajpak tudi starši
sami. Kdo je kriv, da mladina sa-
ma v glavnem sploh ne ve, kakšno
je pravilno vzgojno ocenjčvanje, ta
preizkusni kamen naše demokraci-
je, socialističnih odnosov in soci-
alističnega humanizma v naših šo-
lah?
Inšpektorji, Teh ni več. Svetovalci? Rado-
veden sem, kaj smo pri nas naredili (razen
kakšne mor»!l)itne okrožnice) v zadnjih le-
tih in kuj je posledica logu! Izruzil seni že
mnenje, da bi lahko s te strani storili mno-
go več, vsegu pa ne.
Družbena kontrola? Inšpektorjev ni več,
kdo potem nadomešča to? .Sumi profesorji,
dijaki, starši in kdorkoli. Profesorji morajo
poznati delo drug »Irugegu in se truditi, da
je to čimbolj iisklujcno v vs<>h odtenkih,
ker je le takrat možno skupno pravilno
napredovanje. To je interno usklajevanje,
ki pa je -- nu večini šol — prešibko. Diju-
ki sami iniujo zelo pestro mnenje o delu
slehernega profesorja (kot nekoč tuko du-
nes), toda — položuju primerno — to ni
za »javnosti, ker se vsak zase boji. O tukš.
ni tozadevni konstruktivni kritiki ni govo-
ra, pa čeprav na primer ponekod še duiidu-
nes nuletiš na prepogosto zuniiijunje pouku
s strani profesorjev, da potem dijaki v ča-
sovni stiski pisarijo kontrolne naloge za
ocene iz vseh mogočih predmetov, du so
ponekod v nuvudi še kazen^k«; ii-iJoge celo
na šoli druge stopnjo (|)iši stoknt...!!)
itd. itd. Vsekakor hi kuzulo okrepiti druž-
beno kontrolo s strani staršev (ne da bi
se bali »posledic«, kajti toliko srio pa ven-
darle po osvoboditvi že napredovali), .šol-
skih odborov (!), mladinsko organizacijo,
SZDL (vse to jo vendar tudi naša poliii-
ka) itd. Vse premalo je v nus samih obli.
kovano dejstvo, da smo profesorji, .lijaki,
sturši in mnogi drugi sodelavci v učno
vzgojnem procesu. Ta proces je še vso pre-
več razbit: ti po svoje, jaz po svojo, dijak
naj se pa le čimbolj pridno uči in koiioc.
Dva sturotipna In stereotipna roditeljska
sestanka na leto tudi ne moreta rešiti kaj
dosti problemov, še celo, če ^rredo proJlc.^'!
pri enem uSesu noter pri drugem pa ven
Torej — »javno« ocenjevanje je
le delček nekega mnogo večjega
problema. Želim predlagati nekaj
konkretnega: razredna skupnost so
v resnici starši, dijaki in profesor-
ji. Organizirajmo v marcu sestanke
teh skupnosti in govorimo na njih
o načinu dela, o razvoju te skupno-
sti in o sami vlogi te skupnosti.
Prvi kot drugi imajo svoje pravice
in dolžnosti, a se jih povsem ne za-
vedamo. Na sestankih bi morda
manj govorili, kako je bilo in več,
kako mora biti v bodoče. Za vse bo
to pomenilo nekaj več dela, toda
potem tudi več uspehov in to vred-
nih naših načel o socialističnem
humanizmu!	— nec
Volodja Peer in Janez Škof v uspeli
celjski uprizoritvi komedije >>Rezer-
vist« francoskega pisatelja Alexandra
Rivemala. Delo je zrežiral Miran
Herzog.
PRED GOSTOVANJEM LJUBLJANSKE DRAME
V CELJU
Stane Sever in Duška Počkajeva, pr-vaka ljubljanske Drame, v komediji
irskega dramatika Brendana Behana^Talec«, s katero bodo gostovali v
Celju, v nedeljo, 16. februarja ob 16.in 19.30 uri.
Sofoklejeva Antigona in otroci
Pravzaprav tu ne bomo govorili toliko o Sofoklejevi Antigoni,
kolikor bomo skušali »pohvaliti« drznost in pogum, s katerim na-
meravajo baje učenci neke osemletke postaviti na oder tega slovi-
tega antičnega dramatika. Seveda je treba brž dodati, da bodo učen-
ci sami, katerih dramski krožek deluje v okviru Svobode, v tej
»akciji non plus ultra« sodelovali kvečjemu, da bi izpolnili muha-
vosti ideje, ki je padla v glavo najbrž njihovemu vodji. Kajti komu
izmed njih se o Sofokleju in njegovi Antigoni lahko sploh sanja?
Vsekakor ne nameravamo zmanjševati igralskih sposobnosti
šolarjev, ki bi lahko prišle do polnega smiselnega izraza recimo
vsaj v Janku in Metki, Sneguljčici ali kakšni drugi ustrezni igri,
nerazunjiljiva, da ne rečemo, smešna in otročja pa se zdi odločitev
o takšnem koraku, ki pelje ne samo v absolrtni propad predstave,
marveč postavlja nad prepad tudi same izvajalce. Kdo izmed njih
lahko Antigono razume, da bi v njej lahko vsaj razumno nastopal?!
Takšno uganjanje dramatike je seveda nesmiselno. Je povrhu bolj
kot ne škodljivo, ker nadene šolarju na njegova šibka ramena bre-
me, ki ga ne more nositi. •
Gotovo je zelo hvalevredno prizadevanje, da bi danes, ko antič-
na drama le še redko zaide na poklicne odre, skušal nekdo nekje
to vrzel zamašiti pač na amaterskem odru. Toda takšna predstava
lahko — prosto po Cankarju — zamaši vrzel v dramatiki kakor
zamaši pest blata luknjo v steni!
Ta docela neuravnovešena težnja je popolnoma podobna tež-
niam nekaterih odraslih amaterskih odrov, ki mislijo (ali pa si do-
mišljajo), da morajo, če hočejo doseči uspeh in požeti ploskanje,
igrati recimo Shakespeara! Pa na veliko razočaranje (logično) do-
sežejo prav na-sprotno. Niso namreč veliki dramatiki za majhne
odre, podobno kot ni ogenj za otroke!	drh
S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE:
Skala H.: Osnove zunanje trgovine. Ljiib-
Ijnna 1062. S. 2^420.
Cannis A.: Dor Mvthos von Sisvphos.
Hamburg 1%1. S. 1774V90.
Forster H. C vetoči lotos. Razgled po Javi.
Ljubljana 1962. S. 23464.
Krakaja literaturnaju enciklopedija. L
Moskva 1962. S. C 8.
Romane A.: Das soziale Lcben der Tiere.
Hamburg 1960. S. 17743/97.
Schuchtschabel 11. G.: Automatioh in
Wirtsclmft und Gosellschaft. Hamburg 1961.
S. 17743/124.
Sedimavr TL: Kunst und Wahrheit. Ham-
burg 1961. S. 17743/71.
Stole F.: Crngrob. Ljubljuna 1962. S.
21442/3.
StehvMožina M.: Ivan Grohar. Ljubljana
1962. S. 23428/3.
Samic M.: Istorijski izvori Travničko hro-
nike Ive Andriča i njihova umjotnička
Hriinspozicija. Sarajevo 1%2. S. 23482.
Treue W.; Kulturgeschichte dos AlHags.
Frankfurt/Main & Hamburg 1961. S.-20012/419.
Reauvior S. de: Das andere Geschiecht.
Eino Doatung der Fran. Hamburg 1960. S.
17-43/99.
Cohon A. K.: Kriminelle Jugend. Hamburg
1061. S. 17743/121.
Čiževskij D.: Russische Geistesgeschichte.
I-H. Hamburg 1959-1961. S. 17743/84,122. '
Eliot Th. S.: Zum Begriff der Kultur.
Hamburg 1%1. S. 17743/136.
G<>hlon	Anthronologische Forschung,
Hamburg 1961. H. 17743/138.
Hoffinann E.: Platon. Eine Einfiihurng in
soiii Philosophieren. Hamburg 1961. S.
17-43/142.
Kernoxploslonon und ihre Wirkungen.
Frunkfurt/Main & Hamburg 1961. S. 20012/
386.
Klein H.: Polvtechnisclie und Erziehung
in dor DDR. Hamburg 1962. S. 17743/144.
Muntol W.: Wald und Forst. Humburg
1961. S. 17-43/123.
Viullor Ph.: Borusvahl in dor crationa-
lisiorton Arboilswolt. Hamburg 1%1. S.
17743/133.
O komediji
»TALEC«
Kdorkoli je že videl Behanovega
>^Talca-« v uprizoritvi ljubljanske
Drame, se ne more ubraniti vtisa, da
je videl na odru konkretno situacijo
današnjega človeštva, to pa ob gle-
dališkem doživetju, kakršen zlepa ne
pride na odre svetovnega gledališča.
Brendan Behan je Irec in njegov
življenjepis (rojen 1923) je tesno po-
vezan z irskim republikanskim gi-
banjem, skoraj ni njegovega dela, ki
se ne bi nanašalo na irske razmere.
Kakor tudi je Behan lep čas svojega
življenja prebil za jetniškimi zidovi
— Angleži so ga zaradi njegovega
delovanja v I. R. A. (Irska republi-
kanska armada) vnpto zapirali —
vendar se zna iz te svoje pripadnosti
temeljito ponorčevati, pa tudi svojim
rojakom ne ostane dolžan. V tem je
neprekosljiv učenec Jamesa in Seana
0'Caseya (0'Caseyevo tragikomedijo
»Junak pa tak« ima na repertoarju
letošnje sezone SLG Celje).
»Talec« je komedija. Dogaja se v
hiši, ki je napol bordel in napol upor-
niški štab, v njej pa se srečujemo s
sentimentalnimi sanjači, prostitutka-
mi in pridigarji, fanatiki in ubogimi
parami, ki imajo kaj malo pojma o
svetovnih strategijah, sistemih, teo-
rijah in morali. Druži jih le neunič-
ljiva življenjska sila, ko se predajajo
različnim razpoloženjem, in za temi
razpoloženji pravzaprav nihamo
med odločitvami za to ali ono spoz-
nanje o današnjem svetu.
V Ameriki so uvrstili »-Talca-« med
deset najboljših sodobnih del. Režiser
ljubljanske uprizoritve Mile Korun
je prejel zanj Prešernovo nagrado.
Nastopajo Stane Sever, Duša Počka-
jeva, Mail iKačičeva. Majda Potokar-
jeva. Vika Grilova, Iva Zupančičeva,
Danilo Benedičič, da naštejem samo
nekatere. V Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bo Drama v gosteh
v nedeljo, 16. tega meseca. Predstavi
bosta popoldne ob 16. in zvečer ob
19.30. Vstopnice za obe predstavi so
že na razpolago. Radi bi opozorili
Celjane, naj nikar ne zamudijo tega
enkratnega doživetja.	jž
KONCERT
Igorja
Dekleva
Pianist Igor Dekleva je izbral za
svoj koncert dne 5. februarja zelo
zanimiv, pa tudi zelo tvegan pro-
gram, saj je izvajal pretežno dela.
ki se koncertno malo izvajajo. So-
nata Philipa Emanuela Bacha je,
delo skladatelja, ki je pomemben
zgolj razvojno; njegova dela so za-
senčili srečnejši, čeprav morda nič
bolj genialni sodobniki. Ta najza-
nimivejši izmed nadarjenih sinov
Johana Sebastiana Bacha je odloč-
no vplival na oblikovanje klasične-
ga stila, kakršen se kaže v delih
Mozarta in še bolj Beethovna, če-
prav meri nieg(^a izrazito emoci-
alna narava kar preko klasike — v
romantizem. Kljub temu je vplival
na nastanek klasičnega stila s tem,
ko je poglobil in razvil tako imeno-
vano tematsko-motivično obdelavo.
Vsebinsko so pa dela tega sklada-
telja po globitii in vrsti občutja
kaiipot v romantiko, podobno kot
izpovedna proza njegovega sodob-
nika J. J. Rousseduja. Beethoven je
v Phtt. Em. Bachu našel mnogo, če-
prav je bil njegov estetski ideal an-
tika, in je uporabil ter po svoje pre-
oblikoval v Patetični sonati motivi-
ko ene izmed klavirskih sonat te-
ga svojega predhodnika.
Študiozni izvedbi Sonate Emanu-
ela Bacha je sledila Beethovnova
Pastoralna sonUta op. 28, ki se za-
radi klavirsko-tehnično šibkih mest
(glede akustike) poredkoma izvaja
na koncertnem odru. Izvedba je
vsebovala mnogo iara in beethov-
novske možate poezije, vendar delo
v celoti ni izrazalo prave moči.
Vse drugače je zaživela Chopino-
va Balada v g-molu, ki je bila z ne-
koliko slovenske robatosti, vendar
imenitno presajena na naša tla.
Ob Brahmsovih Variacijah v D-
duru sem dobil vtis, da se talentira-
ni pianist ne poglablja v standard-
ne interpretacije tega romantika,
marveč išče ustrezno interpretacij-
sko rešitev izključno skozi svojo
muzikalnost.
Zelo živo in zanimivo nam je pa
zaigral Bartokova Romunska plesa,
v katerima je razvil veliko izrazno
silo in temperament.
Ob uspelem koncertu bi Želel edi-
no to, da bi bil klavir v bodoče bo-
lje uglašen, saj si to naši koncer-
tanti prav gotovo zaslužijo.
Vlado Modic
EGON KUNE J:
Vsak dan v večji dilemi
Prav je, da smo vsaj s strani SZDL
deležni razumevanja. Zato je razve-
seljivo slišati tako lepe besede o kul-
turni dejavnosti. Opažamo namreč,
da smo vsak dan večji dilemi, kje
je pravzaprav prava pot naše kultu-
re. Smatram, da lahko današnje po-
svetovanje veliko pripomore, da bo
občinska .skupščina našla pravilen
odnos do kulturne dejavnosti, da jo
bo znala materialno podpreti, čeprav
je že moralna podpora veliko; ni pa
seveda vse. Morali bi doseči, da bi
odstotek sredstev, namenjenih kul-
turi, rasel vzporedno z močjo gospo-
darstva, sicer bo pri.šlo do še večjih
protislovij, ki jih bo težko reševati.
Nikakor se ne moremo sprijazniti
z dejstvom, da nekatere gostilniške
lokale tudi po dvakrat prenavljajo,
kadar pa gre za to, da bi kakšna sred-
stva dobila kultura, pa so takšne te-
žave. Iz dneva v dan smo priča šte-
vilnim novim gradnjam, ki so sicer
potrebne, je pa vprašanje, če so vse
bolj potrebne kakor recimo obnova
glasbene šole v Celju, kjer se nam
nad glavo že podira strop.
Kar zadeva estetsko vzgojo, govo-
rim iz globokega prepričanja, da nam
je potreba kot vsakdanji kruh. Ži-
vimo v atomski eri, kjer vsakdo išče
svojo srečo in hoče naprej; vsi smo
prenapeti od današnjega tempa. Iz-
hod je po mojem v kulturni pre-
obrazbi, ki pa bi jo morali pričeti
pri mladih ljudeh v šoli. Premalo je,
če se borimo za bora legal is, zoper
kajenje in alkoholizem. Naj samo
opozorim na to, da v Ameriki in
Sovjetski zvezi posvečajo veliko po-
zornost zlasti glasbeni vzgoji.
Osvetlil bi rad tudi vprašanje, za-
kaj je v gospodarstvu tako slabo ra-
zumevanje za kulturo. Začetek pro-
blema je vsekakor iskati v šolstvu.
V naših osnovnih šolah imamo še ne-
kaj estetske vzgoje, toda ta je izred-
no okrnjena v srednjih šolah, da o
'strokovnih šolah raje ne govorim.
Vse, kar tu zadosti estetski vzgoji,
je pouk i>etja, ki pa je v urnikih na
zadnjem mestu in pogosto sploh od-
pade. Približno 10 odstotkov vseh
otrok obiskuje pevske vaje. In kaj
je z ostalimi 90 odstotki? Ko pri-
dejo ti otroci v kakšno strokovno
šolo, odpade še petje, ker pouk ob-
ravnava izključno strokovne pred-
mete. Iz strokovne šole gredo mladi
ljudje v vojsko, nato v proizvodnjo
in od tod s časom morda na vodilna
mesta. In če ti nimajo posluha za
nekaj, kar jim nikoli ni moglo biti
blizu (za to pač niso sami krivi!), se
jim, ne smemo čuditi. Ce pa bi jih
že od vsega početka vzgajali tudi v
ljubezni do kulturnih dobrin, se po-
treba po njih z vstopom na delov-
no mesto nikakor ne bi zmanjšala
in nam ne bi bilo težko pritegniti lju-
di iz proizvodnje recimo v gledališče.
Problematika na kuiturnem po-
dročiu ie zelo široka, saj zajema tako
rekoč ključna vprašan.ia. med kate-
rimi ?o gotovo na prvem mestu ka-
dri in materialna sredstva.
Prihodnjič: Rruno Hartman —
Abonma delovnih organizacij samo
60 ljudi
IZ ŠENTJURJA
f)rj\VNOST DEI.AVSKF. UNIVERZE
Delavska univerza \ Šentjurju je zelo de-
Ihvti.i. v tem šolskem letu nameravajo or-
ganizirati ie drugo stopnjo knjigovodskega
tečaja, stojepisni tečaj, večerno mladinsko
politično šolo in šolo za starše. Razen tega
])a ho organizirala po podjetjih posebne
seminarje za pridobitev kvalifikacije in stro-
kovna predavanja. Imajo pa še stalna pre-
davanja o obrambni vzgoji prebivalstva, po-
navadi spremljana s celovečernim filmom.
PREŠERNOV DAN
POUKA PROST?
Le zakaj je ta dan pouka prost
danf Seveda — kulturni praznik na-*
še|{« naroda je ta dan. In naša mla-
dina je tako nekulturna — slišimo
večkrat s te ali one strani in tudi s
stran prosvetnih delavcev samih, ki
to mladino vzgajajo. Toda če je že
res kdaj taka, kdo je temu kriv?
Za nekaj Sol v Celju vem, ki po
mojem niso uredile prav nič ob tem
kulturnem prazniku. V nekem
razredu sploh ni nihče ničesar spre-
govoril o tem dnevu, dru(;od so zo-
pet zelo skromno že dan pr«M v eni
sami skromni šolski urici oVpravili
praznik z življenjepisom in nekaj
resnicami, medtem ko so imeli še
isti dan zvečer šolski mladinski ples
v telovadnici (menda predpustni).
Ali ne bi bilo boljše prirejati lepe
skupne proslaVe na sam praznik
S. februarja v telovadnicah s pou-
darkom na kulturnem oblikovanju
naše mladine, morda celo podeliti
nekaj skromnih nagrad za kulturne
dosežke mladine v preteklem obdob-
ju? Ali na naših šolah ni kulturnih
dosežkov mladine? Mora biti res
8. februar popolnoma prost dan?
In še ta ples zvečer (kaj pa horo
legalis?)? Ali ne bi bilo prav letos
boljše prirediti npr. proslavo do-
Ooldne. ples pa popoldne — oboje
v telovadnici, ker nismo proti te-
mu, da se mladina ne bi tudi kul-
turno zabavala!	— nec
Stran 6
CELJSKI TEDNIK
St. 6 — 14. februarja 1964
Spreten goljuf za zapahi
23-LETNI ROMAN SEGA OBSOJEN NA 4 LETA IN 6 MESECEV STROGEGA ZAPORA
PRETEKLI TEDEN SE JE PRED CELJSKIM OKROŽNIM SODISCEM KON-
ČALA RAZPRAVA ZOPER 25-LETNEGA ROMANA ŠEGO IZ ŠOŠTANJA, KI JE
v OSMIH MESECIH NAPRAVIL 58 KAZNIVIH DEJANJ, V KATERHl JE PRI-
GOLJUFAL 1.147.880 DINARJEV. ZASEBNIKE JE OŠKODOVAL ZA 917.200 DIN,
GOSTINSKA PODJETJA V SLOVENIJI IN DALMACIJI ZA 79.480 DIN, 50.200
DIN PA ZNAŠA VREDNOST PRISVOJENIH PREDMETOV. SODIŠČE JE IZREK.
LO KAZEN ŠTIRI LETA IN ŠEST MESECEV STROGEGA ZAPORA TER PO-
VRAČILO SREDSTEV V VIŠINI 409.680 DINARJEV.
Ko je bilo Romanu štiri leta je
zbolel za očesno tuberkulozo. Potem
je prebolel tuberkulozo na pljučih,
dvanajstletnemu je pa cirkularka od-
rezala prste na roki.
'>Do dvanajstega leta je bil več v
bolnišnici kot doma<', je povedala
mati, ki je po lastni želji pričala na
obravnavi.
Roman je bil bister otrok. Uče-
nje mu ni delalo težav. P.ad je bral
in še raje se je lepo oblačil. Končal
je štiri gimnazijo. Njegova prva za-
poslitev je bila v čolnarni Zbilje pri
Medvodah. Zaradi nizkega zaslužka
je to zaposlitev opustil in se zapo-
slil pri DOZ-u .v Ljubljani. Tam je
ostal do aprila 1963. leta. Bolj kot
delo ga je mikalo brezskrbno in raz-
sipno življenje, za to pa je potrebo-
val denar. Novembra 1962 je začel
z majhnimi goljufijami. Od znancev
si je s pretvezo, da denar potrebuje
za darilo ženi, za otroški voziček, za
popravilo avtomobila, ipd., začel spo-
sojati sprva manjše vsote. Ko pa je
videl, da mu "»-posel« uspeva, so po-
stale njegove želje in zahteve zme-
raj večje. Hodil je v hribe in na mor-
je, izdajal se je za gorskega reševal-
ca ali podvodnega ribiča in izvabljal
od ljudi denar. Ni gledal na to, kak-
šne ljudi je goljufal. Zanj je bilo
glavno, da je prišel do sredstev, za
svoje razkošno življenje.
Izdajal se je zdaj za zdravnika,
zdaj za advokata, pa za odvetnika in
direktorja. Zanimivo je, kar je po-
vedal na razpravi:
sem se izdajal za zdravnika,
sem moral paziti, da ljudje niso bili
preveč izobraženi. Lažje je bilo —
kadar sem govoril, da sem advokat,
saj sem že od -nekdaj znal sukati je-
zik. Najlaže je pa bilo, če sem se iz-
dajal za direktorja ..
Sega je edinstven primer človeka,
ki je v dobrem pol letu prigoljufal
več kot milijon dinarjev. S spretnim
govorjenjem in s hitro prilagoditvijo
vsaki situaciji si je pridobil zaupa-
nje ljudi. Oguljufal je vsakogar, ki
mu je nasedel, celo ljudi z minimal-
nimi mesečnimi dohodki.
Sarti je povedal, da invalidnost ni
bila ovira, da ne bi mogel delati in
si tako prislužiti sredstev za pošteno
življenje, sredstva, s katerimi bi lah-
ko vzdrževal ženo in šestmesečnega
otroka. Raje se je pa podal na nepo-
šteno pot. Ni se zavedal, da je ta
kratka in da ji kmalu pridejo na sled.
M. S.
TRČENJE NA OVINKU
Preteklo sredo je vozil iz Celja
proti Laškem z veliko hitrostjo voz-
nik osebnega avtobomila MB-92-44
Adolf Ferk. Ker mu je nasproti pri-
peljal tovornjak s prikolico, je pričel
zavirati. Pri tem ga je na blagem
ovinku in spolzki cesti pričelo zana-
šati ter je trčil v tovornjak. Na srečo
se ni nihče poškodoval, materialno
škodo pa cenijo na približno 300 ti-
soč dinarjev.
MOPEDIST V PEŠCA
v nedeljo se je v Velenju, na Ko-
roški cesti, zaletel mopedist Alojz
Friškovec pri prehitevanju v pešca
Martina Flač. Pri tem sla oba padla.
Pri padcu je dobil mopedist težje te-
lesne poškodbe po glavi, pešec pa je
bil lažje poškodovan.
NEPRAVILNO
ZAVIRANJE
v četrtek je vozil po Mariborski
cesti, iz smeri Maribor, voznik oseb-
nega avtoriiobila MB-69-03 Jurij Pod-
goreleo. Pri Cinkarni je naenkrat ne-
pravilno zavil v levo in pri tem je
trčil vanj za njim vozeči tovornjak,
ki ga je rinil pred seboj še nekaj
metrov. Na srečo se ni nobeden te-
lesno poškodoval, škodo pa cenijo na
približno 150 tisoč dinarjev.
LETOŠNJE LETO
ŽE DRUGA NESREČA - SMRTNA
Letos se je na celjskem področju
pripetila že druga prometna nesreča
s smrtnim izidom. Preteklo sredo je
namreč v Loki pri Zidanem mostu
LAŠKO
Od 2. februarja do 8. februarja 1%4 ni
bilo rojstev.
POROČILI SO SE:
Anton Lapornik. rudar iz Sedraža in
Ljudmila Kolar, lakirka iz Lipnega dola.
Franc Brumec, rudar iz Rečice in Amalija
Ojstršek, noljedelka iz Ojstrega. Gašper
SmrkoH, TtTjučavničar iz Vojnika in Tere-
zija Kfinar, poljedelka iz Požnice. Kari Go-
tar, električar in Matilda Rezec, servirka
iz Strmca. Ladislav I^endero, delavec in
Frančiška Metelko, delavka, oba iz Celja.
Kari Kovač, tekstilni pripravljalec in Ka-
rolina Mastnak, trgovska pomočnica, oba- iz
Lahomnega. Milan Zelič, parketaj iz Celja
in Marija Kolar, delavka iz Laškega. Maks
Soršek, dentist in Ladislava Cnkala, učite-
ljica, oba iz Vranskega. Anton Laznik, mi-
zar iz Podstnreke in Mihaela Koritnik, go.
spodinjska pomočnica iz Velikega Širja.
Franjo Terglav, kovinostrugar iz Njivic in
Ana Sirk, trgovska pomočnica iz Radeč,
lože Keše, kmetovalec iz Gorele in Majda
Strnad, gospculinjska pomočnica iz Branka.
voznik osebnega avtomobila Danijel
Hočevar do smrti povozil 63-letnega
pešca Ivana Anžurja. Voznik osebne-
ga avtomobila je namreč zaradi pre-
velike hitrosti izgubil oblast nad vo-
zilom, ko je na zavoju zaviral. Pri
tem je avto zaneslo na drugo stran
ceste. Pešec, ki je videl, da avto za-
naša se je umaknil na skrajno desno
stran ceste, toda kljub temu ga je
avto zadel in ga rinil pred sfeboj tri
metre. Pri nesreči je dobil pešec
težke telesne poškodbe, katerim je
naslednji dan v celjski bolnišnici tudi
podlegel.
ZANESLO GA JE
Po cesti proti Mariboru je pretekli
petek vozil Kari Einfald osebni avto
MB 96-25. V Stranicah mu je pripeljal
nasproti osebnim avtomobilom
CE-44-15 Ivan Cepin, ki ga je na
spolzki cesti zaneslo na levo stran
ceste in je trčil vanj. Pri nesreči sta
se težje telesno poškodovala Ivan Ce-
pin in Jože Trunkel. Škode na vozilih
pa je za približno 250 tisoč dinarjev.
SMRT OTROKA
PRI SMUČANJU
Včeraj dopodne se je pri smučanju
smrtno ponesrečil KLANJSEK JO-
ZEK, učenec Osnovne šole Sentjurij
pri Celju, doma iz Pešnice. Kljub ta-
kojšnjemu prevozu z rešilnim avto-
mobilom in zdravniški intervenciji,
je umrl v Celjski bolnici.
ŠOLE. ZA STARŠE SO POTREBNE
. Pretekli teden je bila v Celju sknp^na se-
ja sekretariata okrajnega komiteja Zveze
mladine in predsedstva okrajnega odbora
društva prijateljev mladine. Na seji, ki je
lepo uspela, so ugotovili, da imata obe or-
ganizaciji več podobnih točk pri svojih de-
lovnih načrtih. Ko so se dogovorili za teme-
Ijitejše skupno delo, so najprej sklenili or-
ganizirati šolo za starše. Istočasno pa so se
dogovorili, da bodo skupaj posvečali več
pozornosti tudi mladim ljudem z osemletli.
-nd
UMRLI SO:
Ana Sober rojena Selič, družinska upo-
kojenka i? Vel. Sirja (77).
ŠENTJUR PRI CELJU
Od 2. februarja do 8. februarja 1964 se je
rodil en deček.
POROČILI SO SE:
Anton Orozl, invalidski upokojenec iz Ve.
lenja in Marija vSlemenšek, poljedelka iz
Jazbin. Jožef Pasczvnski, delavec iz Lahov-
prabna in Frančiška Tilinger iz Vrhnega.
Anton Polšak, poljedelec iz Krivice in Ju-
stina Novak, snažilka iz Krivice. Silvester
R upnik, poljedelec iz Zbelovske gore in
Marjeta Andrinek, poljedelka iz Slatine pri
Ponikvi. Oton Zagajšek, kamnosek iz Bole-
tine in Bogomila Marinšek, kuharica iz
Spodnjih Zreč. Edmund Kunej, kmetovalec
iz Gorjan in Kristina Jagodic, poljedelka
iz Voglajne. Rihard Lah, ključavničar iz
Trško gorce in Karolina Rezar, poljedelka
iz Podgrada. Mihael Tonjko, kmetovalec iz
Javorja in Marija Recko, jioljedelka iz
Drobinskega. Jožef Gračnar, kmetovalec iz
jelc in Olga Rosaber, poljedelka iz Javor-
ja. Alojz C mok, delavec iz Slivnice in Iva-
na Pnkl, poljedelka iz Slivnice.- Stanislav
Strašek, avtoklepar iz Dobovca in Marija
Bračič, poljedelka iz Boletine.
UMRLI SO:	^
Rozalija Regoršek, iz Nove vasi (8"'). Ma-
tilda Vrečko, gospodinja iz Vrbnega (48).
Zaradi obilice porok v predpust-
nem času je bil seznam novih zakon-
cev v celjski in žalski občini preob-
širen. Morda ga bomo objavili drugič.
Novoporočencem vseeno vso srečo!
BREŽICE
Od 1. februarja do 8. februarja 1964 ni
bilo rojstev niti porok.
1 MRLI SO:
Matija Klemenčir, preužitkar. Krška vas
(«7). Pavel Planine, kmetovalec iz Pesjega
(6)). Vlahek Barbara, rojena Vogrin, dru.
žinska upotojenka iz Laduč (77).
VELENJE
Od 2. februarja do 8. februarja 1%4 ni
bilo rojstev niti smrtnih primerov.
POROČILI SO SE:
Marjan Karat, delavec iz Metlač in (.er.
truda Pir^-čnik, delavka iz Šoštanja. Alojz
Atelsek. kmetovalec iz Lei)e njive in Štef-
ka Mazej, gospodinja iz Belih vod. Anton
Mravljak, strojni ključavničar iz Velenja
in Silvestra Gajšek, natakarica iz Šoštanja.
Jože Petek, pleskar iz Slovenskih Konjic in
Antonija Karat, trgovska pomočnica iz Slo-
venskih Konjic.
Preprodajah je čevlje
OBRAVNAVA PROTI BIVŠI POŠLO VODKINJI ►►JADRANA«
Pretekli teden ,ie bila pred tričlan-
skim senatom okrožnega sodišča v
Celju, ki mu ,ie predsedoval sodnik
Oskar Dobovišek, obravnava proti
bivši noslovodkm.ii trgovine »-Jadran-«
v Cel.iu, MILENI ROLIH, ki je bila
obdolžena goljufije in zlorabe urad-
nega položaja.
Obtoženka je vdova in je že več
časa živela s trgovskim potnikom
Slavkom Plavštajnerjem, ki je tudi
poročen. Za svoje in njegove potrebe,
si je od julija 1962. pa db oktobra
1963. leta izposodila od dnevnih
izkupičkov v trgovini čez 1,7 mi-
lijona dinarjev. Denar je jemala v
vsotah od 5 pa do 30 tisoč dinarjev.
Kasneje sta s Plavštajnerjem najela
več kreditov, iz katerih je Rolihova
potom vračala denar v poslovalnico
in je tako do aretacije vrnila že 1
miliion in 450 tisoč dinarjev. Vsote,
ki si jih je izposodila je poravnala z
inkasom prihodnjega dne (inkaso se
odda v banki do 11. ure prihodnjega
dne), deloma pa je paragonske bloke
odnašala domov in jih prinašala kas-
neje, ko je denar vračala, s poprav-
ljenimi datumi.
Razen tega pa je bila obtožena še,
da je v času od leta 1957. pa do 1962.
kupila na svoj račun od privatnih
čevljarskih mojstrov Karla Marušiča
iz Ljubljane in Škoberneta iz Šem-
petra v Savinjski dolini ter od pod-
jetja H-Mivka« iz Ljubljane, najmanj
722 parov moške, predvsem pa žen-
ske obutve, za približno 2 milijona
dinarjev. To obutev je nato prodajala
v »-Jadranu« pod firmo te trgovine,
v resnici pa na svoj račun. Ker je
čevlje prodajala po dnevnih malo-
prodajnih cenah, je zaslužila najmanj
700 tisoč dinarjev.
Obtoženka je vsa dejanja priznala
in sodišče jo je obsodilo na enotno
kazen 1 leta in 3 mesecev zapora. Ob-
enem pa mora plačati 700 tisoč di-
narjev, ki si jih je pridobila s pre-
sedajo čevljev.
koba. — Edvard Kitak iz Teharja si je pri
delu poškodoval nogo. — Pri padcu si je
zlomila nogo Neža Rovšnik iz Braslovč. —
Pri padcu si je zlomil llogo Valentin Dobi.
šek iz Vojnika. — Roko si je poškodovala
pri padcu Marija Jurač iz Vojnika. — Voj-
ko Glušič iz Žalca je padel in si poškodoval
glavo. — Elizabeta Krašovec iz Celja si je
pri padcu poškodovala hrbtenico.
Silva Oder iz Colja si jp pri parim poško-
dovala roko. Jakob Hropat iz Zeornjih
Grušovrlj je padel s kolesa. Zlomil si je
iiogo. Jožefa 1'iiiter iz lloiiira pri Strmru
je padla na lodti. Zlomila si je roko. —
Pri padru si je /lomil roko Janez Šoster iz
Prekopa. — fvan (""epiii iz Maribora je v
Celju padel. Poškodoviil si je glavo. - Jože
Pur iz Zabukovja nad Sevniro je padel. Po-
škodoval si je nogo. — Pri padcu si je zlo-
mil nogo Jakob Novak iz Vojnika. - Na
Ostrožncm je padel IjarI Starki. Zlomil si
je nogo. — Frančiška Štajner iz Žalca si je
pri padcu poškodovala nogo. — Pri delu se
je poškodoval v kolku Ivan Skok iz Ja-
Komisija zii sprejem in odpust delavcev pri Tovarni perila
»TOPER« razpisuje prosta delovna mesta za:
1.	večje število kvalificiranih in polkvalificiraiiih šivilj
2.	3 kvalificirane krojače
Nastop službe takoj ali po dogovoru!
Za vse informacije se obrnite na kadrovski oddelek
p(Kljelja.
ČE JE IJUBITELJ STARIM
PREGOREC PRI »ZBIRANJU«
' v kratkem bo na celjskem okrož-
nem sodišču sodna obravnava proti
»prenapetemu« zbiralcu umetnin, ki
si je prisvojeval umetnostne vredno-
te iz cerkva. Po vandalskih prekupče-
vanjih in krajah umetnin in kulturnih
spomenikov v mariborski in ptujski
okolici, o katerih je bilo že v dnev-
nem časopisju pisano, je skoraj v
istem času operirala tudi v Celju in
okolici skupina »zbiralcev«, ki so ce-
lo vdirali v cerkev, da bi zadostili
svoji lakomnosti. Vsi ti primeri kaže-
jo, kako slabo so te kulturne vredno-
te zaščitene in varovane, saj v večini
primerov ni v zadostni meri pravo-
časno ukrepano, dogaja se celo, da
ljudje, ki so neposredno odgovorni za
te vrednote celo pomagajo razno raz-
nim »občudovalcem« in zbirateljem
pri njihovem nečednem delu.
Pred nedavnim je bila končana pre-
iskava in uveden kazenski postopek
proti nekdahjemu predmetnemu učite-
Iju-kiparju celjskega učiteljišča Anto-
nu Arnolu, ki je s pomočjo ključarja
in njegove hčerke odnašal iz cerkve
Sv. Pankraca v Lembergu plas-tike Ln"
fragmente. S tem se ni zadovoljil, tem-
več je v naslednjem letu »obiskal«
tudi cerkev sv. Maksimiljana v Celju,
iz katere je prav tako odnesel nekaj
plastik, fragmentov in aplikacij. Vred-
nost odnesenih stvari po grobi ocenit-
vi umetnostnih zgodovinarjev presega
milijonsko vrednost, pri tem pa ni
upoštevana nastala škoda, ki je na-
stala pri nasilni odstranitvi fragmen-
tov in plastik iz umetninskih celot in
»strokovno« restavriranje in konser-
viranje, ki jih je opravljal.
Obtoženi Anton Arnol je že med
preiskavo priznal in opisal način ka-
ko je izrabljal nevednost in naivnost
ljudi, ki so posedovali, ali bili postav-
ljeni za varuhe kulturnih spomenikov.
Kot predmetni učitelj je med poukom
od učencev poizvedoval po kulturnih
spomenikih v njihoviii rojstnih krajih.
Tako je zvedel tudi za cerkev Sv. Pan-
kraca v Lembergu od svojega učenca.
Tako je zvedel, da je cerkev slabo
■oskrbovana in da je v njej precej
umetniških vrednosti. Nekaj dni pred
29. novembrom 1962. leta je naprosil
tega učenca, da ga je peljal v Lem-
berg na ogled umetnostnih spomeni-
kov. Med ogledovanjem po vasi je iz-
vedel, da cerkev že dalj časa ni v
uporabi in da je slabo oskrbovana.
Cerkev je bila grajena pred petnaj-
stim stoletjem v nekdainjem okrožnem
središču. Po smrti Eme Krške je celot-
no ozemlje pripadalo Oglejskim patri-
arhom. Prvi zapiski nosijo letnico 1300.
V. 16. stoletju jo omenja vizitator,
kardinal Santini v svojih spominih.
Po požaru v 15. stoletju sq jo razši-
rili v romarksikem slogu, tri stoletja
pozneje je dobila cerkev novo opre-
mo v baročnem slogu. Cerkev je bila
med vojno precej poškodovana. To je
takoj vzbudilo pozornost obtoženega
Ant )ria Arnola. Izvedel je, da jo va-
ruje ključar Pavel Večerič. Le-tega j/
med ogledom notranjosti cerkve pre-
pričal, da mu je dovolil vzeti tri pla-
stike, ki so bile ob oknu, z motivacijo
da tu propadajo, ker so izpostavljene
vidgi. Za nagrajdo mu je dal 2000 din.
Plastike je nato odnesel domov v Ce-
lje, kjer jih je očistil in »restavriral«.
Med ogledom cerkve si je ogledal
umetnine in si jih zapomnil, tako da
je med drugim obiskom že točno ve-
del, katere stvari bo vzel.
(Konec prihodnjič)
Cerkev Sv. Pankraca pri Lembergu
Celjski trg
spinace ni
Čeprav je bila tsreda, — in
ta je po navadi dolber trzni
dan — je ibilo toikrat ma ftržni-
ci ddkaj pusto in raz no. 2e
o(b ,pol dvunajsitih «<) iza stoj-
nicami ostali saimo še iproda-
jalci Agrokotnlbinata Zaiec,
Aigropronieta in nekaj proda-
jalcev soilate. Talko tore,j oeilj-
fiika tržniLca še vedino živi v
zaaimenju zime i'n kaže, da 'bo
vsaj še nekaj čaisa tako.
K ram pi r s« v prottsklem tednu
prodajaH ipo 48 do 60 dinar-
jev kilogram, belo gilavnatio
zelje ipo 60 do 120 — von^dar
je to zelje iz Splita — rdeče
ipo 70 inSO dinarjev, ikislo ze-
lje pa ,ix) 80 do 100 dinarjev.
Zeljne iplatiče, ki jih gospo-
dinje rabijo v gtlavnnem iza sar-
ino )a »m« laliiko kupilii iza
' 120 dinarjev. Ohrovt je !bil ipo
80 do 120 dinarjev kiiagram,
pesa po 70 <io 150, en d vi j a po
160 iiii 200. motovileč po 700
do 800 dinarjev (!), radič ipa po
440 do 600 dinarjev. Cv«tač-a
je billa ijk) 280 do 310 diinar-
jev.
Suho sadje je v teh dneh
kaj ippgost gost ceiljiske tržni-
ce, iprodajajo ipa ga ipo 160
do 180 dinarjev .Grozdja v
prete^klcm K^imii ni bilo, limo-
ne in ipomaranče ipa so pro-
dajali [>o 280 diinarjev: Po-
vejmo še. da so bile suhe fige
,po 240 do 320 dinarjev Ikilo-
g^raim. orehova jeidrca ipa ipo
1000 do 1100. Jajca so se spet
pocenila. 30 ali 35 dinarjev za
eno še kar nekaiko gre, oe
pomi^^limo. da ismo jih plače-
vali letos že ipo 50 dinarjev.
Na tržnici najibolj iprimanj-
kiije špinače. dnKgače ipa je
zelenjave ra.;^meroma dovolj.
,ca
st. « — 14. feljruarja 1964
CELJSKI TEDNIK
Stsnao 9
Zavod za rehabilitacijo invalidov v Celju razpisuje delovno
mesto
PLASTIFICERJA
to je delavca v plastifilkaciji Zavoda.
Osebna diohodiki po .pravilndku o delitvi osebnih dohodkov
Zavoda,
Razipiis velja do zasedlhe delovn^a mosta. Prijave pošljite
čimprej na naslov: Zavod za rehabilitacijo invalidov v Ce ju,
Jpavčeva ulica 6 — p. p. 101.
Casopiisino podjetje »Celjski tis(k« Celje zaposli takoj
kvalificiranega fotografa
oziroma
fotografa-amaterja
Kandidati, ki so regulirali obveznost v JLA, stanujejo
na področju mesta Celja in imajo veselje za prekvalifika-
cijo za reprodukcijiskega fotografa, naj osebno prinesejo
ponudbe v kadrovski sektor podjetja, Celje, Trg V. kongre-
sa št. 5.
-GORENJE«
tovarna gospodinjske opreme
v Velenju
razpisuje več prostih delovnih
mest
VK KLJUČAVNIČARJEV
za delo mojstrov v proiz-
vodnji in
KV KLJUČAVNIČARJEV
za delo v delavnici vzdrževal-
nega obrata.
Plača po pravilniku o delitvi
osebnih dohodkov. Interesenti
naj pošljejo pismene ponudbe
ali pa se osebno zglase v up-
ravi podjetja.
RAZPIS
Stanovanjski sklad Žalec razpisuje naslednja prosta delovna
mesta za potrebe stanovanjskega servisa:
1.	3 KVALIFICIRANE ZIDARJE
2.	4 NEKVALIFICIRANE ALI POLKVALIFICIRANE
STRE2ACE
3.	i MIZARJA, KI JE SPOSOBEN TUDI TESARSKIH DEL
4.	2 SOBOPLESKARJA
5.	i VODOVODNEGA INSTALATERJA SPOSOBNEGA KLE-
PARSKIH DEL
6.	1 PEČARJA.
Za vsa mesta razen pod 2. je zaželjena ustrezna izobrazba.
Vloge z življenjepiseni je nasloviti do 29. 2. 1964 na Stano-
vanjski sklad Žalec.
Osebni dohodki po pravilniku.
Stanovanjski sklad Žalec
Komisija za sprejem in odpust delavcev OBC »Zarja« Žalec
razpisuje prosti delovni mesti:
1 STROJEPISKE
1 SKLADIŠČNIKA ZA ELEKTRO IN KLJUČAVNIČARSKI
MATERIAL.
Prosinje ({KJtšljite komisiji za sprejem in odipinst delavcev Obrt-
ni ceinter »Zarja« Žalec.
Razpis velja do izaisedlbe delovnih most.
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO S SERVISI
„AVTO" CELJE
Celje
sporoča cenjenim ist-rankam, da opravlja prodajo avtomobilov
in rezervnih iddlov, predvsem vozil ZASTAVvV, TAM, IMV Novo
mesto, ter motorniih koles rn dvokolos. ()l>onem vi/jdržuje v ga-
raii^tnem in fizven garaiitneni rok)u vsa oineiijeiia vozilu.
Poslužujte se naišiJi servisnih tfelaviiiic v Celju ter v Medlogu
■pri Celju in naših iprodajaln v Celj«, Velenju, .^eiiinpetru v Sa-
vinj^)'ki dolini, Brestanici in Ptuju. • ^
Uslužnostni servis pri Krajevni skupnosti »Dolgo |)olje« Celje,
Kersnikova ulica št. 31 razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	RACUNOVODJO
pogoj: srednja šola z večletno prakso;
2.	KLEPARJA
l>ogoj: kvalificiran delavec;
3.	VODOVODNEGA INSTALATERJA
pogoj: kvalificiran delavec;
4.	HONORARNEGA SKLADIŠČNIKA,
Pisimene pontiidlbe s krailikim ojpisoin dasedanjeiga d(?la iii živ-
Ijenjopiisom pošljite tajništvu servisa do 25. 2. 1%4.
Osdbni dohocSki po ipravilniiku o osebnih dohodlkih.
Naistoij) iskižbe možen italkoj a'li ipo dogovoru.
Stanovainje ni zaigotovljeno.
ZAHVALA
Ob preraiii iagutlbi na'šeig'a moža in zlatega aifka
Vinka Šeliga
(ve ipniisrčno zaih valj u jem vi.som, ki i.so iga i«,premi'li na iijt^govi
zadnji {K>ti in pdklonili ven<«. Posebno zaihvalo /smo dolžni dr.
znanosti iprimaTiin Henbertu Zaveršnilku, lk<i je vkoži'1 vos trud, "da
me ibi prišlo do italko iiisodnega udarca. Prav ilepa hvala tudi iprini.
idr. llojniikiii. isestr^tiina Pavlici in Martinici ter vse»m/u ostalemu
zdravniškemu in istre/in^emu ose'bju, ki .so ibili tajko doibri in (pokoj-
nemu liajjšali tnpljenje. Zahvaljujemo ise tudi 'pevsikeniu ziboru
jlvan Camkar«. taiborniikom z Doligega polja, ki 'so nam v luijtež-
jih dneh stali ob sitrani in najm lajišali nei/imer.no liol^ino.
Žena 'rii<ika,'OitrKK-i Ir<MKa. Vimkoin Marjančck
VABIMO NA NASE IZLETE:
Strokovnjaki frizerske obrtil
v BudiinpeSto — na internacionalni frizer-
spi šanipionat (v času od 22. do 2i. 3.).
Cenil 24.500 din. Prijave sprejemamo do
februarja 1964.
VERONA — štiridnevni avtobusni izlet na
mednarodni kmetijski velesejem; istočasno
ogled Benetk; prijave do 10. februarja.
DUIV.AJ — štiridnevni avtobusni izlet na
mednarodni spomladanski velesejem; od-
hod iz Ljubljane 15. in 18. marca; prijave
do 2(t. februarja.
AZ[IPN.\ OBALA — sedemdnevni avtobusni
izlet v aprilu;, istočasni ogled Milana, To-
rina in Genove; prijave do 29. februarja.
MILANO — štiridnevni avtobusni izlet na
mednarodni velesejem v aprilu; istočasno
ogled Benetk; prijave do 10. marca.
VARŠAVA — desetdnevni avtobusni izlet v
aprilu; prijave do 10. marca.
MUNCHEN — petdnevni avtdjju.šni izlet na
niednarodni obrtniški velesejem konec ma-
ja. Prijave do 5. aprila.
CART(;R.4D — desetdnevni avtobusni izlet
maja meseca; istočasno tudi ogled Sofije;
prijavo do 2'). februarja.
RIM — SAN MARLNO — sedemdnevni av-
tobusni izlet v času j)rvoniajskih prazni-
kovv prijave do ">0. marca.
AVSTRIJA -- ŠVICA ITALIJA - sedem-
dnevni avtobusni izlet (Innsbruck — Zii-
rich Boru — Luzern — Milano) v času
praznikov; prijavo do 25. marca.
Prod vsakim izletom obiščite turistično
podjetje Kompas — Celje. Organiziramo
kolektivna potovanja in izlete po Jugosla-
viji in v inozemstvo z modernimi turistič-
nimi avtobusi, z rednimi in posebnimi vlaki,
ladjami'obalne in,rečne plovbe in, posebnimi
letali. Kompas — Celje posreduje prodajo
\soh vrst vozovnic za železniški pomorski
ui letalski promet. Kompas posreduje v naj-
krajšem času nabavo potnih listov, vizumov
tor menja tuja plačilna sredstva in spreje-
ni4 depozite.
Kompas Celje daje brezplačno vse pro-
Diotne in turistično informacije, prodaja
razglednice, zoniljevido, spominke, filateli-
stično znamke itd. Prod vsakim potovanjem
se posvetujte v poslovalnici.
Se priporoča: Kompas — Celje
Tomšičev trg 1 — tel. 23-50
• GLEDALIŠČE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
CELJE
iVtok, 14. februarja 1964 ob 19.30: Alexandro
Rivoniale: RE/.KTl VIST. C.ostovanje v
Slovenski Bistrici.
Sobota, 15. februarja 1964 ob 20. uri:
Alexandro Rivelnulo: REZERVIST. Gosto-
vanji« .v Velenju,
^pflelja. 1'6. februarja 1964 ob 16. uri: Bren-
dan Behan: TALIX' — komedija. (Gostova-
nje Drame S.\C. Ljubljana.
J^edelja, 16. februarja 1964 ob 19.30: Bren-
dan Behan: T.\LEC — komedija. Gostova-
nje Drame .S\C, Ljubljana. Predprodaja
Vstopnic za |)redstavi TALCA v soboto od
IT. do 19. ure, na dan predstave dve uri
prod pričetkom obeh predstav,
'urok, 18. februarja 1964 ob 19.30: 0'Neill:
STRAST POD BRluSTI. (Gostovanje v Slo-
venskih Konjicah,
^fcda, 19. februarja 1964 ob 15.30: Alexan-
'Ire Rivenialo: REZERVIST. 11. šol. abon-
. "'H. Stoječa so še na razpolago,
''trtok, 20. februarja 1%4 ob 19.30: Alexan-
•1^0 Rivomalo: REZERVIST. (Jostovanje v
,, "rožicah.
'< t<'k, 21. februarja 1964 ob 15.30: Alexan-
"ro Rivonuile: REZERVI.ST. I. šolski abon-
■''i'. Stojišča so še na razpolago.
J V nedeljo, ■ lf>. februarja bo ljubljanska
"farna poslovala v Celju ob 16. in 19.30.
■j^Prizorili bodo komedijo »Talec«, irskega
.■"amatiku Brendana Behana. Na to uspelo
•elo v režiji Mileta Koruna in v kreacijah
. "venskih dramskih pr>akov Staneta Sever-
ito u"'"'' Pofl^njpve in drugih občinstvo šr
»•"SebeJ opozarjamo.
•	KINO
Kino SVOBODA Šempeter v Savinjski dolini
15. in t6. februarja .1964 »SEVERNO PROTI
ALJASKI«, ameriški barvni Cs film
19.	februarja 1964 »POGLED Z MOSTU«,
francoski film
20.	februarja 1964 »NEZADRZLJIVk, an-
gleški film
Kino SEVNICA
15. in 16. februarja 1964 '»VIKINGI«, ameri-
ški film
19. februarja 1964 »V SOBOTO ZVEČER IN
NEDELJO ZJUTRAJ«, angleški film
•	KONCERTI
Sreda, 26. februarja:
1\'. abonmajski koncert
violinist Rok Klopčič in pianist
Marijan I.ipovšek
Sreda, It. marca:
v. abonmajski koncert
Desire N'Kooua. pianist iz PARIZA
Začetek koncertov je ob 19.30 v Narod-
nem domu.
Cenjene abonente prosimo, da poravnajo
zapadli obrok.
Koncertna poslovalnica
pri Glasbeni šoli v Celju
•	PRODAM
rJobrn ohranjeno spalnico (orehov furnir), z
žimnicnmi, in vložki ter posteljno pregri-
njalo prodam. Skupna vrednost 90.000 din.
Pati^ Tončka. Frizerski salon >Center€ Ve-
lonie.
Zaradi selitve prodam kompletno kuhinjsko
opremo — i-Rex - - Weckove« kozarce JTa
vlaeanjo, omare, štedilnik itd. Coh Ana.
Celje, C"orestinova ulica 16/1 (v bližini
Skatne kleti).
Unokojenki, upokojencu alt starejšima upo-
kojencema brez otrok, dosmrtno prodam
krasno stanovanje s kopalnico v novi hiši,
v zap.idnom delu Celja. Ponudbe na up-
ravo lista t>od šifro >Izbica stanovanjac.
Gramofon »Edison — Bell« s ploščami pro-
dam. Cona 13.000 din. Naslov v upravi
lista.
Del hiše z zemljo, v okolici Celja, prodam
po ugodni ceni. Naslov v upravi lista.
Emajliran štedilnik — levi, prodam po
ugodni ceni. Naslov v unravi lista.
Klavir s kovinsko konstrukcijo prodam. Po-
nudbe na upravo lista pod »Brezhiben«.
Njivo — 23 ar v Sp. Loki pri Petrovčah dam
v najem ali prodam. Lešnik, Celje, Med-
log 4.
Belo opremo za samsko spalnico prodam.
Naslov v upravi lista.
Vseljivo dvosobno komfortno stanovanje z
vrtom prodam. Celje, Vrunčeva 37'f - levo.
L'>obro ohranjeno spalnico prodam. Naslov v
upravi lista.
»PRTMA« 150 ccm, letnik 61. lepo ohranjen
po ugodni ceni prodam. Aanovšek Justin,
ColjfT. Ljubljanska cesta 23.
Ugodno prodam >.Singer< čevljarski stroj, v
prav dobrem stanju. Krajnc Jože, Radniir-
je 81.
•	STANOVANJA
Mlada zakonca brez otrok iščeta sobo blizu
Celja — tudi odkupita. Naslov v upravi
lista.
Samska — išče sobo eventualno s poseb-
nim vhodom v centru ali bližini mesta.
Ima lastno posteljnino. Plačam za nekaj
mesecev vnaprej. Naslov v upravi lista.
Iščem opremljeno ali prazno sobo, po mož-
nosti s posebnim vhodom. Plačam dobro.
Naslov v upravi lista.
Samska uslužbenka išče prazno sobo v Ce-
lju ali neposredni bližini mesta. Naslov v
upravi lista.
Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam
dvoma tovarišicama. Plečnikova 23/[ (Alja-
žev hrib).
Sostanovalko s|)rejmem. .('olje, Jenkova 5.
Iščem opremljeno sobo. Naslov v upravi
lista.
•	OBVESTILA
Društvo stenografov in strojepiscev Celje,
Trg svobode lO/II vpisuje vsako dopoldne,
popoldne pa od 17. do 19. nre in na admini.
strativni šoli v začetni in nadaljevalni stro-
jepisni tečaj, ki se začne v sredo, 26. fe-
bruarja ob 18. uri nn administrativni šoli
ter v začetni in nadaljevalni stenografski
tečaj, ki se začneta v ponedeljek, 17. fe-
hriiAr.A oh Ift uri nri drnutvn
• RAZNO
Za hrano in^ stanovanje pomagam v gospo-
dinjstvu. .\aslov v upravi li.sta.
Mlajša upokojenka gre d\akrat tedensko
pomagat v gospodinjstvo. Naslov v upravi
lista.
Vajenca ali vajenko sprejme krojaški salon:
Meško, (olje, Prešernova ulica 6.
Mlado kravo zamenjam za konja- srednje
starosti. Horvat Rajmund, Sp. Roje 3 —
!>. Šempeter v Sav. dolini.
STROKOVNO čistim sadno drevje, režem
brajde in striženi žive meje. Pouudbe:
A rusnik, Celje, Teharska cesta 38.
ŽIVINOZDRAVNIŠKA
DEŽURNA SLUŽBA
Od 13. — 22. 2. 1%4
TISELJ Marjan, veterinar,
Celjo, Savinjska 3/II
Savinjsko nabrežje
telefon 28-71
OBVESTILO
vSlro^o obvezno cepljenje vseh
psov se ho na območju občine
Celje vršilo po na.slednjem dnev-
nem razporedu:
V	Škofji vasi, dne 2i. februar-
ja ob 8. uri v osemenjevalnici;
V	Ljubečni, dne 24. februarja
ob 11. uri v osemnjevalnici;
V	storah, dne 25. februarja ob
8. uri v osemenjevalnici Gajšek;
V	Slancah, dne 25. februarja
ob 11. uri pri Jakobu Kaču;
V	Šmartnem v Rož. d., dne 26.
februarja ob 9. uri v osemenje-
valnici.
Za mesto Celje in za zamudni-
ke v dneh 2., "5. in i. marca v ča-
su od 11. do 17. ure v prostorih
veterinarske postaje na Lavi.
Opozarjamo na visoke kazni
zoper kršilce.
Veterinarska inšpekcija
občine Celje
PUTNIK BEOGRAD - IZLETNIK CELJE
vas vabi na izlete:
—	za 4 dni na Dunaj z ogledom spomla-
danskega mednarodnega velt-sojma v dneh
od 15. marca do 22. marca 1964. Prijave
sprejemamo do 26. februarja 1964.
—	za 4 dni v VERONO na kmetijski ve-
lesejem za kmetijske strokovnjake in čla-
ne kmetijskih gospodarskih organizacij, ki
bo trajal od 9. 3. do 19. 3. 1964. Prijave
sprejemamo do 10. februarja.
—	vabimo vns na naše standardne izlete
za 2 dni v Benetke in TRST
—	za on dan z avtobusom v TRST
—	za oit <iun z avtobusom na Koroško.
VSE TURISTIČNE USLUGE VAM SOLID-
NO NUDI IZLETNIK TURISTIČNA A(;EN-
CIJA. POSLOVAL\CA CELJE, Titov trg 3
— nasproti avtobu.sne postaje, teicfoa 26-ilr.
Stran 6
CELJSKI TEDNIK
St. 6 — 14. februarja 1964
ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT
Nekoč je bila Amalija Belaj-Arbajterjeva državna prvakinja v smu.ških
tekih; zdaj pa jo bolj veselijo alpske discipline. Zraven nje — Herbert
Košič, okrajni prvak v slalomu za člane
ZIMSKI ŠPORT V PREBOLDU
v času zimskih šolskih počitnic je TVD
Partizan Prebold organiziralo začetnlški
in nadaljevalni smučarski tečaj, katerega
se je udelžilo 60 smučarjev in smučark.
Vodili so ga štirje vaditelji, ki zaslužijo
vso pohvalo.
Ob zaključku so izvedli tekmovanje v
slalomu, veleslalomu in skokih. Medtem
ko je v slalomu in veleslalomu startalo
po 50 tekmovalcev, se Je v skokih pome-
rilo kar 53 tekmovalcev in med njimi
tudi pionirka s Tabora.
SLALOM. Mladinci: Markovlč (Žalec),
Lesjak (Prebold), A. Markovlč (?:alec)
itd.) člani; Vozlič (Prebold), J. Markovlč,
Pilih (oba Žalec);
VELESLALOM. Mlajši pionirji: Rajh,
Hlade (oba Prebold), Caslič (Žalec): sta-
rejši pionirji: V. Praprotnik, M Praprot-
nik. (ob.i \ ransko), Robič (Zale^ ) ii^l ; pio-
nirke; l.rankur, I). Trunkar, Celin.šok
(N^-e Tabor); mladinke: Pretnik, Zaporii--
nik, k.ra>^('k (vse Žalec).
Na 10 metrski skakalnici se je pri
mlajših pionirjih najbolj izkazal Jože Ve-
denik iz Prebolda s skokom 10 ter 7.5 me-
tra. Pionirji so -skakali na 20 metrski ska-
kalnici; zmagal je Matko Franci iz Pre-
bolda, pri mlajših mladincih Jože Rovš-
nik, prav tako iz Prebolda, pri mladincih
Silvo Hudobivnik iz Griž in pri članih
Zdenko Vozlič iz Prebolda, ki je imel
tudi najdaljši skok 18 metrov.
VELESLALOM
NA SVETINI
Na pobudo komisije za šport in rekre-
acijo pri štorski železarni so bile v ne-
deljo na Svetini tekme v veleslalomu,
katerih so se razen domačinov udeležili
še tekmovalci Cinkarne in Ljudske mi-
lice. Pri članih so se na prva mesta uve-
ljavili tekmovalci iz Stor: Rozman, Ivan-
šek ter Veber, pri starejših članih pa je
zmagal Doležal (LM), pred Klinarjem
(Store) in Bobikom (LM).
Pionirji so se pomerili v slalomu: naj-
boljši pa so bili: Brilej, Stor in Vodeb.
»SLAVIJA« PRVA
HDK CELJE DRUGI
Letošnje republiško prvenstvo v
hokeju na ledu je bilo več kot skrom-
no, saj sta se ga udeležili le dve mo-
štvi — Slavija iz Vevč ter HDK Ce-
lje. V medsebojnem dvoboju, v so-
boto zvečer v Ljubljani, so zasluženo
zmagali igralci vevške Slavije, ki so
premagali Celjane z rezultatom 4:1.
Edini gol za Celje je dosegel Pavči
Kolenc.
—o—
V nedeljo so celjski hokejisti od-
igrali prijateljsko tekmo z ljubljan-
sko Olimpijo. Zmagali so prvoligaši
z rezultatom 13:4.
STRELCI V OKRAJNI
LIGI
Po četrtem kolu okrajne lige v strelja-
nju, so se najboljša moštva v posameznih
skupinah uveljavila takole.:
I.: Tovarna pohištva Brežice (4 zmage)
5.744 krogov, Braslovče (3) 5.654, Galan-
terija Rimske Toplice (3) 5.269 itd. II.:
Branko Ivanuš (4) 6.6G4, Dramlje (4) 6.156,
Celjska četa (3) 5.635 itd. III.: Tone Me-
liva. Slovenske*" Konjice (4) 6.496, Strmec
(4) 6.149, Brestanica (3) 5.974, Kristan vrh
(3) 5.874 itd. IV.: Store (4) 5.901, Rečica—
Laško (4) 5.448, Metka (3) 5.994 itd. V.:
Vojnik (4)6.241, Prevorje (3) 6.098, Metalna
—Krmelj (3) 4.551 itd., VI.: Tempo (4)
6.(ioU. Jfigrad (3) 6.132, Spitalič (3) 5.973 itd.;
Vi!.: Zreče (4) 5.571, Žalec (3) 5.505, itd.
VIH.: Go/;dar—Brežice (3) G.036, Avtoob-
nova Celje (3) 5.911, Daki—Celje 5.339 itd.,
IX.: Miličnik—Celje (4) 5.40:.. G.Uanterija
Brežice (4) G.106, Vitanje (3) 5.151 itd.
SLAB DAN
v soboto in nedeljo je bil v Mariboru
prvi del tekmovanja v drugi republi.ški
nainiznoteiu;,ki ligi. iMcd šestimi ekipami
KO nastopili tudi igralci celjskega in ko-
konjiškcga Partizana, ki pa se z rezultati
ne morejo pohvaliti, saj so ostali na dnu
lestvico. Tako so Celjani zasedli peto,
KoiijiCani pa šosto mef;to. Slabo uvrstitev
celjskih in konjiških ^gra!. ev 7. malo ^elo
žofjico je delno pripi^.Tti močni konku-
renci, i).i tudi Jislabemu dnevu«« igralcev.
I'o prvem delu so se tnoštva zvrstila
takole: i. l užinar. Kavne, 2. ZNK Mari-
bor, 3. Kemičar Hrastnik, 4. Partizan Ko-
per, .J. Partizan Celje in 6. Partizan Slo-
venske Konjice,
NAVZLIC VSEMU -
TRENINGI
Četudi je Boksarska zveza Slovenije
zabranila nastope vsem svojim osnovnim
organizacijam, tečejo treningi pri bok-
sarski sekciji Olimpa povsem normalno.
V dvorani, ki so jo pripravili za svojo
vadbo, bodo zdaj namestili ob stene Se
posebne obloge, da bi tako povsem pre-
prečili vsakršno p*škodbo pri padcu.
ODBOJKA V GABERJIH
Pri gabrskem Partizanu Je ponovno
zaživela odbojkarska sekcija. Vse kaže,
da tokrat zares in da ne gre samo za
rekreacijo, marveč tudi za dosego šport-
nih rezultatov. To lahko sodimo tudi po
nedeljski tekmi, ko so imeli Gabrčanl v
gosteh člana slovenske odbojkarske lige,
ekipo Slovenske Bistrice, katero so pre-
magali z najvišjim rezultatom 3:0.
V nedeljo bo v Slovenski Bistrici po-
vratno srečanje.
11 tekmovalcev
v slalomu
Vsa prva mesta na okrajnem pr-
venstvu v slalomu, ki je bilo v ne-
deljo na smučiščih pod Tovstom, so
zasedli člani celjskega smučarskega
kluba in tako vnovič dokazali, da so
pri delu in vzgoji mladih tekmoval-
cev dosegli največ.
Tekmovanje je bilo vzorno pri-
pravljeno in prav tako izvedeno. Na
startu se je javilo kar 111 tekmoval-
cev in tekmovalk; žal vsi niso prišli
do cilja. Najboljši pa so se na progi,
ki je merila 480 metrov in je imela
pri 180 metrih višinske razlike 57
vratic, zvrstili takole:
ČLANI: 1. Herbert Košič 90.1, 2.
Anton Trobiš 91.5, 3. Dominko Uršič
98.6, 4. Peter Cetina 99.4 itd.
ČLANICE: 1. Amalija Arbajter
112.9, 2. Marija Malenšek 190.7.
STAREJŠI MLADINCI: 1. Zdenko
Pilih 104.6, 2. Franc Ramšak 105.4, 3.
Silvo Krelj 113.7, 4. Janez Markovie
114.0.
MLAJŠI MLADINCI: 1. Bogdan
2ekar 89.5, 2. Andrej Grmadnik 92.6,
3. Jože Kavtičnik 92.9, 4. Aleks Vreč-
ko 93.0.
MLADINKE: 1. Anica Cater 83.6,
2. Majda Jošt 110.4.
RADIO CELJE
ŠOLA ZA STARŠE
Program celjskega radia bo te dni do-
živel novo spremembo; v spored bo nam-
reč uvrščena oddaja; Sola za starše. Na
sporedu bo vsako sredo, takoj po kro-
niki in obvestilih. Prva pa bo na vrsti
v sredo, 19. tega meseca, V oddaji »Sola
7a starše« se ♦feo zvrstilo približno deset
predavani, ki .lih bodo posredovali znani
strokovnjaki. Tako bo v prvi oddaji na
vrsti predavanje pedagopsihologa Jožeta
Valentinčiča »Zakaj šola za starše«, za-
tem se bosta zvrstili dve predavanji
»Kako pomagamo pri učenju«, nato
»Otrokov telesni razvoj v šolski dobi In
zdravstveni problemi«, »Starši In otroci
med seboj« itd. Vabimo poslušalce cell-
skega radia, zlasti pa starše, da prisluh-
nejo tem predavanjem. Kot pri radijski
univerzi, tako je uredništvo Rndia Celje
tndi pri oddaji »Sola za starše« našlo
zvestega sodelavca pri celjski Delavski
univerzi, ki bo tudi poskrbela za vsa
predavanja in predavatelje.
Od ostalih oddaj opozarjamo na četrt-
kovo (20. februarja) radijsko univerzo,
na nedeljski (23. februarja) zaključek od-
daje, ki nosi naslov Fran Roš: Kajuh
le padel itd. Kot običajno bo tudi v pri-
hodnjem tednu od 17. do vključno 23. fe-
bruarja celjska kronika vsak delavnik
ob 17.00, obvestila ob 17.10, želje poslu-
šalcev pa ob 17.35,
Olimpijski ogenj je ugasnil...
Olimpijski ogenj devetih zimskih iger
v Iniisbrucku je ugasnil prav tako sveča-
no, kot so ga prižgali. .. Srečanje šport-
nikov iz blizu štiridesetih držav je HP"*
čano; srečanje, ki ni pomenilo samo viška
letošnjih športnih prireditev na svetu,
marveč tudi srečanje, ki so ga mnogi
imenovali za pomembno mirovno konfe-
lenco. Ce bi namreč športniki in ostali, ki
so sodelovali na tej zimski Olimpiadi od-
ločali o usodi človeštva, potem bi ne od-
lašali niti za trenutek, marveč bi si segli
v roko tako, kot so to storili ob zaključ-
ku svečanosti, ko se na olimpi,iskem le-
denem stadionu niso pojavile več državne
ekipe posamič, marveč vsi udeleženci
med seboj pomešani. To je bila ena dru-
žina .. .
Tudi Celjani smo imeli na zimski Olim-
piadi v Innsbrucku svoje predstavnike.
Dvema aktivnima udeležencema so se pri-
družili še številni gledalci, med katerimi
je bilo največ takih, ki so izkoristili u-
godnosti Kompasovega izleta. Med aktiv-
nimi sta bila hokejski sodnik Albert Ker-
koš ter Ivan Ratej (sedaj živi v Zagrebu)
kot član državne hokejske reprezentance.
Med obema se je bolj izkazal Kerkoš. ki
je na olimpijskem hokejskem turnirju
sodil šest tokem m sicer Kanada Svica
Romuni.ia Japonska, Norve^a-Pol.iska
Švedska—Svica, Romunija—Madžarska te.
Poljska—Madžarska. Kot sodnik sG j(
Kerkoš odlično uveljavil, saj je preie
takšne ocene, da je v končni razvrstitvi
20 sodnikov za hokej na ledu zasedel
častno sedmo mesto. S tem se je avtoma-
tično uvrstil med tisto dvanajstorico sod-
nikov, ki so že zdaj določeni, da bodo
vodili tekme na svetovnem prvenstvu
196.'?, leta v Helsinkih. Pa ne samo to
razen tnea bo že konec marca letos sodil
nR velikem mednarodnem turplrju mla-
dinskih moštev v Svlcl.	«'
—o
v ča«u olimpijskih iger ie v Innsbrucku
zasedala Mednarodna hoke,1ska zveza, ki
je med drugim sklenila z 31:23 glasovi,
d- ho cv«>t.ovno nrvenstvo v tej igri 19«6.
leta v Jugoslaviji, aH točneje povedin« v
T hibl.lanl m Jesenlrah in Celju. V ko-
likor pa bodo na tem prvenstvu sodelo-
vale 5e ekipe tako imenovane C skupine,
potem bi se kot delni organizator nrv«»n.
stva. lahko iMJiavil tudi Zagreb. Odločitev,
da bo svetovno prvenstvo čez dve leti v
trpb slovenskih mestih, pomeni veMko
priznanje, hkrati pa nalaga tudi prece.1š-
nln odgovornost. Želimo, da bi bilo to
zaupanje v polni meri upravičeno.
—o—
Vtisov z letoSnje največie šnortne ori-
reditve na svetu je dovoli;	ki so
na s.-3me športne dopodi^e. kot
t"di onih. ki so se rodili ob bridkem spo-
znanju, da je s sto šilingi, kolikor iih I''
r«<;taiio po Plačilu prevo''a In taVo imeno-
vanega polpenzJona, težko shaiati in da
je na primer vstopnina za stojišče na dr-
salni prireditvi stala nič manj kot sto
enot avstrilske valute. In še to — vton-
nina za najslabši prostor na stadion" o-i
ie bila za določene prireditve še višja,
celo do 250 šllingqy. Zato so prenekateri
šli le v olimpijsko mesto, ne pa na olim-
piiske prireditve: vsaj veliko jih niso vl-
deli.	——sr
—o—
Med oblektl je vzbulal posebno pozor-
nost ne samo ledeni stadion, novo no'"'itn
umetno drsnli<čp. v kater»»m se »e voli«''»-
kraf, zlasti pri drsalnih In hokelskih dis-
cinlinah zbralo tudi po 11.fM»n lludi mar-
veii prav tako velika olimoHska skakat,
nira. K nlej le vsak dan nrihalr»lo no ve^'
tkoč Mudi; jo občudovalo, fotografiralo
Itd. zares veličasten objekt, Od tod jte
tudi lep pogled na mesto ob Innu.
—o—
Japonski hokejisti so bili preseneče-
nie olimpliskega turnirja. Morda ne to-
liko zaradi hitre in »moške« igre, kot
zaradi svojstvenega začetka. Pred tekmo
in prav tako pred vsako tretjino so se
zbrali v krogu na drsališču, sklonili gla-
ve proti njegovemu središču, nekaj se-
kund molčali, zatem pa zakričali in se
razšli. Svojevrstna koncentracija in kot
so rekli nekateri drugI — tudi molitev . ..
Pred olimpijskim lednim stadionom v Innsbrucku je bila zmeraj velika
gneča — Poslednje ure olimpijskega ognja
Po celjskem pustu
Piksina .procesija je minila. Ko-
mur izra'z iprocesija ne ugaja, si
laljko ipač imiisli, da je miinila 'tuidi
jx)vor<ka. Toda procc-sijo je od po-
voilke vendarle traba raialilkovatii.
V.sek.aikor vs.a časi .prireditelju --
Olopševallnemu društvu, ki s^i je pri-
zadevalo, da bi vsaj malo'Zadržalo
celjiski karneivailislki voz. ki zadnja
leta vise bolj leti n^c^kam »avizdol. in
taiko rešilo ča^t ipo«!^^d.nje tradi<-ii<>-
nailne mašikarade ...
Vise pniiznanje tmdi prizadevnim
šolarjem, brez ikateTiih bi lisofi Ce-
ljanov ositaili na ulicah le z dolg.nii
nosovi (kar hi l)i!(^ s('vc<la. ]k>|)(>I-
noma v skladu ,s ipiistoin).
Triidik ija je torej lepo 1 razlit io-
iiaihiio sikrahirala. Pri loio.šiiji pust-
ni prircidi^tvi je naiiiireč zoipei od-
padle! 11' iti Uiiko j C v>se o,slalo le
piiHK). r<) ipa se (l(Kc-la ujema z go-
voricaimi. da snu) Ct-ljauii jiinsti.
Čeprav je Irciba reči naiu mas-
ke niis<) tuje. toda uo /jn.a,in() se ma-
.Sikirani ob praveini ea-^u. Kalko lahko
bi se recimo donirislilii veilike vodo-
vodne ipiipe. v kaitero hi liislii. ki ibi
jo nosil, kdaj 'pa kdaj zakašiljal. Da
se npomiiiino vsaj ene aktualne
maiske. A ipo tooi je propozino zvo-
niti.
Zaito ne bi bilo slaibo. ee bi že zdaj
pričeli niiisHti o toiii. kaik« bi pri-
hodnje leto pušta enkrat za viseiej
jKJikopailii in iim magari sre-ili mesta
ipostavili kri/, ter nanj obesili mas-
ko z dvema sol;z,a'nm.
oh
PUSTNA
FOTOKRONIKA
POGREB CELJSKEGA
KARNEVALA
Ubogi celjski karneval. Celo same
maske so se ga six>sodile. V Narod-
nem domu so ga namreč, na sobot-
ni, že 37. tradicionalni maškaradi
javno pokopali. In memanto mori!
SREDNJI VEK SE JE VRNIL
Samo na maškaradi seveda. Kajti
prvo nagrado so odnesle prikupne
rokokojske gospodične, »ki so se na
koncu svoje predstave precej pri-
kupno slekle. Striptis sr^njega ve-
ka!
V ZNAMENJU INTEGRACIJE
Na, da. Ce že imamo integracijo
v gostinstvu, trgovini in ne vem kje
še vse, zakaj je ne bi imeli tudi na
maškaradi. Samo ubogi vratovi ka-
valirjev, ki so morali prenašati vso
težo »jeklenih« izdelkov.
MLADI SLADOLEDAR
No, tudi cicibančki in pionirji so
prišli na svoj račun. V nedeljo po-
poldne so imeli oni svojo maškara-
do. In kot vidite na sliki, jih je pri-
šel obiskati celo »niotorni sladole-
dar«, ki je stregel marjeticam, ku-
harčkom in celo Indijancem.
MEDVEDJA DRUŽINA
Nič se ne/ bojte. Ne bodo vas po-
jedli. To so le mašJcare iz Osnovne
šole Polule, ki je v Celju reševala
problem karnevala. Le na maškara-
di so jih prezrli in jih pustili na
zadnjih mestih (pri nagradah seve-
da).
Slike: Pelikan
ŽREBANJE BOGATIH
DOBITKOV
BO V DRUGI POLOVICI
MARCA
Cenjeni naročniki!
Nagradno žrebanje, o kate-
rem smo že pisali, da bo v prvi
polovici marca, smo morali
preložiti v drugo polovico mar-
ca.
To smo storili zaio, da bi
vsem našim naročnikom omo-
gočili poravnati naročnino za
list. V začetku marca vas bo v
ta namen obiskal pismonoša.
Pogoj za .sodelovanje pri žre-
banju namreč je, da je naroč-
nina za list poravnana vsaj za
pol leta.
To je bil razlog, da smo na-
gradno žrebanje premaknili v
vašo korist zd nekaj dni. Dan
žreban.ia bomo objavili pravo-
časno v listu.
Uprava
st. « — 14. feljruarja 1964
CELJSKI TEDNIK
Stsnao 9
TEDNIKOV ROMAN — HUMORESKA — SLIKANICA — ROMAN — HUMORESKA — SLIKANICA — TEDNIKOV ROMAN -
6
PETO POGLAVJE
Kaj če je bil sir John Baxter levičar? Bil je
več kot šest čevljev visok in edini človek na
Lincotu, ki je bil izredno močan. Poleg tega pa
je imel, dedič svojega strica, razlog za umor.
Po dnigi strani je bilo dvomljivo, da bi mladi
lord, ki sicer ni živel v najboljših denarnih raz-
merah, a je bil zdrav kot dren, tvegal svoj pK>-
ki mu je bila slej ali prej zagotovljena. Hepptov
ložaj v družbi in svojo bodočnost za dediščino,
hladni in metodični sum bi se seveda utegnil
upreti na nekatera dejstva iz preteklosti lorda
Johna: > njegovo neurejeno, razsipno življenje,
morebitni večji dolgovi, stričeva Varčnost in ne
nazadnje načrti, ki si jih je bil mogoče zgradil
za bližnjo bodočnost in ki se jim je najbrž stari
lord zoperstavljal, tako glede večjih denarnih
vsot kakor glede svoje lepe tajnice.
»Tista vaša teorija o levičarstvu in desničar-
stvu in tako naprej,« je rekel Heppel, »ni kar-
sibodi, vendar...«
»Dejstva, kajne,« je vpadel Clay. »Kdor nima
morale, mora imeti metodo, kdor nima domi-
šljije, potrebuje dejstva.«
Doktor Gillman nas je vodil navzdol po hra-
stovih stopnicah, skozi kamnito predsobje,
opremljeno s težkim črnim pohištvom, do pro-
stora, od koder so vodila v knjižnico dvojna ta-
pecirana vrata, pred katerimi je stal policijski
stražnik.
Okna knjižnice so bila obrnjena proti jugu
velika steklena vrata so se odpirala na široko
teraso.
»Dolge vrste lepo urejenih knjig, zraven pa
prazna glava, ki se jih veseli,« je rekel Clay
zamišljeno, ko si je ogledoval hrastove police
z masivnimi medeninastimi pregradami, za ka-
terimi so varno počivali debeli zvezki, vezani
v zlatorumeno usnje. Lord Arthur je bil po
vsej priliki redoljuben človek in bibliofil, ki se
očitno ni zanesel na poštenost svojih gostov.
Na veliki pisalni mizi je vladal pedanten
red: sveži pivniki, nova peresa, črnilnik iz sta-
rega srebra, na katerem ni bilo niti najmanjše-
ga madeža, škatlica s pečatnim voskom in sre-
brnim gorilnikom, skrbno ošiljeni svinčniki in
ravnilce iz slonovine; vsak od teh predmetov
je imel svoj določen prostor. Samo neodtrgani
list na kol^arju je pričal, da se je bilo dlako-
cepsko životarjenje starega lorda pravkar kon-
čalo.
»Tukaj je torej ležalo truplo,« je rekel Hep-
pel doktorju Gillmanu in si ogledoval velik kr-
vav madež na debeH preprogi: posušena kri je
zlepila vlakna. Zdelo se mi je, da čutim gnusen
sladkobni vonj človeške krvi.
Heppel je preiskoval madež z živim poklic-
nim zanimanjem. Iz ž^a je potegnil kovinasto
merilo in meril razdaljo od stene in od pisalne
mize in potem razdalje primerjal z načrtom, ki
ga je dobil od preiskovalnih uradnikov. Po tem
načrtu naj bi bilo truplo ležalo dva čevlja od
severozahodnega ogla pisalne mize, z nogami
obrnjenimi proti kaminu, z glavo pa proti
vratom.
Potem je izročil listek zdravniku, ki ga je
dolgo časa skrbno študiral.
»Drži!« je končno izjavil doktor Gillman.
»Bojim se, da sem vas že predolgo zadrže-
val,« mu je rekel Heppel opravičujoče in od-
prl vrata.
Ko je zdravnik odšel, je Lucien Clay s.topil
od okna, od koder je bil s prezirljivim nasmeš-
kom opazoval Heppelovo početje.
»Kri, pravijo, kriči, menda po maščevanju
ali po čem že,« je rekel. »Tale madež je vse-
kakor zgovoren.«
Heppel ga je raztreseno pogledal.
»Pa tudi tale prevmjeni stol... Lorda Art-
hurja je morilec' zabodel, ko je sedel za svojo
pisalno mizo. Silovit sunek ga je prevrnil na
levo, ne da bi...«
Lucien Clay ni dokončal stavka. Pogled se
mu je ustavil na zbirki orožja, ki je viselo na
steni: jatagani, meči, bodala, bajoneti različ-
nih vrst. Kot vse v tej sobi je bilo tudi orožje
skrbno urejeno in očiščeno. V sredi je bil pra-
zen prostor, kjer je nekoč visel dolgi bajonet,
s katerim je bil lord Arthur umorjen.
»Zakaj ni morilec izbral krajšega bajoneta,
ali bodala?« je zamrmral slikar, ki je stopil k
steni. »Zakaj je snel najbolj nerodno krepelo,
pri vseh hudičih?!«
Heppelu se ta okoliščina menda ni zdela
prav nič pomembna. Dal si je opraviti z oknom,
ki je gledalo proti zahodu in ga poskušal od-
preti. Ko je ^ugotovil, da okna niso odprli, od-
kar je bilo poslednjič prepleskano, je stopil
k steklenim vratom, skozi katera naj bi se bil
Rothmann vrnil, da bi uresničil zločinski načrt.
»V primeru, da se Rothmann ni vrnil in da
ni umoril lorda Arthurja, tedaj ga je umoril
eden domačih ljudi.«
Tlakovana ploščad se je razprostirala vzdolž
hiše. V sredini je vodilo hekaj kamnitih stopnic
do nižje terase, posute s peskom. Za terasama
je bil park; med debli velikih dreves je segel
pogled do grmičevja, kjer je stala zidana senč-
nica.
»Na dan umora je vrtnar nasul svežega pes-
ka. S te strani je mogoče priti v hišo samo pre-
ko spodnje terase, torej pK) pesku, ali pa preko
cvetličnih gred: v obeh primerih bi moral mo-
rilec pustiti sledove.«
»Kar bi vam delo seveda zelo olajšalo,« je
rekel Clay, ki je prišel za nama na teraso.
»Zjutraj po umoru je policija natanko pre-
iskala peščeno teraso in cvetlične grede. Na gre-
dah ni bilo sledov. Na p^esku pa so našli odtise
čevljev dveh moških, M sta v noči, ko je bil
izvršen umor, zapustila Lincot.«
»Kdo sta bila ta dva moška?«
»Eden je bil Rothmaim, za drugega še ne
vem, toda prepričan sem, da s te strani ni nihče
vstopil v hišo.«
»Kaj pa s severa?«
»Vsa vrata so že ob mraku zaklenili. Okna
so bila zapahnjena. Izpovedi služinčadi se uje-
majo ----«
»Torej ste prepričani'...?«
»Da je bil morilec v hiši. Edini tujec, ki je
to noč prestopil prag lincota, je bil Roth-
mann.«
Clay je molče poslušal detektiva.
»Upam, da vas ne motim,« je rekel ženski
glas za nami. Orbnili smo se.
»Sophie de Manca!« je vzkliknil slikar.
ŠESTO POGLAVJE
Bila je oblečena na način, ki ni bil v skladu
z njenimi leti. Koketno je ponudila Clayu roko.
»Kako napreduje vaša umetnost?«
Clay je odvrnil, da je zamenjal slikarstvo z
brandyjem. »Alkohol mi bolj leži.«
»Ne verjamem vam niti polovice, vi groztfi
človek, kar govorite o sebi.«
Njena prisrčnost je bila izumetničena.
Povabila nas je na čaj. Slikar je odvrnil, da
ne pije čaja, če ni v njem več kot polovica bran-
dyja. Tudi Heppel se je zahvalil za povabilo,
češ da zdaj ne utegne.
»Seveda,« je rekla naivno, »najprej morate
najti tistega groznega zločinca, ki je umoril
našega ubogega Arthurja.«
»Mislim, da smo ga že prijeli,« je rekel Hep-
pel. Mr. Johnstone se je že vselil v svojo sobo
na Scotland Yardu.«
»Tako hitro ste ga prijeli!?«
»In še hitreje ga bodo zopet izpustili!« je
pristavil slikar. »Mr. Johnstone ima s tem umo-
rom opraviti toliko kot vi, madame.«
»Zakaj ste to rekli?«
Clay ni odgovoril.	^
»če ni bil Johnstone, je bil mogoče kak po-
tepuh ...«
»Toda ... tu ... v hiši...?« je zajecljala, »kdo
naj bi to bil? Vsi, kar nas je na Lincotu, smo
sorodniki in prijatelji... služinčad je zaneslji-
va ...«
»In?« je rekel Clay in jo nepremično gledal.
Sophie de Manca se je zmedla.
»Ali niste hoteli še nečesa reči?« je rekel
Clay.
»Bog daj, da bi se motili!«
Ko je odšla, je Clay izjavil, da še ni videl
bolj žive prisp^obe anahronizma; na račun
Sophiinega lišpa je zbijal šale, ki so se mi zde-
le precej grobe. Imenoval jo je pudmica.
»Zdi se mi,« je rekel Heppel resno, da te
gospa skriva nekaj dragocenih podatkov, ki jih
bo treba izvleči iz nje.«
»Torej se tudi vain včasih kaj zdi?« je re-
kel Clay.
Heppel se za zbadljivko ni zmenil. Stopil je
k pisalni mizi. Spodnji levi predal je bil odprt.
V ključavnici je tičal ključ. Rekel sem, da bi
bilo dobro, če bi vedeli, kaj je pokojni lord
vzel iz predala.
»To mislim tudi jaz,« je rekel Heppel. »Iz
banke so sporočili, da je lord Arthur zjutraj
pred umorom dvignil šest sto ^ntov. Tega de-
narja nismo mogU nikjer najti.«
»Tudi ne v Rothmannovem stanovanju?« je
vprašal Clay.«	•
»Ne,« je odvrnil Heppel, ki ga nič ni moglo
spraviti s tira. »Računamo pa lahko z možnost-
jo, da je ta denar odnesel Rothmann.«
Clay se Je zasmejal: »Rothmann še nikoli ni
bil v tej hiši. Kako za vraga naj bi vedel, da
je v predalu denar! Kdor je vzel denar, ta je
moral starega lorda in njegove navade dobro
poznati.«
Vprašal sem, če je lord Arthur iz banke po-
gosto jemal večje vsote,
»To je storil prvič,« je rekel detektiv. »Z de-
narjem je varčeval bolj, kot bi mu bilo treba.«
»Ali poznate številko bankovcev?« je vpra-
šal Clay.
Inšpektor Heppel je prikimal.
»Glej, glej,!« je nenadoma vžkliknil in segel
z roko v predal pod kup papirja. »Presneto
revno nadomestilo za šest sto funtov.«
Streljanje v meglo
(Kozerija)
Pet let so bili izgledi moje
družine glede stanovanja me-
gleni. V tistem času sem stre-
ljal na vse strani in končno
zadel odločbo.. Sklenil sem,
da bom poslej miren, popolno-
ma vdan in hvaležen občan. Ni-
sem pa računal na moj obče-
človeški značaj, na dejstvo, da
človek ni nikoli zadovoljen. To
je baje tudi pozitivno, kajti
stagnacija pomeni nazadova-
nje.
Stanujem v četrtem nad-
stropju stolpiča, kakršnih je v
našem mestu zraslo kot goba-
nov po dežju. Tam stanujem že
drugo leto in vrag ve zakaj se
je v meni spet prebudil pun-
tar? Globoko se sramujem svo-
jega nesrečnega značaja, toda
enostavno ne morem iz kože.
V	četrtem nadstropju imam
popoldansko sonce, poleti osve-
žujoč, pozimi leden zrak (skozi
špranje vrat in oken). Kaj neki
še manjka k tisti čudoviti re-
kreacijski kombinaciji. Pač,
voda. No, za božjo voljo občan,
vsega pa res ni mogoče imeti?
Hodim se kopat v Dobrno in
vsakič ves navdušen pozdrav-
ljam poleti zaprašene, pozimi
pa zasnežene cevi novega vo-
dovoda. Naj živi perspektiva!
V	puntarja se spreminjam
tudi tedaj," ko dobim kurjavo.
Tiste sveže »-sapice« skozi oken-
ske in vratne okvirje me vselej
vzpodbujajo k »obilnim zalo-
gam« ... Napolnim svoj besed-
ni top in na položaj... Toda
moji napadi so odbiti:
—	Projektirali smo hišo za
pogoje suksezivne oskrbe z go-
rivom!—
—	V času modemih energet-
skih virov se razburjate zaradi
premoga, ki ga nimate kam da-
ti?
Res! Neotojektiven sem! Sel
sem in poslušal predavanja o
plinovodih, o atomskih centra-
lah, o gretju na vodo, tok in
mazut. Ob obilici energetskih
virov sem mimogrede pozabil,
da imam doma glinasto peč...
Kaj bi torej streljal v meglo?
Dokler ni potres v Skopju
spravil mojih opazovanj v pre-
plah, sem mirno gledal, kako
mi stene v stanovanju podolž
ter počez pokajo in rišejo prav
čudne zidne »freske«. Po Skop-
ju pa sem postal paničar:
Stavba se sama od sebe ne
bo potrdla, so me tolažili.
—	Ce bo potres? Oprostite,
prej še nismo imeli predpisov
za gradnjo na potresnih po-
dročjih. Sicer pa je naše mesto
itak samo v osmi potresni coni!
Spet sem bil krivičen. Statiko
v mojem stanovanju so uredili
pleskarji...
Toda skušnjavec ne da miru.
Ne dovoli mi, da bi bil vdan
in hvaležen občan. Ono noč, ko
je nastopila odjuga, sem po-
dvomil v funkcionalnost za-
klopk mojih sekrecijskih orga-
nov. Sredi noči sem se zbudil
z mokrimi nogami. Podvomil
sem, da bi bil zmočil posteljo
tako nizko, tam doli pri no-
gah ... Luč mi je razodela
skrivnost... Voda, tisti manj-
kajoči člen trojedinstva (sonce,
zrak in voda) je izpolnila vrzel.
Voda, da, voda. Toda ne iz ne-
zavrte pipe. S stropa sem jo
dobil. Prav tisto, dobro neklo-
rirano, nebeško ali (učeno) —
atmosfersko vodo.
Nehvaležnež kakršen sem,
sem se pritožil, češ da ne pla-
čujem vodarino za vodo vv po-
stelji, temveč v vodovotJu. Spet
sem streljal v meglo:
—	Žal nam je, za graditelja
ugasne garancija po dveh le-
tih. Zakaj pa je pritekla voda
šele po dveh polnih letih? —
—	Konstrukcijska napaka?
Načrt je bil odobren, prosimo
vas! Sicer pa so ravne strehe
modeme in kdo je računal na
tako zimo?
Ob priliki se bom pritožil na
metereološki zavod. Cisto za-
res! Do takrat pa se oskrbujem
z atmosfersko vodo v spalnici.
Ne bom več streljal v meglo.
Nima pomena, pa tudi lepo ni.
Treba je biti vdan in hvaležen.
Tudi idejn« ni na liniji, če se
človek zmrduje nad napakami
naše nagle in mlade rasti...
Končno je stolpič, kjer stanu-
jem, star šel6 dve leti, Kakšna
neučakanost. Prav sram me
mora biti?	-ček.
Stran 10
CELJSKI TEDNIK
St. 6 — 14. februarja 1964
za mlade bralce
Dragi mladi prijatelji!
Naše zadnje povabilo vsem bral-
cem naše rubrike je rodilo obilen
sad. Saj se še s.pomnile, kaj smo
vas prosili, kajne? Povprašali smo
vas za novi, boljši naslov naše rub-
rike. Dobili smo veliko predlogov
in skoraj smo bili v zadregi pri od-
ločitvi. Pa saj ni čudno — poglejte
kaj vse so nam prijatelji naše rub-
rike svetovali: MALI UTRINKI,
MLADI ZA MLADE, RADOVEDNA
MALHA, ARENA MLADIH BRAL-
CEV, VRTILIAK, ZARJA, MOJCA,
ZIVANA, DALIJA ali DARJA, SNE-
GULJČICA, TEDI, BOBI, MESEČ-
NI ZVONČEK, DELA MLADIH,
CELJSKI MLADINSKI KOTIČEK,
IZ ŠOLSKE TORBE, LiST NAŠE
MLADINE, MLADINSKI KOTI-
ČEK, OTROCI — BERITE Z NA-
MI, TEDNIKOV VESELI SVET,
PIONIRSKE VESTI, MLADI KR*
P AN I PIŠEJO, POTOK ZANIMIVO-
STI, MLADE SKRIVNOSTI, ZELE-
NO LISTJE in TRAJNICA. Res je
sicer, da srečamo v teh predlogih
tudi kakšen naslov naših že znanih
mladinskifi rubrik in časopisov, to-
da kljub temu vsem, ki so nam pi-
sali, prav lepa hvala.
V uredništvu smo odločili, naj bi
se naša rubrika odslej imenovala
»RADOVEDNA MALHA«. Tako nam
je predlagala Tatjana Kompan, Ce-
lje, Ulica 29. novembra 29. Nasled-
nji nagrajenci pa so: Ika Orač iz
Rogaške* Slatine za predlog »IZ
ŠOLSKE TORBE«, Irena Miklov,
Celje, Ipavčeva 10 za predlog »MLA-
DI ^KRPANI PIŠEJO« in še Ivanka
Deželak iz Planine pri Sevnici
za »POTOK ZANIMIVOSTI«. Vsem
nagrajencem iskreno čestitamo, va-
bimo pa jih, da pridejo po nagrade
kar v uredništvo — in to v petek,
28. februarja ob 10. uri dopoldne.
Tetka urednica
Žalski pionirji]plešejo
Ne, ne — ta fotografija pa ni s pustne prireditve! Predstavlja nam-
reč plesno skupino žalske osnovne šole, ki je izvedla ob različnih prilož-
nostih že veliko prijetnih plesnih točk. In čeprav tega. ne vemo zago
tovo, pa si skorajda upamo trditi, da je plesna skupina žalske osnovne
šole tudi ob pustu pripravila kaj novega.
SESTRICA
Bila sem še precej majhna, ko »em
ilobilM sestrico. Muma mi je o tem
večkrat pripovedovala. Pravilu je,
<la bo sestrica velika kot štruca kru-
hu. Vprašala sem Jo, če se bo kuj
ilrl«. Ona pa mi je ud|;ovorila, da
ne ve, si|;urno pa ne bo čisto tiho.
No, prišel je tisti dan, ko sem dobi-
la sestrico. Cisto drufcače sem si jo
predstavljala. In plej — komaj sem
jo pogledala, že je začela vreščati",
kur naprej, dan za dnem. Mislila
sem. da bom ob pamet! Malo pa me
je jezilo tudi to, ker je vsakdo, ki
nus je obiskal, gledal samo njo. Jaz
pa sera stala v koto kot izgubljena.
Tako majhnu je, pa vzbuja večjo
pozornost kot jaz, sem s« jezila.
Prej sem bila jaz vse, zdaj pa se
dobrikajo samo njej.
Dolgo, dol^u sem s.e kislo držala.
Kusneje pa sem se navadila svoje
male. nebogljene sestrice. Danes jo
imam zelo, zelo rad«. Večkrat ji pri-
povedujem, kako je bilo, ko je bila
niujhn.,a, ona pa se mi samo smeji.
Ne vem, kaj si misli.
Anica Ostruh,
Maistrova 8. — Celje
ZVERI V ŠOLI
Tovariš učitelj je stopil v učilnico.
Skoraj bi padel vznak, tako se je
»prestrašil«. Nobenega otroka ni bi-
lo v razredu. Po klopeh so renčale
same »zveri«.
»Joj, prejoj, kje so moji učenci!«
je zaklical tovariš učitelj in dvignil
razrednico pred sebe. Nasproti mu
je brundal rjav medved. Godrnjal je
in tacal. Pri mizi je renčal velik volk
LEV IN MIŠKA
Lev je srečal miško in ji dejal:
»Tako zelo sem lačen, da te bom pri priči požrl!«
»Kaj?« se je začudila miška. »Ti, ki si kralj vseh nas
živali, hočeš požreti mene, ki sem najbolj uboga živa stvar-
ca na svetu? Ne bom ti dosti zalegla, poleg tega pa sem še
nemarna in ostudna tako zelo, da se celo človeku gabim.
Ti pa si vendar lep in mogočenU
»To je že res,« ji je pritrdil lev, »da sem lep in mogočen
in gotovo bi bil tudi užiten. Ali bi tebi nemara dišalo moje
meso?«
O, kako z užitkom bi si ga privoščila! Toda ravnokar
sem pojedla neko majhno kobilico in zdaj nisem več lačna.«
To je odvrnila miška in jadrno pobegnila. Potem pa je iz
daljave zaklicala levu:
»Če me boš še kdaj hotel pojesti, mi povej to tri dni
prej! Umila se bom in naparfumirala nalašč zate, da boš
vesel finega grižljaja. Meni pa bo tudi v čast, če bom mogla
ustreči kralju vseh živali...«
z rdečim jezikom. Prav takšen je bil
kot tisti, ki je požrl babico in Rde-
čo kaiHoo. Pri tabli se je zvijala tan-
ka lisica Zvitorepka- V prvi klopi je
zaspano sedel debel pujsek.
»Joj, prejoj, kaj je to!« je »tarnal«
tovariš učitelj.
Zveri pa so se smejale. Niso se
steple in niso se požrle. Medved je
pobožal prašička debeluščka; lisica
Zvitorepka je zaplesala z volkom. V
klopeh pa so čudne vzeri zapele:
»Pust, pust, pust!« in se zahihitale:
»Hi, hi, hi!«
INDIJANSKI
POGLAVAR
»Glej, kakšen indijanski poglavar!«
smo vzicliknili, ko smo zagledali
operjenega Indijanca.
»Hihihi,« se je hudomušno na-
smehnil Bojan. »Poglavar? Ali ne
veste, kdo je to? Mihi, to sem jaz!«
In oči so se mu prešerno iskrile. Za
trenutek je bil poglavar. Ali ni to
nekaj velikega? Zato ima pustova-
nje svoj čar, ki ga pri nobenem pio-
nirskem odredu ne bi smeli zane-
marjati. V Podčetrtku, kjer je tudi
pionir Bojan, vsako leto prirejajo
maškarado. Tu se^ kosajo v iznajdlji-
vosti; na pustni dan mrgolijo gla-
varji, zamorci, kralji, dimnikarji,
medvedje in volkovi, cigani in ofi-
cirji. berači, starke in bradati možje,
palčki in gozdne vile okoli šole. To
je živžav!
»In- kaj boš letos Bojan?« smo
vprašali. »Glavar Črna noga?« Po-
rnežiknil je kot miška, se skrivnost-
no nasmehnil, oči so mu zableščale,
toda ni izdal skrivnosti. Bil pa je že
kavboj Jimi, kolesarski dirkač, indi-
janski poglavar, le kdo ve kaj je bil
letos?!
Bojan, indijanski poglavar
MARTIN KRPAN
MARTIN KRPAN V PUSTNEM
SPREVODU
V torek je bil v Celju velik in lep
pustni sprevod. In če bi vprašali ot-
roke, kaj jih je v pustnem sprevo-
du najbolj navdušilo, bi verjetno
odgovorili, so bili to pionirji osnov-
ne šole iz Polul, ki so v pustni spre-
vod poslali: Martina Krpana in nje-
govo kobilico, cesarja in cesarico, mi-
nistra Gregorja, Brdavsa, pa Butal-
ce in celo vrsto živali iz Dlsnayeveg^
sveta. Veliko truda so piMiirji s po-
lulske šole vložili v izdelavo mask
za svoje pustne šeme in velik uspeh
so poželi. Tako pa je tudi prav, saj
dobro delo zasluži tudi lepo nagra-
do.
Martin Krpan in njegova kobilica
MIHEC IN LUČKA
Mihec in Lučka sta v resnici veli-
ka prijatelja, toda tega skoraj niko-
li ne pokažeta. Da bi Mihec, ki je
znan kot največji nagajivec svojega
kraja, priznal »neki« deklici, da mu
je všeč — ne, to pa že ne! Pa ven-
dar bosta Lučka in Mihec doživela
marsikaj zanimivega — z vašo po-
močjo! Kako to?! Takole: Pošiljate
nam o doživljajih Mihca in Lučke
kratke, kratke zgodbice — take, da
jih bo naš risar lahko upodobil v
največ štirih sličicah s kratkimi
podpisi. Boste pomagali? Torpj pri-
hodnjič — prva zgodbica o Mihcu
in Lučki. Mi pa bomo sevetia vsake-
ga avtorja objavljen doživljaj naših
novih prijateljev ^imerno nagra-
diU.
ZIMSKO VESELJE
Tam sredi bele vasi,
otroci so zbrani vsi,
imajo sanke in smučke,
na sebi pa tople kožuščke.
Zapele so sanke^ po snegu
in šlo je ko veter po bregu,
a mali so peli in se Deselili,
zvečer pa se v postelje tople
poskrili.
Martin Krajnc, osnovna šola Žalec 6. d. razred.
BELA ŠOLA V TABORU
Bal sem se, da ne bom kmalu na-
šel taborskih smučarjev in sankar-
jev. Vedel sem, da so na enem od
gričev, ki obrobljajo kraj. Vedel sem
pa tudi, da se zbirajo vsako jutro
v šoli, od koder po krepki maJLci
krenejo na smučarske terene. Bile
so še počitnice, zato sem upal, da
jih boim na smučišču našel veliko.
Na šolskem hodniku sem prebral
sporočilo: »Smučarji bodo vadili na
Grabnerjevem griču, sankarji pa na
Metelanovem hribu«. »Aha, tudi za-
mudnike imajo,« sem brž ugotovil in
sklenil najprej obiskati sankarje.
2e od d^eč sem opazil vesele otro-
ke. Tudi ipo trije na enih saneh so
se spuščali po naravnost opojni be-
lini. Cul isem glas vaditelja: »Pazi,
kako držiš noge! Nagni se na levo!«
To je pa že čisto prava šola, sem na-
to. pomislil. Ko so me otroci zagle-
dali, sem moral tudi jaz takoj poka-
zati svoje sankarske veščine. Priznal
sem si na tihem, da sem se na svo-
jih starih sankah kar precej naučil.
Med otroki, ki jih je bilo več kot
dvajset, je hitro mineval čas. Še
zadnjič sem se spustil po bregu. Za
mano se je vila cela kača sani.
Med potjo k smučarjem sem pre-
mišljeval, kako pametno so storile
organizacije v Taboru. Ena sama ne
bi zmogla stroškov za oba tečaja. Pa
so se povezali Partizan, Društvo pri-
jateljev mladine, taborniki in SZDL
in pripravili otrokom veselja polne
počitnice. Ni bilo treba iskati denar-
ja za drugo bivanje v planinskih do-
movih, le nekaj tisočakov in veliko
dobre volje je bilo dovolj za uspeh.
Smučarjev pa nisem kar tako hit-
ro zagledal.' Skoraj kot z neba sem
padel mednje. Kar nasmejalo se mi
je, kp sem malo naže zagledal drugo
skupino sedem in osemletnih otrok
na kratkih, največkrat doma obde^-
lanih smučeh. Kako pogumno so pre-
našali padce! Starejši, bolj izkušeni,
pa so seveda skakali. Najdlje je skočil
sicer Stane, ampak skok ga je stal
.s.muči. Nerodno je padel in fk) zra-
ku so sfrčale treske. Nič več skokov!
Povprašal sem po načrtih. »Pri-
pravljamo se za občinsko prvenstvo,
ki bo letos v Taboru,« 'so mi dejali.
Lepo, volje jim res ne manjka.
D. F.
v njej so bile trupe iz vseli kolonij in do-
minjonov. l'o je ustvarjalo veliko pisanost
barv in ras — vse v angleških vojuških
uniformah. Ulice lluriju su Inle preplav-
ljene z ljudmi.
Mimoidoči so nas radovedno opazovali
in pogosto vzklikali: /Kusi !« Zaradi čud-
nih uniiorm nas niso prepoznali, po pe-
terokrakih zvezdah pu so sodili, da smo
Rusi. Kadar smo na ulicah uli v lokalih
pojusnjevuli, du smo Jugo.slovani, so mno-
gi obrazi meščanov postujuli zaskrbljeni
iii preplašeni. Od tod je bilo precej ljudi
v okupacijski vojski v Jugoslaviji. Ked-
kokutera Tiiša v četrti starega liariju je
liiia brez naših preprog ali kakšnega dru-
gačnega »spoininu'<.
Nu ulicah je bilo pogosto slišati naš je-
zik. Bilo je mnogo Jugoslovanov, ki so po
različnih poteh pobegnili sem ob okupuciji
Italije. -Bilo je prccej četniških elementov,
a še več politično nckomproniitiranih lju-
di, ki so zbežali iz strahu pred " Nemci in
ustaši. Posebej dosti je bilo ZUlov, ki so
bili dotlej internirani po taboriščih v juž-
ni Italiji.
Ob prihodu na ladjo nas je čakalo ne-
prijetno presenečenje. Armanda je ležal
l>od ladijskim mostičem z razbito glavo v
mlakuži krvi. Ko se je vzpenjal na ladjo,
mu je spodrsnilo, pri čeirter se je težje
poškodoval. Prenesli smo ga v pristaniško
ambulanto, kjer ga je previl italijanski
zdravnik. V trenutku so se v ambulanti
znašli trije italijanski policijski agenti,
ki so hoteli stvar »preiskati«, češ du je
nekdo z ladje udaril Armanda po glavi.
Skušali smo jih mirno prepričali, da to
ni njihova zadeva, da je iBakar« vojna
ladja in Armanda zavezniški oficir, toda
agenti so trdovratno vztrajali. Medtem je
z »Bakra« prišla v ambulanto skupina to-
varišev. obkolila agente in jim zagrozila,
da jih bo pometala v morje. To je poma-
galo in agenti so se umaknili. Potem smo
Armanda prenesli v bolnišnico v Mo-
dugnu in tam je žal ostal izven naše sre-
dine ves čas najtežjih operacij. Sele ko-
nec 194'?. leta se je pojavil kot šef teh-
ničnega odseka naše baze. Ta nesreča nas
je huje prizadela, ker se je tako naša
delegacija zreduciralu samo.nu mene in
odslej sem moral povsod nastopati sam
ali se posluževati oseb, ki po dokumentu,
ki smo ga nosili s seboj, niso bile pravo-
V 7AVEZM!>KI NADZORNI KOMISIJI
ZA ITALIJO
Naslednjega dne je po kosilu prišel po-
ročnik French, du bi me zapeljal v Brin-
(lisi. V tu numen je generul Trollope od-
stopil svoj osebni avtomobil, kar je v ti-
stem čusu pomenilo neintvadno znumenje
pozornosti. S seboj smo vzeli tudi Poduja.
.Med potjo smo se veliko pogovarjali s
Frenchom. Zanimala ga je naša borba.
Poslušal je naše pripovedovanje, ki .se mu
je kdaj pa kdaj zdelo kot fantastična
bajka iz nekega drugega sveta. Imam
vtis, da nam Je verjel. French se je v
vsem pokazal našega prijutelju. Pomagal
nam je vedno iu povkod; njegova pomoč
je bila često odločilna. Simpatije, ki jih
je k,azal, so bile izraz iskrenega prija-
telja.' čeprav je bil v bistvu apolitični
umetnik. Bil pa je prvi zavezniški oficir,
s katerim smo se srečali na tujem ozem-
lju in tega nismo nikoli pozabili.
Zavezniška nadzorna komisija je bila
neke \rste vojaška vlada z« Italijo; nje-
na naloga je bilu nadzorovati izvrševanje
premirja s strani italijanske vlade. V tem
pogledu je bila njenu oblust precejšnju;
to je bil dejansko vrhovni zavezniški or-
gan v Italiji. Načeloval ji je general F.
M. Macfarland, sicer v čusu miru znani
lutiuristični politik in ljudski poslanec.
Komisija je bila začasno nameščena v
Brindisiju. kjer je bivol italijanski kralj
in Badoglijeva vludu.
French nas je pospremil v komando in
poklical dežurnega oficirju. Takoj ko mu
je pojusnil. kdo smo. je kapetan jezno
zamahnil z roko in zelo nevljudno z zvi-
šanim glasom pričel govoriti, da ima že
dovolj teh Jugoslovanov, ki so zbežali iz
svoje dežele in zdaj nenehno trkajo na
vrata zavezniških komand in prosjačijo
za denar. French je na to izpoved ostro
reagiral in kapetunu pojasnil, kdo smo,
pri čemer je |>oudaril, da smo prišli v
Italijo z vojno nalogo s svojo lastno lad-
jo in da od nikogar nočemo nobenega de-
narja. Pojasnilo je takoj delovalo. Kape-
tan, de/.nrni oficir, je brž spremenil svoj
glas, nam ponudil čaj in se pričel za-
nimati za posebnosti naše borbe, za naše
potovanje itd. Navsezadnje je bil le pre-
pričan, da nismo to, kar je spočetka mi-
mislil, zato je odšel, da bi nas najavil pri
generalu Macfarlandu.
6. — 14. februarja 1964
fEBBBJR
Stran 11
TEŽAVNE RAZMERE
(
na ginekološkem^oddelku celjske bolnišnice
PROBLEM V ŽARIŠČU
GINEKOLOŠKI
ODDELEK NEKOČ ...
Ginekološko porodniški oddelek
celjske bolnišnice je star nekaj več
kot štiri deseiUetja. Po podatkih teda-
njega šefa dr. Emila Watzkeja (ob-
javljenih »v 10 let ginekologičnega od-
delka v Celju«, 1932) »so 26. oktobra
1920 z doto 20.000 K. j. prevzeli tri
male sobe (7 postelj) kirurgičnega
oddelka, nabavili dve sterilizacijski
kaseti, montirali na hodniku umi-
valnik, predrli slepo okence ter tako
pridobili 6 postelj, katerih konstruk-
cija je bila' spoštljivo starinska.« Po
istih podatkih se je v naslednjih le-'
tih oddelek razvijal takole:
#	1. julija 1921 je dobil samostoj-
no sestro;
#	v začetku leta 1922 kopalnico in
prvo strežnico;
#	junija 1923 so mu priključili ve-
liko sobo — število postelj se je po-
vzpelo od 13 na 29, frekvenca porod-
nic pa pd 334 v prejšnjem na 535 v
tem letu;
#	1924 je babica dobila fiksno me-
sečno plačo;
0 1925 so od mestne občine celj-
ske kupili parcelo za novi paviljon;
#	1926. leta so prepleskali okna,
električno napeljavo pa pogreznili v
zid; '
#	1927 so prepleskali glavno po-
slopje, ob Ipavčevi ulici postavili be-
tonsko ograjo in zgradili pločnik; za
novorojenčke, ki so 7 let zmrzovali,
so pozidali novo peč;
0 21. junija 1928 je oblastni odbor
določil komisijski ogled in razgovore
glede projekta za zgradbo nove po-
rodnišnice;
#	leta 1929 so vprašanje sklenili
odložiti" na poznejši čas, hkrati pa
sprejeli sklep, da mučne razmere v
Celju takoj izboljšajo; za gradnjo
srednjega in enega stranskega trakta
novega poslopja so namenili 1,5 mi-
lijona dinarjev; avgusta so pričeli z
gradnjo in po odobritvi izgradnje še
drugega trakta je bila do poletja na-
slednjega leta stavba v grobem že
dograjena.
Novi paviljon je imel prostora za
74 postelj, celotni gradbeni stroški z
inventarjem so znašali 4 milijone
600 tisoč dinarjev, kar pomeni, da je
odpadlo na posteljo 57.500 din. Po
mnenju samega projektanta ing. An-
tona Dolenca je bila nova porodniš-
nica najmodernejši in najbolj raz-
košno opremljen zavod svoje vrste
ne le v Jugoslaviji, temveč v vsej
južni Evropi.
... IN DANES
Toda čas teče.
Nekdanji »ponos dravske banovi-
ne« je ugasnil, ne samo, ker je ugas-
nila tudi dravska banovina, pač pa,
ker je preteklo trideset dolgih let.
Dandanes so razmere ginekološko
porodniškega oddelka, ki je torej
vklenjen v dimenzije izpred tridese-
tih let, še toliko slabše. Zgradba, ki
je sicer na zunaj ostala; kakršna je
bila (z izjemo dodatnega vhoda, ki
vodi v ginekološko ambulanto), je v
zadnjih letih doživela spremembe
vsaj navznoter. In ne le spremembe
— predvsem rešitev. Iskanje izhoda
iz zadrege, ki jo porajajo potrebe, je
namreč privedlo do preureditev, s
katerimi naj bi maksimalno izkori-
stili prostore in jih prilagodili sodob-
nim medicinskim metodam in postop-
kom. Že bežen sprehod skozi odde-
lek nam kaže vsekakor skrajne pri-
dobitve v tem smislu, toda dokaj ne-
ugoden je vtis. ki ga zanuščajo reci-
mo zasilna ležišča na hodniku in ki
ga ne morejo odpraviti še tako
vztrajna prizadevanja v danih pogo-
jih. Čeprav je uspelo velike galeje
spremeniti v okusne manjše sobe (z
največ po šest postelj) ter z ustrezno
fiinkcionalno preureditvijo stranskih
prostorov pridobiti manjkajoče pri-
tikline, je oddelek še vedno brez ča-
kalnice; ob operacijski sobi je pisar-
na, ki tja ne sodi itd. Toda v tem
še ni najhujši problem, saj bi bilo
mogoče čakalnico urediti s prizid-
kom; z nadaljnjimi prezidavami bi
lahko prestavili pisarno v prvo nad-
stropje, kjer bi namestili tudi arhiv,
medtem ko bi v drugem nadstropju
uredili ambulanto (da ne bi bilo
treba bolnic prenašati iz tega nad-
stropja v prvo). Prav tako bi bilo po-
trebno tudi dvigalo.
Večje težave so v pogledu stan-
dardnih i^stelj. Teh je ttenutno 148,
kar je pri frekvenci 170 in več žena
premalo. Zato se vddstvo oddelka
ukvarja z mislijo, da bi nadzidali te-
raso ter v njej uredili prostore za
dežurstvo, s čimer bi lahko sedanje
dežurne prostore namenili porodni-
cam in tako pridobili okrog 20 no-
vih postelj. Ce bi dozidali še na obeh
straneh prizidka, bi pridobili vsega
skupaj 32 postelj. Tako bi ob raz-
tt^eroma skromnih investicijah (ok-
J^og 40 milijonov dinarjev) zadostili
potrebam celo za deset do petnajst
let.
Toda to so za zdaj le še »megleni
horizonti«, ker za loresničitev zamisli
^ finančnih sredstev; perspektivni
program razvoja bolnišnice pa pred-
videva drugačno rešitev. Ta je, kar
zadeva ginekologijo, predvsem v
opustitvi sedanje zgradbe.
»POPOLNOMA
NEHUMANI ODNOSI«
Da bi o sedanjem položaju gine-
kološko porodniškega oddelka dobili
jasnejšo podobo, velja poleg že nave-
denih podatkov, ki nam jih je posre-
doval predstojnik dr. Rudolf Cik, na-
vesti še njegovo mnenje.
»Na našem oddelku«, pravi dr. Cik,
»bi bilo za ublažitev sedanjih raz-
mer nujno izvesti to, kar sem že na-
vedel. Vendar imam občutek, da smo
zapostavljeni ter da preveč forsira-
mo kirurgijo. Povedati moram nam-
reč, da se s prizidkom kirurgičnega
oddelka ne strinjam. Sklep o tem je
bil sprejet brez sodelovanja pred-
stavnikov našega oddelka. Prizidek
nam ruši in jemlje razgled in zuna-
nji videz, prav tako tudi vsako intim-
nost, ki je za naš oddelek še toliko
nujnejša zaradi miru in večje čisto-
če, potrebne ženam, kar drugi zdrav-
niki neradi priznavajo. Prizidek, ki
bo veljal od 250 do 300 milijonov di-
narjev, bo le začasen, po nekaj letih
bo postal pretesen in treba bo iskati
novo trajno rešitev. Podpiram pa (in
to podpiramo vsi) predvideno izgrad-
njo objekta v smeri proti zdravstve-
nemu domu, kjer bi našla svoje pro-
store tudi ginekologija. V tem prime-
ru bi našo sedanjo zgradbo lahko
uporabili za različne potrebne oddel-
ke, morda celo za dečji dom, ki bi
ga Celje moralo imeti, a ga še nima.
Čeprav je slišati, da bi zgradbo kaza-
lo podreti, bo njena trdnost vzdržala
vsaj še sto let. Karkoli bi v to hišo
namestili kasneje, ta, gotovo ne pre-
velika investicija, ne bi bila stran
vržena. Ker si prizadevamo, da bi
izboljšali predvsem položaj naših že-
na in ker pri tem ni potrebne pomo-
či od zunaj, smo lani novembra na-
slovili na centralni upravni odbor
bolnišnice prošnjo, da bi ustanova
najela kredit, ki bi ga naš oddelek
izplačal v desetih letih. Prošnje do
danes, vse kaže, še niso obravnavali.
»Ne bi bilo treba posebej naglašati,
da so največji problemi prav zasil-
na ležišča, ki v nobenem pogledu ni-
so primerna, saj se žena ne more od-
počiti, razen tega ne dopuščajo vzdr-
ževanje reda in čistoče itd. Pomanj-
kanje standardnih postelj ima seve-
da tudi še druge negativne posledice.
Zlasti so v težkem položaju matere,
ki morajo že tretji dan po porodu
zapustiti oddelek, pri čemer prihaja
doma do zelo pogostih komplikacij,
ob katerih trpi tako mati kot otrok
(vnetje dojk, podhranjenost otroka,
hujšanje, driske, zlatenica itd.). Mi-
slim, da mati danes težko dobi na
dom pomočnico, ki bi jo negovala in
ji nudila to, kar bi ji morala nuditi
bolnišnica. Ce upoštevamo, da bi ma-
ti morala ostali v bolnišnici vsaj šest
do sedem dni, imamo potemtakem
opraviti s popolnoma nehumanimi
odnosi. Prav socialistični družbeni
standard je tudi v tem. da damo bol-
nikom kar potrebujejo, pa jih' šele
potem, ko njihovo zdravstveno stanje
to dopušča, odpustimo. Zategadelj se
zdi varčevanje s sredstvi, ki bi omo-
gočila izpolnitev takega smotra, do-
kaj neumestno. Je namreč tudi v
nasprotju s sistemom, v katerem naj
bi bila na prvem mestu skrb za člo-
veka kot našo največjo družbeno
vrednoto. Zal ga v praksi vendarle
še premalo cenimo«.
IZPOLNITEV
PRIZADEVANJ
BI OMOGOČILA
BOLJŠE DELO
Kakor povzemamo iz nadaljnjih
podatkov je utesnjenost na gineko-
loško porodniškem oddelku očitna
tudi, kar zadeva novorojenčke. Ob-
stoje pravzaprav samo dve otroški
sobi, ki sta obe prenatrpani. Vtem
ko je dejanskega prostora le za 68
dojenčkov, se giblje njihovo število
med 72 in celo 89. (Za otroke, ki niso
zdravi in za nedonošenčke ima od-
delek seveda posebne skromne pro-
store). Razumljivo je, da stiska ob-
čutno otežkoča delo zdravstvenega
kadra, ker je za nemoten potek dela
potrebna solidna organizacija. Delo
samo pa je toliko zahtevnejše^ ker so
matere in seveda, starši nasploh za
svoje otroke, razumljivo, občutljivi.
Predstojnik ginekološko porodniške-
ga oddelka dr. Rudolf Cik
Kljub temu je ginekološko porodni-
ški oddelek v zadnjem času dosegel
pomembne uspehe. Tako je bilo na
oddelku lani 1.874 novorojenčkov, od
katerih je bila zaradi povečane zla-
tence potrebna zamenjava krvi v 45
primerih, medtem ko v 76 primerih
krvi niso mogli izmenjati doma. Pri
tem so porabili vsega skupaj 52 lit-
rov krvi. Razveseljiv je tudi podatek,
da lani ni umrla nobena porodnica
in da je tudi umrljivost otrok mini-
malna. Zasluge za to ima pač v prvi
vrsti zdravstveni kader, ki je po
mnenju predstojnika dr. Rudolfa Ci-
ka pokazal veliko sposobnost in pri-
zadevnost, prav tako pa gre prizna-
nje tudi celotnemu kolektivu.
Del kirurškega oddelka, kjer bodo
postavili prizidek, v neposredni bli
žini ginekologije (levo).
Tu velja dodati, da vplivajo ne-
urejeni pogoji tudi na kadrovsko za-
sedbo. Na oddelku je zaposleno 108
ljudi, od tega 13 zdravnikov, 6 me-
dicinskih sester, 18 babic, 12 bolni-
čark in večje število strežnic. Zased-
ba pa skoraj v nobenem mesecu ni
popolna. Tako je bilo januarja letos
zaposleno le 96 uslužbencev, 18. ok-
tobra lani pa jih je bilo v službi celo
komaj 79. Takšno nihanje števila za-
poslenih vsekakor ni ugodno, ker ob-
remenjuje ostale uslužbence. Da bi
bila zasedba polna, bi oddelek po-
treboval vsaj še 12 ljudi, od tega tri
zdravnike. Tako je torej izpad še
večji.
POTREBE IN ŽELJE
ŽENA NAREKUJEJO
ŠE DRUGO
AMBULANTO
v okviru ginekološkega oddelka
deluje tudi ambulanta, ki so jo pred
leti uredili v kletnih prostorih. V
tem času je popolnoma opravičila
svoj obstoj. Ambulanta posluje 10
ur dnevno, povprečnih dnevnih pre-
gledov pa je 80, kar pomeni, da od-
pade 8 pregledov na uro. Po mnenju
predstojnika dr. Cika tako visoko
število pregledov ne more zagotoviti
preveč kvalitetno delo, kajti medna-
rodna norma predpisuje le štiri pre-
glede na uro, se pravi polovico manj.
Spričo tega narekujejo potrebe
ureditev še druge ambulante — prav
tako v kletnih prostorih ginekološ-
kega oddelka. Obe ambulanti bi po-
slovali ves dan. >KDb tem,« pravi dr.
Cik, »se nam ne zdi prav, da za po-
trebe ginekološke službe ne bi več
storil tudi zdravstveni dom, ki ima
enega samega ginekologa, a bi moral
imeti vsaj še dve ambulanti, da bi
delali trije zdravniki. Področje, ki ga
ta služba zajema, je namreč zelo ob-
sežno, preventivna dejavnost pa je
zlasti v zgodnjem odkrivanju bolezni
tu" še toliko pomembnejša.«
D. Hribar
DVE SCOTTOVI
Pesnik in romanopisec
Walter Scott je srečal bera-
ča in ga hotel obdarovati.
Ker pa sliičajno ni imel pri
sebi drobiža, mu je dal sre-
brnik in rekel.
»Nate, vzemite, ostanete
mi pa dolžni šest penyjev«.
»Bog vam povrni,« se je
zahvaljeval berač, »želim
vam samo, da bi živeli tako
dolgo, dokler vam ne popla-
čam tega dolga.
Sluga je pisatelju zaupal
■tole:
»Gospod 'Walter, vaši ro-
mani imajo zame neprecen-
ljivo vrednost!«
»Zelo sem vesel, da to sli-
šim!«
»Res gospod, kadarkoli
sem podnevi naporno delal
in prišel utrujen domov, sem
vzel enega izmed njih — in
takoj zaspal«.
VLADO SMEH:
laske dol
(Nadaljevanje)
Dosedanja vsebina: Štefan Fra-
kelj, ki na jutro pb pustu spozna, da
je žensko bitje ob njem v postelji
negibno (mrtvo) je vrh vsega dobil
še odpoved stanovanja zaradi te žen-
ske v postelji. Z dogodki na pustni
veselici skušamo zvedeti od kod ta
ženska v Frančkovi samski postelji?
Ugibajte s pisccm tudi vi...
In spet smo zagledali Štefana
Fraklja pred mikrofonom:
— Nastopa skupina konfekcijske-
ga podjetja »Moda«. Vse je domače
izdelave, le lutke smo uvozili iz Ita-
lije.
Bil je to baletni nastop. Sest mož
je prineslo šest lutk. Pričeli so jih
oblačiti. Posnemali so delo domačih
kreatorjev mode. Ko so bile lutke
napravljene (bile so same lepotice
v naravni velikosti), so izvedli še
ples krojačev. Med plesom so se
priklonili in takrat se je primerilo,
da je vsem popustil šiv na hlačah.
Neprijetnost so prikrili tako, da so
se obrnili in postavili most. Takrat
so jim pa na suknjičih odleteli
gumbi. Pograbili so vsak svojo lut-
ko in izginili za zaveso. Za slovo
so gledalci še videli šest razpočenih
zadnjic...
— In zdaj še naša šarmantna
Marjana Deržaj. Naslednja točka
pa bo nastop gostov iz Dravskega
polja — kurenti...
Ko je prišla Marjana do Štefana,
ga je poljubila. Pogledal jo je, kot
da bi mu dala sto tisoč dinarjev,
potlej pa je zaprl oči, odšel od mi-
krofona naravnost preko mize, za
katero so sedeli ugledni gostje in
sedel predsedniku na kolena. Šele
takrat se je ovedel in dejal: — Par-
don — ter stekel za oder.
Marjanino temperamentno petje
je vžgalo, kakor pravimo. Vsi pri-
sotni so se pozibavali ob razgiba-
nem ritmu. To je poskusil tudi »co-
pat ar«, vendar ga je žena pogledala
ne samo do pozibavanja, marveč
do življenja.
Pri vhodu v dvorano se je prika-
zal človek v zaporniški obleki. Na-
slonil se na podboj. Dihal je hit-
ro in nekajkrat pogledal, če ga kdo
zasleduje. To je zaigral tako pre-
pričljivo, da so vsi, ki so ga opazili,
morali priznati, da je odličen igra-
lec.
Iznenada je stekel in se pomešal
med druge maske. Ko je bil za steb-
rom, je vstopil v dvorano miličnik,
ki je vodil na vrvici psa. Zalajal je,
pogledal miličnika in ga jel vleči
proti tistemu delu dvorane, kjer je
bil bife. Ustavila sta se natanko
pred stojnico, na kateri je pisalo
»Kranjske klobase«.
Štefan Frakelj je pogledal po
dvorani in vprašal:
— Zdaj mi pa povejte povsem^ od-
kritosrčno: ste me že slišali peti?
Dvorana mu je odgovorila:
—	Ne!... Ne. še!
Štefan se je nasmehnil:
—	Pa me tudi ne boste... Name-
sto mene bo zopet Rafko IrgoliČ.
Pesem je sicer uvožena, vendar
smo jo presadili v slovenščino in
tako predelali, da je predsednik
sindikata dovolil izvedbo ob sprem-
ljavi orkestra in baletnega ansam-
bla. Tovariš, predsednik, dajte, pro-
sim, znak za začetek.
Predsednik sindikata se je naklo-
nil proti županu, ko mu je ta po-
kimal, je dal z roko znak, da lahko
pfično.
.Predsednik sindikata je dal Šte-
fanu vedeti, da bi se hotel z njim
nekaj pomeniti. Dobila sta se v gar-
derobi.
—	Kaj je sedaj na vrsti? ga je
vprašal.
—	Skeč »Rotacija« ...
—	Me hočete uničiti, je zatulil
predsednik. — Dobro veste, da tega
nisem dovolil. Takoj ko sem pre-
bral ta skeč, sem ga prepovedal.
Predsednik si je jel brisati potno
čelo.
Štefan mu je skušal ugovarjati:
—	Tovariš predsednik. Saj ni pri
tem skeču ničesar, kar bi dišalo po
kapitalizmu. Vse je prirejeno našim
razmeram. Skeč je torej docela so-
cialističen in jaz ne vidim razloga,
da bi...
—	Prenehajte —, je zatulil pred-
sednik — prenehajte z vašim ringl-
špilom! Intate še kaj na programu?
Prihodnjič: Klopčič se odvija. Če
še niste, boste bliže skrivnostu
stran II
CBSilSKl tClVVIK
St. 6 — 14. februarja 1963
PllSrai GROFJE V KOZJEM
>^KER SA NAM VAS
GNADLJIVI GOSPUT GROF
OTO VON DRACHENBURG
V SOSESKO PERŠLI, SMO
SE JEM MI FRIDERIK
GROF INU KNEZ CELJSKI,
INU VLASTNIK PLANINE
PERSLI V POSETE Z NASE
Komaj je dvorski ceremonjal
Michel Loml)ardo prebral pism'o, s
katerim je planinski grof najavil
svoj obisk v Kozjem, že je tudi
glasnik na grajskem stolpu s tro-
bento naznanil njihov prihod.
Načelu je jezdil zastavonoša s
planinsko zastavo, za njim vitezi
in vojščaki na konjih, ki so sprem-
ljali obe kočiji, v katerih se je
pripeljala gospoda. Grofje so pri-
peljali s seboj tudi Veroniko De-
seniško in častljivega grajskega
sodnika dr. Jako Muda.
Domačin jih je na odru pred
gradom pozdravil in jim predsta-
vil druge goste. Mogočni birič pa
je privezal Veroniko Deseniško ob
sramotilni steber, kjer je počaka-
la, da so se zbrali vsi najavljeni
grofje, ki so jo potem sodili. Pri-
šli so še: Pilštanjski, Podsreški,
Kunšperški grofje in častljivi me-
nihi iz samostana v Jurkloštru.
Ko se je tako zbrala vsa gospo-
da, se je pričelo sojenje ubogi
Veroniki. In vsemogočno sodišče
jo je seveda brez usmiljenja ob-
sodilo na smrt z utopitvijo. Takoj
po sodbi pa se je pričela zabava,
za katero je poskrbela dobra kap-
ljica z Virštanja in dvorski norci,
ki so uganjali svoje norčije. Tedaj
pa . . .
... Toda počakajte še ma-
lo, naj prvo povem, kaj in
kje je to bilo.
To je bilo na sobotni pust-
ni maškaradi v Kozjem. Tu-
ristično društvo Kozje, je le-
tos priredilo sprevod grofov
in vitezov iz okoliških gra-
dov. Karneval nameravajo
prirejati vsako leto, tako da
bi to postala ena bd turistič-
nih znamenitosti kraja.
Letos se jim je karneval
kar posrečil. Na trgu, kjer so
napravili kulise grajskega
obzidja se je zbrala množica
ljudi iz okoliških krajev, Ce-
lja, Šmarja, Rogaške Slatine,
in celo Zagreba je bilo nekaj
motornih kočij.
Sodelujoče maske iz Kozje-
ga, Planine, Podsrede, Pil-
štanja in Bistrice ob Sotli, so
bile solidne. Pustno obeležje
pa so dalaje maske za 200 di-
narjev, ki so jih nekateri ple-
miči nosili na obrazu ter zgo-
vorni špiker, ki je vodil ce-
lotnb ceremonijo.
Prvo nagrado je dobila sku-
pina iz Planine, drugo pa od-
lična skupina Turkov iz Bi-
strice ob Sotli. Toda, saj še
ne veste, kaj so Turki počeli
v Kozjem. Naj nadaljujem s
prekinjeno zgodbo ...
... so pridrveli Turki in prema-
gali plemiče, ki so se morali umak-
niti v grad. Ce so se hoteli rešiti,
so morali dati turškemu vojsko-
vodji Ali Paši, tri najlepše gospo-
dične, Toda hrabri vitez Dietmar
se je postavil za mlade deklice in
pozval najmočnejšega Turka v boj.
Zmagovalec naj bi odločil o usodi
deklic. Po hudem dvoboju, je Diet-
mar premagal grdega Turka in re-
šil krščanske deklice pred kruto
usodo.
S tem je bila tudi končana pol-
zgodovinska pustna ceremonija na
kozjanskem gradu. Nadaljevala pa
se je do drugega jutra pp gostil-
nah, v katerih je bilo vestelo pust.
no rajanje.
LOJZE STEPANCIC
Prva žirafa v Evropi
Oh koncu \i82'5. leta Je franco-
skemu konzulatu v Kairu neki
egiptovski paša podaril mlado ži-
rafo. Konzul jo je podaril zoolo-
škemu vrtu v Parizu". Naslednje
leto so žirafo prepeljali v Marsai-
lles. Spremljal jo je neki Arabec
s tremi mladeniči, ki so vodili s
sabo tri krave, kajti žirafa je po-
pila dnevno od 20 do 26 litrov mle-
ka.
Ko srf^jo »izkrcali« z ladje, se
je na pomolu zbralo toliko ljudi,
da je morala intervenirati polici-
ja. Iz Pariza je prišel ukaz, da
morajo na žirafo paziti, da bi do
tja prispela zdrava. Vodili so jo
po ulicah Marsaillesa in ko so ljud-
je izvedeli, da je pod zaščito kra-
lja, so se ji odkrivali. Pričeli so
razmišljati, kako bi žival spravili
do Pariza, ter sklenili, da jo bo-
do pospremili peš. Razdalja je
ziiašala »komaj« S80 kilometrov!
Potem ko je neki krojač naredil
žirafi obleko, sestavljeno iz dveh
delov in kape (za 105,50 frankov),
je sprevod aprila 1827. krenil proti
Parizu. Poleg Egipčanov so bili v
sprejnstvu .še francoski konzul iz
Kaira, veterinar in neki stari fran-
coski diplomat.
Prvi in edinstveni potnik tistega
časa — žirafa je dostojanstveno
(ker je bila pač našemljena) in
počasi stopala po francoskih ce-
stah, od vsepovsod pa so drveli
prebivalci, da bi videli ta »čudež«.
Mnogi so žirafi prinašali darila.
Ponekod je prihajalo do gneče, ta-
ko da je moral konzul interveni-
rati pri policiji, ki je sprevodu
prispevala 6 konjenikov — žandar-
jev.
Po 25 do 50 kilometrov dnevne
hoje so na 548. kilometru počivali.
(Štiri dni). Ker je bilo to prav v
Ljonu, so v tem mesta zabeležili
dotlej največje število obiskoval-
cev.
Cim bolj se je čjidežni sprevod
približeval Parizu, vse večje je bi-
lo zanimanje. Kari X. je skušal
preprečiti svoji grofici, da bi po-
hitela gledat žirafo, toda zato so
hifeli tja Stendhal in drugi knji.
ževniki, slikarji in igralci.
Po tridesetih dneh potovanja je
ob petih popoldne ob velikem
pompu stopila prva žirafa v zo-
ološki vrt v Parizu. Tu je živela
do 1845. leta, ko je poginila.
Kakšna sreča
DA SI JE PREMISLILA
Lepotica na naši sliki je Jill St. John. Po postavi je prava
naslednica Marylin Monroe. Zaradi telesnih čarov ji obetajo
še prihodnost, stara je 22 let. S svojimi prvimi stiki v javnosti
je Jill naredila tudi precej »^reklame« za svojo umsko sposob-
nost. Govori v dialektu, kar pomeni, da knjižne angleščine ne
obvlada dobro. Jill je pristna Hoolyvoodčanka in se je tam
tudi izobraževala. Na koncu je obiskovala tamkajšnjo filmsko
šolo. V tej šoli je politika tabu, se pravi, d^ se s politiko štu-
dentje ne ukvarjajo. Pa vendar je Jill nekoč napisala spis v
katerem je -raztrgala« KAPITAL Karla Marxa ta kritika
ustanovitelja znanstvenega Marxizma ni nikjer izšla?! Kakšna
sreča, da se Jill ni odločila za filozofijo, temveč za igralski
poklic. Ali bolje: sreča, da si je premislila.
PRANJE GLAVE PO KITAJSKO
Kitajci radi poudarjajo, da
metode socializacije v ostalih
socialističnih državah še zda-
leč ne dosegajo njihovih. Med
drugim pravijo, da si socia-
listična gibanja z nacionali-
zacijami ustvarjajo nasprot-
nike v ljudeh, ki so jim od-
vzeli proizvodna sredstva. Na
Kitajskem baje to opravijo
drugače.
Tako je nedavno kitajski
časopis objavil naslednji pri-
mer: Tako dolgo so prepriče-
vali določeno skupino večjih
posestnikov in ^drobnih po-
krajinskih »tovarnarjev«, da
so le-ti neke noči odločno
manifestirali pred tamkajšnjo
občino. To so počeli tako dol-
go, da je prišel tudi župan in
na njihovo zahtevo podrzavil
njihovo imetje, ker bojda ni-
ti za trenutek niso več zdr-
žali ognja vesti, da izkorišča-
jo ubogo ljudstvo.
Tako v besedah. Spodnja
slika pa nam kaže, metode
prepričevanja tako' imenova-
ne »zemljiške gospode«, ki so
v bistvu delavni kmetje, zve-
zani v zbirnem taborišču. Si-
cer pa kaj bi dvomili o kitaj-
skih metodah, če se je spo-
koril sam kitajski cesar, ki je
ob zmagi kitajske revolucije
imel (zamislite se) 8 let.
REKLI SO...
Nekateri starši iz principa
ne tepejo svojih 'otrok, ra-
zen v samoobrambi.
Komik Bob Hope
* -k -k
Luna se neprestano spre-
minja iz nebeškega telesa v
letališče.
E. E. Tuckey,
ameriški astro-
nom in fizik
Ubogo Veroniko Deseniško so
neusmiljeni sodniki obsodili
na smrt z utopitvijo (desno
zgoraj).
Strašni Turki so napadli v
Kozjem zbrano plemstvo in
premagali njihovo vojsko (de-
sno spodaj).
Lahko verjamete, da se je
grajska gospoda lepo zabava-
la, čeprav se smeh pod ma-
skami za 200 dinarjev ni vi-
del (zgoraj levo).
Gnadljiva gospoda se je na
sprc,iem pripeljala v kočijah.
Tudi prečastiti grajski sodnik
dr. Jaka Muda ni hotel biti
izjema (zgoraj desno).
LETOŠNJA PAŠA
Letošnja zima je bila prav
čudna in muhasta. Medtem ko
smo se po navadi smučali v
gorah, v dolinah pa greli, je
bilo letos ravno narobe. Dol-
gi tedni sonca in blagega vet-
ra so s planin pobrali sneg
že mnogo prej, preden smo
si v dolini sploh upali misli-
ti na to. Tako je bilo tudi na
Pohorju, kjer je zdaj po ob-
ronkih že vse polno kopnač.
Na teh kopnačah pa se že pa-
sejo ovce, ki so letos torej
zelo zgodaj prišle do prave
trave.
Mož
Z DVEMA
OBRAZOMA
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Še tisto noč je Erikson s prvim vlakom
zapustil Leipzig, Na postaji je opazil, da ga
zopet spremlja tisti gestapovski agent, ki mu
je pred nekaj urami uspelo pobegniti. Bil je
živčen in utrujen. Nenehno je mislil na
Schroderja.
Gestapovski agent bo verjetno poročal,
da je videl Schroderja v družbi Eriksona in
da je potem za njim izginila vsaka sled. Če
bo Konrad, gestapovec, ki mu je Schroder
telefoniral, videl poročilo, bo morda posu-
mil, a morda tudi ne ...
Erikson je vedel, da se niuči brez po-
trebe. To, kar je rekel Himmlerju in tisto,
kar je povedal Schroderju, je bilo v bistve-
nem nasprotju. Bilo je malo verjetnosti, da
bi to poročilo lahko povezali z ubojem Schro-
derja. Ražen tega, kje je kakšen dokaz? Nož
je vrgel v reko, ko se je čeznjo peljal z vla-
kom. Ko pa se mu bo ponudila priložrlost,
bo odvrgel še obleko, ki jo je imel na sebi.
Ni mu kazalo nič drugega, kakor da odide
v Berlin in čimprej zapusti Nemčijo.
Ne, ostal bo, da bi do konca izpeljal svo-
jo nalogo. Moral bo kar se da hitro dobiti
podatke o rafinerijah, tovarnah sintetične
nafte.
Kmalu zatem je imel Erikson važne po-
datke. Vedel je točno, kje so rafinerije, kako.
so zakamuflirane, kakšen je položaj proti-
avionske zaščite itd,
Erikson se je vrnil v Berlin nekega sonč-
nega jutra 1944. leta. O prihodu je obvestil
von Oldenburga, ki ga je počakal na postaji.
Takoj ko je Erikson zagledal njegov ob-
raz, je vedel, da se je zgodilo nekaj nepri-
jetnega.
—	Imam slabe vesti. Reisnerja so prije-
li. Včeraj popoldne, je rekel von Oldenburg,
—	Reisnerja, za boga! Je mogoče? Za-
prt!
—	Oldenburg je prikimal: — Skušal
sem ugotoviti, toda ne vem, kdo ga je zaprl
in kje je zaprt.
-r Verjetno je to stvar Ulrichovih prija-
teljev, je pripomnil Erikson. — Toda ti mu
nič ne morejo. Razen mene ste vi edini člo-
vek, ki ve, da je Reisner sodeloval z menoj.
Vse zaupne pogovore sva vodila na mestih,
kjer naju nihče ni mogel slišati.
—	Mislite, da bo Ulrich prisilil Reisner-
ja, da bo spregovoril?
—	O tem sem prepričan, je rekel Erik-
son. — Oni so verjetno spremljali moje delo
na ozemlju rajha in odkrili moje zveze z
Reisnerjem, Toda če bodo prišli do zaključ-
ka, da so se prevarili, ga bodo izpustili.
—	To zveni zelo prijetno, je rekel von
Oldenburg.
Erikson in von Oldenburg sta najela tak-
si in se odpeljala v glavni štab gestapa. Erik-
sona je sprejel Himmler. Potem ko mu je
poročal o svoji poti, je Erikson rekel:—Zdaj
lahko pričnemo z delom. Nameravam se še
danes vrniti v Stockholm, da bi tam opravil
še neke finančne posle in potem...
___(Nadaljevanje prihodnjič)
KRIŽANKA
VODOR.VVNO: 1. zapozda, 5.
tO. biirkož, pavliha, 11. pre^Jstoj-
iiik fakulteto, 15. tovarna barvil v
Celju, 15. Liidolfovo število, 15. in-
dustrijsko mesto v Sovjetski zve-
zi, južno od Moskve, 16. posoda za
shranjevanje vina, 17. visokokalo-
rično gorivo, 19. stari oče, 20. za-
četnici po vojni umrlega sloven-
skega slikarja iu ilustratorja, 21.
človek slabega značaja, 22. japon-
ska dolžinska mera, 25. kratica
francoske teroristične organizacije,
25. slovnični pojem, 26. dvojica,
27. med, čebelji proizvod, 29. oseb-
Mii zaimek, 50. oklopUo vozilo, 51.
šr)ortni vaditelj, 55. gora v Zasav-
ju, ^jriljubljena izletniška točka,
54. poziti^ na elektroda, 55. linija.
NAVPIČNO: 1. zadnja cg-iptov-
ska kraljica, 2. član gornjega do-
ma v britanskem parlamentu, 5.
ime pisatelja Andriča, 4. oznaka
za neznanca, 5. poklon, klanjanje,
6. sanio, zgolj, 7. podoba golega
telesa, 8. gnus, 9. strpnost, dopust-
ni odstop od veljavnih predpisov,
10. zamudnost, netočnost, 12. gumi-
ca, 14. pomoč, opora, IT. ptica pev-
ka, 18. kurir, odposlanec, 24. drob-
nozrnat »neg, 26. nastava, zanka,
28. upodnja ploskev po"ode, 50.
tračnica, "2. skrajšano ameriško
ime, 55. različna sogla.snika.
(F. P.)
REŠITEV KRIŽANKE IZ
PREJ.šNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. zapora, 7.
SanJ; 11. dvorec, 12. Trier, 14. Ra-
kek, 15. brazda, 16. Alah, 17. tram,
-z, 18. val, 19. Bach, 20. vas, -n,
22. para, 25. Kent, 24. Idrija, 27.
krstn, 28. kiosk, 29. Krilov, 50. ra-
ka, 51. limona.