Uhaja vsak četrtek na lfto. (Zn Nemčijo K 00 vin., xa Ameriko In druge loje držuve 4 K C0 vin.) — Fosamem ftte-/ilkr ee pro-: -- dajajo p ■ 10 vin.
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Splil In dopisi it potlllijo: Urednlilv. .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulica II. 3. Naročnina, reklamacija In lniera'J pa: Upravnlitvo .Domoljuba", Llabuaoa, == Kopitarjeva nllce it. 1.--
steo. 5.
0 Ljubljani, dne 4. februarja 1909.
Leto XXII,
Kmečki stanovski_
Kmečki stanovski shod .ie govoril. Izrekel se je proti postavi, ki jo jc predložila vlada državnemu zboru o starostnem zavarovanju med kmeti. Vstopnice je dobilo |tudi mnogo liberalcev. Ker se ni moglo po celi deželi razglasiti, da bo ta shod samo za kamniški okraj in za ljubljansko okolico, je prišlo mnogo mož tudi z Notranjskega in Dolenjskega. Splošno se je povdarjalo, da so bremena, ki bi jih nalagalo nameravano zavarovanje, prevelika, in da se vsled tega ne sme kmet siliti k plačevanju, ki ga ne zmore. Poleg tega se jc pri shodu izreklo še mnogo lepih misli in nasvetov in zborovalci so ga zapuščali s prepričanjem, da se danes v kranjski deželi proti kmetu ne da vladati, zraven pa tudi potrjeni v zvestobi do S. L. S. in v zaupanju do njenih poslancev. Izprva je bilo precej hrupa in šuma. Mnogo naših mož, zlasti z Dolenjskega, je mislilo, da ■so jih poslanci takorekoč že izdali in prodali, da se po zvijačnih potili hoče naložiti kmetu nov davek in so bili zato razburjeni. Liberalci so porabili to priložnost in so vlivali olje v ogenj. Najnesramnejše je bilo to, da so po nekaterih farali trosili misel, da so duhovniki vzrok nameravanemu novemu bremenu. Vsak butelj danes lahko vidi, kam so merili. Ljudstvo, ki jim ni hotelo iti več na lim, so po ti poti izkušali dobiti zopet zase.
Nedeljski shod je vse to pojasnil. Natančno so izprevideli zborovalci, da jc delo naših poslancev odkrito in naravnost-110, in da je bilo vse tisto veliko razburjenje nepotrebno. Tisti, kateri so prej izrekli v strasti kako nepremišljeno besedi), so se popolnoma umirili in shod je postal vpričo liberalcev in socialnih demokratov sijajen dokaz, kako nepremagljiva je S. L. S. med našim ljudstvom. Hoteli so jo razbiti, pa so jo le utrdili; hoteli so
omajati zaupanje do poslancev, pa so samo tesneje zvezali medsebojno zvezo zvestobe in zaupanje med njimi in med volivci. Bili so nepopisno lepi prizori, ko so ravno tisti, kateri so prišli najbolj razburjeni na shod. prihajali k poslancem in jih prosili, naj se jim ne zameri, in se prav posebno zahvaljevali dr. Kreku, da sc jc potegnil za tako krivično obrekovano duhovščino. Ne moremo tudi zamolčati, da so naši vrli kmetje s skrbjo izpraševali, kaj je dr. Šusteršiču, da je tako bled in naročali njemu in poslancem, naj poskrbe, da si bo dal več počitka, ker ga tako silno potrebuje dežela in stranka-----
Pokazala se je vzajemnost med štajerskimi in goriškimi kmečkimi zvezami. Dr. Hohnjec .ie govoril v imenu Štajercev, Kremžar v imenu Goričanov. Viharno ploskanje je pričalo, da sega slovenska kmečka vzajemnost preko deželnih mej in da se ne ustavi prej, dokler ne pritegne v svojo sredo zadnjega slovenskega kmeta.
Izprožilo sc je poleg tega mnogo lepili nasvetov, zlasti v poselskent vprašanju. Kmečke zveze preskrbe najprej po svojih zaupnikih natančno število, koliko poslov primanjkuje pri nas in potem osnujejo s pomočjo našega časopisja posclsko posredovalnico. Važna je ta reč. Na shodu smo slišali, da se je leta 1869 naštelo na Kranjskem 138.720 hlapcev in dekel, leta 1900 pa samo 27.943 iu šc med temi 12 tisoč od 10. do 20. leta, 5000 pa od 20. do 30. leta. Iz teli številk se vidi. kako silno pada število kmečkih poslov. Do 20. leta jih je šc nekaj; kasneje pa uhajajo tru-moma; pa tudi do 20. leta jih je razmerno mnogo premalo. Mladina se že obrača od kmečkega dela proč in išče drugod lož-jega in boljšega kruha. Velikokrat najde pač ravno narobe, toda to je ne zmodri. Zato je bila pametna beseda, ki se je tudi izpregovorila na shodu, da se mora teme-
ljito preosnovati naše šolstvo, in da morajo otroci že v šoli dobiti veselja do kmečkega dela.
Še nekaj! Izpodtikali so se nekateri ob Domoljubovih člankih o starostnem zavarovanju. Domoljub je zvršil samo svojo dolžnost, da je neprikrito povedal natančno bremena, ki bi jih naložilo novo zavarovanje. To je bilo potrebno in zato reč so mii njegovi bravci tudi hvaležni. Zamerili so mu pa, da je zapisal nekaj pohvalnih besedi in da je zastopal stališče, da je predloga v mnogih ozirih za kmeta koristna. Stvar je zdaj pojašnjena. Ponavljamo še: Prvi kmečki stanovski shod šc ni bil zadnii.
Političen pregled.
SLOVANSKO SREDIŠČE.
Pogajanja med »Slovenskim klubom«, Jugoslovansko zvezo«, katoliško-narod-nimi Cehi in Starorusini so se ugodno končala in dne 29. prosinca t. 1. so vsi ti klubi sklenili, da se združijo v parlamentarno zvezo pod sledečimi pogoji: Nova skupina se imenuje »Slovansko središče«. Vodi jo izvrševalni odbor, ki je sestavljen iz članov posameznih klubov. Ta odbor voli tri predsednike, izvoljeni pa so kot načelniki: dr. Hruban, dr. Ivčevič in dr. Šusteršič. — 29. prosinca je bil zgodovinski dan. Takrat so se namreč s tem, da se je ustanovilo »Slovansko središče«,' popolnoma izpremenile strankarske razmere v državnem zboru. Novi klub šteje 58 poslancev in pomeni moč, s katero bo morala vlada resno računati.
DRŽAVNI ZBOR.
V zbornici so se pretekli teden vrstili nujni predlogi drug za drugim. Nujni predlogi ne pomenijo nič drugega kot to,
da niso ne Cehi, ne Nemci z vlado zado voljni in da se mora kako predrugačiti; toda kako bi se to naredilo in kako se bo, tega ne ve nihče. V parlamentu je silno soparno, nagromadiii so se črni oblaki in sedaj vse čaka. kaj in kdaj se vlije. Ali bo krotak dež ali strašna toča? Ministrski predsednik si ne zna pomagati. Ko se mu m i posrečilo spraviti Nemcev in Čehov potom pogajanj, bo sedaj poskusil z jezikovnim načrtom. V sredo, dne 3. svečana t. i. predloži vlada zbornici jezikovno predlogo. toda kaka usoda jo čaka, še ni gotovo. Zelo lahko je mogoče, da jo odklonijo Cehi in Nemci, in tedaj pride parlamentarnemu ministrstvu najbrže zadnja ura. Binert ga ne bo mogel sestaviti, nastopiti bo moralo stalno uradniško ministrstvo, ki se bo poslužilo paragrafa 14. Ta paragraf ima namreč prečudne lastnosti. Z njim lahko vlada ministrski predsednik, tudi če ni državnega zbora. O čemer so se prei poslanci dolgo prepirali in razburjali v zbornici, vse to opravi prebrisani paragraf 14. brez krika in vpitja. — Nemci slutijo, da sc utegne kai takega zgoditi, pa ne kažejo zaradi tega prevelike žalosti. Upajo namreč, da bo vlada potem, ko bo rešena parlamenta, s paragrafom 14. vse boli postrezala njihovim željam, kakor do sedaj, ko je bila navezana na državno-zborsko večino. To je tudi verjetno. Zato pa bi bila za slovanske avstrijske narode škoda tem občutljivejša, če se sedanja napetost med strankami v zbornici ne bi mirno polegla in če bi vlada morala res poseči po paragrafu 14. — Po časopisih se širijo vesti, da bo Binert kmalu pustil nehvaležno službo mešetarja na političnem semnju v zbornici in da pride na njegovo mesto sedanji tržaški cesarski na-mestnih princ Hohenlohe. ki ie bil že enkrat ministrski predsednik.
ne more biti nič. toda Košut m njegovi prijatelji vpijejo dalje nemoteni: Dajte nam samostojno ogrsko banko! Kaj pri tem pravzaprav namerjajo, vedo le sami. Toda verjetno .ie, da hočejo sedaj strmoglaviti dosedanjo vlado, ki je sestavljena iz strank, ki ne trobijo vedno v Košutov rog. ter prevzeti sami državno krmilo. Na čelo novi vladi stopi najbrže sam Ferenc Košut, da utrdi svojo stranko, preden obvelja splošna volivna pravica. Košut ie pa zelo čuden mož in še bolj čudna je nje gova preteklost. Neki nemški list je ob javil v zadnjem času mnogo podrobnosti iz njegovega življenja, ki pa ne 'delajo ravno časti bodočemu ministrskemu predsedniku. Očitajo mu najrazličnejše sleparije, podkupovanja ter podobne grdobijein umazanosti. In Košut na to molči! Ker ima dotični list dokaze v rokah, se ga Košut ne upa tožiti . . .
Tako vladajo na Ogrskem. Ta prednost se mora Madžarom priznati, da mor da ni v Fvropi tako pokvarjene in brezvestne vlade, kot ;e v Budimpešti. Toda to Košuta nič ne moti. Njemu ie le cilj pred očmi: najprej dobro napolniti svoje iastne žepe bodisi iz državne ali kake druge blagajne, potem v pogodbah z našo državno polovico Avstrijo dobro odreti. slednjič uničiti vsL druge narodnosti na Ogrskem in država svete Štefanove krone ie rešena!
KAM?
MADŽARSKE GRDOBIJE.
Najprej so Madžari zahtevali, naj se pomadžari onostransko vojaštvo. Ker jim pa to vsled nasprotovanja naše vladarske lnse ni uspelo, so začeli bobnati po svetu pesem o samostojni madžarski banki. Ve pa vsakdo, da želje po samostojni ?rmadi na Ogrskem še niso zaspale in zato je dne 24. prosinca t. 1. vodstvo krščansko-socialne stranke na Dunaju sklenilo vložiti v zbornici interpelacijo glede na težnje Mažarov, armado pomažariti in raztrgati meno enoto. Interpelacijo so podpisali Lueger in tovariši. Interpelacija je zelo zanimiva in temeljito setavljena. Najprej se vojnemu ministru Šenajhu očita zahrbt-nost. ker je na eni strani zagotavljal, da se z Mazari glede na armado ne bo po. Rajal, ne da bi obvestil preje avstrijski parlament, na drugi Pa se je vendar z Mazari tajno pogajal. Interpelacija naglaša. da b; odjenlj.vost nasproti Mažarom poine-ujala kršenje nagodbenega zakona, ker ta zakon izrecno določa, da ima v skupnih zadevah odločevati tudi avstrijski parla ment. Toda Madžari so seda želje po samostojni armadi - kakor se zdi - odložil, za boljše Čase in so začeli sitnariti
°grsk0 banka	mad-
žarski politiki so sami prepričani, da s tem
Srbska politika je zašla na take kozje steze, da «e sama ne spozna več. kam gre, kaj da bi ;o drugi razumeli! Najprej velikansko kričanje in zahteve po vojski, nato strašna poparienost. sedai pa oho'e na enkrat. Nekaj časa žugajo z vojsko In zahtevajo de! Bosne zase. Tako je carigrai-ski srbski poslanik d-. Nenad~vj* iziavil. da Srbija zahteva de! Bosre. k: b: jo vezni z Jadranskim mor em in s Črno goro. \ tem smislu izda Srbija spomenico vele-vlastim. Srbski voirr minister bo zahteval od skupščine tri milijone dinarjev v vninc namene. Dozdai je zahteval vojni minister za oboroževanj .13.5nn.non dinarjev Posebni srbski poslanik Dušan Protič je odootova! v Cetinje in nosi baje seboj en milijon frankov za nadaljnje črnogorsko oboroževanje. -- Obenem pa hočej Srhi biti tudi miroljubni. Tisti, ki dobro poznalo srbske razmere, trdilo, da zahtevah vojsko Je v Belgradu. medtem ko le srbsko ljudstvo vojski nasnrotno in se prav nič ne zmeni za priklopitev Bosne Nekateri Srbi se baje ogrevajo celo za misel nai se jugoslovanskemu kraljestvu pod žezlom Habsburžanov priklopi tudi Srbija Tako bi bili vsi Srbi na HrvaŠkem v Bosni in v sedanii srbski knl-Vv združeni pod..habsburško vladajo' odo' Mno. Angleži se silno bole. da bi se to
AvSf°o'd,oč -%naČin hi "»mre? dobl J ■^strija odločujočo besedo nn balkan
skem polotoku. Toda ta angleški strah ^
Prazen, ker je protiavstriiskata■ a
Srbskem še vedno tako močna fL' m,
omenjena misel gotovo ne u/esnič S?
ti naklepi
Panjih sklenili, razdrla. Toda'
srbskih politikov so ravno tako nespa-metni m brezuspešni, kakor jc nespametna in zmedena vsa njihova politika.
MIR ALI VOJSKA.
Ker se jc Bolgarska vedno bolj ob,,, roževala, so povsod željno pričakovali, kdaj zine kaj o tem bolgarski zunanji mi-' nister v bolgarskem državnem zboru. Slednjič je minister dnč 26. prosinca t. I. iziavil, da si Bolgarija želi miru (kdo bi si ga ne?!) in da se oborožuje le zato. da bi ie Turčija lepega din? ne presenetila S svojimi topovi. Pogajanja med Tur-čijo in Bolgarijo so sc namreč ustavila in obe državi sta začeli stražiti svoje meje. Ostale države skušajo sicer posredovati, a bre/ posebnega uspeha. Bolgarija namreč neče in ne more ugoditi Turčiji, ki zahteva južni kos bolgarskega kraljestva, in tako bi slednjič morala odločiti vojska, če bi Turčija trmoglavo ostala pri svoii zahtevi. Toda opaža se na obeh straneh, da bi ta spor vendar rajši mirno rešili.
ITALIJA PRF.D TUJIM PRAGOM.
Italija jc v prvih časih po priklopitvi Bosne .ko je planila po Avstriji Rusija. Turčija in Srbija, stala na naši strani kot zvesta zaveznica iu laški zunanji minister Titoni je storil precej uslug našemu Fren-talu. A kakor drugod, tako tudi v politiki ni nobena reč zastonj. Titoni je zahteval od naše vlade, da ugodi z ozirom na njegove usluge željam avstrijskih Italijanov po samostojnem vseučilišču. Frental je !o obljubil toda naša vlada je predložila zbornici načrt, po katerem bi bilo laško vseučilišče na Dunaju, medtem ko hočejo Italijani Trst. In ko so začeli avstrijski Italijani kričati, da nečejo univerze na Dunaju, se jc takoi oglasil tudi Titoni ter hotel odstopiti, kar bi pomenilo, da je konec Avstriji prijazne politike v Italiji. Tako Italija pometa pred tujini pragom, dasi ima doma na vse strani dela črez glavo. Ministrski predsednik jc sicer Titoniju svetoval, naj ne odstopi, toda listi ga pozivajo, nai pokaže hrbet Avstriji in ji dokaže. koliko jc vredno italijansko prija-tclistvo.
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(LUCIJ FLAV). Zgodovinski roman. - Spisal J. Splllmann D. J
(Dalje.)
Pokliči vsaj Heroda, mojega velikega pradeda!« prosi vnovič kraljica. »Nisem se dobila krone, katero mi je ponujal "ni krasni Rimljan! Mogočni Herod naj "'i Pove, ali me kdaj doleti ta sreča!«
'Na vsako vprašanje tudi rajni ne dado odgovora, zlasti ako so slabe volje; orej slavni praded se ti morda pokaže v
. v, strašni podobi, kakršne ne pričata-
jes!«
.,rn„'NU IC P,ri(le> le l)0kl'Č' 23!« S'1' "e"
strpno Berenika.
»Ce že Jie odnehaš, hočem tudi to poskusiti! loda nikar sc ne liuduj nad menoj ,ako te prestraši duh nesrečnega pra-deda!«
Gledalca opazujeta z veliko napetostjo iste prizore kakor poprej. Naenkrat ču-jeta zoprno vpitje sove, ki fofota s svojimi črnimi peruti nad njunima glavama in sede Kirki na razgaljeno ramo. Godba zaigra še bolj otožne melodije; vcdeževalka pa ponavlja svoje nerazumljive egiptovske besede. Tu šine v poltemno dvorano bolesten krik, godba preneha, za Kirkinim hrbtom zarožljajo težke verige in že stoji tukaj veliki Herod, ukovan v razbeljene obroče, ki tesno oklepajo njegovo široko postavo, z žarečo krono na glavi in ognjenim plaščem na osmojenih plečih.
Kdo me kliče s prestola, iz mojega večnega kraljestva?« vpraša strašna prikazen z globokim, zamolklim glasom.
»Tvoja pravnukinja, jasna kraljica Berenika,« odvrne vcdeževalka.
Govoriti hočem z njo samo, ne s teboj! Berenika, zadnja potomkiiija mojega slavnega rodu, samo nate stavim še nekoliko upanja! Upanje! Ha, te besede ne poznam v svojem kraljestvu! Tvoj oče — da, on je bil mogočen vladar; tvoj brat ničvreden hlapec Rimljanov! Le v tvojih žilah se še pretaka nekoliko moje kr-
vi!
'ovej, kaj želiš izvedeti?«
Ali mi je odločila usoda krono rimskega cesarstva?« odvrne Berenika napol v medlevici.
»Primi in drži krepko! Vse bo tvoje, ako si pogumna in prekanjena! Glej, tudi k meni je prišel človek in mi izkušal ugrabiti kraljevsko krono! Narodil se je v Be-tlehemu. Toda držal sem jo krepko, le poglej. kako mi zdaj žari na glavi — nosil jo bodem celo večnost! Posnemaj svojega pradeda in se navžiješ sreče na mogočnem prestolu rimskega cesarstva! Toda moj čas jc potekel, vrniti se moram v svoje ognjeno kraljestvo, kjer vladamo vsi nekdanji mogotci sveta.«
Pri teh besedah zaigra na Herodovih ustnicah otožen smehljaj, njegova krona jame bledeti in strašna prikazen polagoma popolnoma izgine.
Takoj šineta iz zemlje oba zamorca in spremljata kraljico in tribuna po strmih stopnicah v gornje prostore Kirkine hiše, da se ondi odpočijeta od razburjenja, ki ga jima je prinesla nocojšnja noč. Vedeže-•valka jima postreže z grozdjem, vinom in pecivom; a niti Berenika niti Lucij se ne odzove njeni usiljivi gostoljubnosti.
»Rajši mi pojasni, kaj pomenijo vse te prikazni, ki sem jih gledala nocoj s tri-biiiiom?« sili vanjo kraljica.
»Zares, čudni ljudje!« odvrne razža-jena Kirka, »kako bodeta verjela mojim sesedam, ko tako prezirata mojo prijaz-10 gostoljubnost. Pa pustimo to — Kaj pa noreš želeti večjega, hči mogočnega He-■oda? Čaka e krona rimskega cesarstva ako me niso varala vsa znamenja, ta časni junak, ki stoji tu poleg tebe, ti z ijo nekoč ovenča tvoje jasno čelo! I kaj 'a hočeš še več? Prosi bogove, da ti osta-iejo vedno tako naklonjeni, kakor zdaj!«
Lucij iu Berenika se vrneta šele ob prvem jutranjem svitu v poslanikovo palačo. V obednici, kjer ubijajo noč pijani gostje, postaja divji hrup in vrišč vsak trenutek glasnejši. Ravnokar vlečejo služabniki nezavestnega Pomponija Papilija v njegovo stanovanje.
»Poglej ostudno žival!« reče kraljica tribunu in se obrne z gnusom od pijanega častnika. Nato pomigne Luciju v krasno razsvetljeno sobano, rekoč: »No, kaj po rečeš zdaj. moj vrli tribun? Zdaj menda veš. zakaj te odlikujem bolj kakor vse druge rimske junake? Cuj, še preden sem te poznala, so mi pokazali vsevedni bogovi tvojo podobo, dasi takrat nisem mogla na tančno videti tvojega zalega obličja. Samo krasni kodri, ki so se vsipali lepi prikazni izpod srebrnega šlema in kakršnih še nisem opazila na nobenem Rimljanu, so mi do danes ostali živo v spominu. Takrat mi je Kirka povedala tudi tvoje ime, in sicer v grškem jeziku. Lucij, kmalu bodeva ovenčana s krono rimskega cesarstva!
»Ne upam se vdati tako predrznim mislim.« odvrne tribun. »Kako naj seže nepoznan vojak po mogočnem Avgustovem žezlu?«
»Treba ti je le previdnosti in poguma in v kratkem času bo cesarsko žezlo v tvojih rokah! Neron itak ne bo dolgo živel, saj so se ga celo njegovi lastni kleče-plazci že zdavnaj naveličali! Morda zasede po njegovi smrti cesarski prestol po \ rsti nekaj neznatnih vojaških cesarjev, ki pa seveda kmalu izginejo s površja. Ti postaneš tačas poslanik ali kaj podobnega, navdušiš zase nekaj neustrašenih legij, zlasti če se odlikuješ v kaki vojski, in zma ga je tvoja! Da, takrat porabi zlato priliko in ne pozabi v svoji sreči prijateljice Be-renike!«
Te laskave besede zbudijo v duši lah kovernega Lucija celo vrsto slik, o katerih dosedaj zaradi svoje skromnosti ni upal sanjati. Kako prijetna čustva polnijo dušo mladega moža, ko vidi sebe kot bodočega poslanika ali kot slavnega vojskovodjo, ki se vrača, odičen z vencem neminljive zmage, iz krvave vojske! V duhu zre svoj veličastni sprejem v daljnem rimskem mestu: vsa nebrojna množica ga pozdravlja kot rešitelja domovine in se klanja v globoki hvaležnosti svojemu novemu cesarju.
Z drhtečim glasom odgovori tribun Bereniki:
»Ako bom kdaj držal v svoji roki cc-sarsko krono, je ne položim nikomur drugemu na glavo kakor tebi, milostna kraljica, ki si mi pokazala pot do najvišjih ciljev! In pri Jupitru, še danes nastopim to pot!«
»Tukaj moja roka, da ostaneš mož beseda!« vzklikne Berenika. »Skrbeti hočem, da ti bo vedno na razpolago dosti sredstev, saj naša hiša ni najubožnejša, tudi nam ne manjka vplivnih prijateljev med rimskimi senatorji! Ta čas pa naj te bogovi spremljajo s svojim mogočnim varstvom! Daj, Lucij, prisezi mi neomajno zvestobo do groba!«
»Prisegam pri vseh bogovih!« se odzove tribun s svečanim glasom.
Kakor v sanjah se poslovi Lucij od kraljice in si poišče svoje stanovanje. Dolgo zre ob odprtem oknu na sivkasto gladino prostranega morja, kjer se že poraja na vzhodni strani mlado jutro. Se vedno plešejo pred njegovimi očmi čudne prikazni, ki jih je gledal v Kirkini hiši, neprestano čuje bolestne vzdihe nesrečnega Heroda.
Zdajci zagleda v duhu Veronikin potni prt in krvavo obličje Kristusovo in čez nekaj časa milo obličje nedolžne Tamare. »Proč, zdaj ne potrebujem trnjeve krone! Proč, hčerka rabijeva, tebi ni namenjen prestol!«
Četrto poglavje.
Na morju.
Rabi Sadok vzame v Cezareji za prvo silo v najem malo hišico blizu pristanišča. Dolgo časa omahuje, ah naj se popelje z judovskim poslanstvom k cesarju Neronti na Grško, ali naj varuje doma svojega Benjamina. Toda njegovi rojaki ga silijo neprestano k potovanju in mu zagotavljajo. da je le v njegovih rokah nadalj-na usoda nesrečnih Judov. Benjamin, ki je tako nenadoma našel svojega izgubljenega očeta, bi ga zdaj rad spremljal na dolgi in nevarni poti; a o vseh teh njegovih željah ne mara rabi ničesar slišati, temveč ga izroči v varstvo uglednemu judovskemu ribiču v Cezareji.
»Dobri Jona bo očetovsko skrbel zate in tudi njegova dva sinova te sprejmeta prijateljsko v svojo družbo!« tolaži oče žalostnega sina. »Saj ne boš dolgo brez mene, v treh ali štirih tednih sem gotovo zopet tukaj! Medtem dospe najbrž tudi Tamara v Cezarejo! Naiel sem za bogato plačilo spretnega in pametnega človeka, ki prav gotovo reši tvojo sestro iz Jeruzalema. Čemu se torej tako kremžiš? Le priden in vesel bodi in pokaži, da si še vedno moj ubogljivi sinko!«
Po mnogem prizadevanju skrbnega rabija se Benjamin končno ukloni očetovi volji. Tako stoji zdaj deček na morski obali, poln grenkih solza in težkih slutenj, da sprejme za slovo zadnji poljub svojega dobrega očeta. Hitro se približa čas ločitve; Sadok in dva druga Juda, ki ga spremljata na važnem potovanju, stopijo v malo jadrnico, da jih popelje od obrežja k veliki grški ladji, ki je usidrana na globokem morju.
Množica, ki je spremila judovsko poslanstvo do pristanišča, jame vihteti svoje robce, da še enkrat pozdravi odhajajoče popotnike. Tudi stari Jona, velik in krepak mož z rdečo brado in močno upognjenim nosom, prime slednjič Benjamina za roko in ga hoče peljati na svoj dom. »Halo. radovednost nenasitna, zdaj si se nagledal. Ie pojdiva domov! Poglej, tam prihaja poslanik z rimskimi častniki, ki ženejo na ladjo onega prokletega Flora, da prejme v Rimu plačilo za svoje neštete hudobije. Ne maram stati tukaj in čakati, kdaj naju začno zasramovati rimski vojaki! Le urno stopiva domov!« opominja Jona svojega varovanca.
(Dalje sledi.)
Razgled po domovini
Kmtfkl stanovski sini
Ob ogromni udeležbi seje izvršil prvi kmečki stanovski shod. Ce tudi je bil porazglas omejen le na ljubljansko in kamniško okrajno glavarstvo, je le prišlo veliko število kmetov 'udi iz drugih delov naše dežele: z Dolenjske, Notranjske itd., a tudi nekaj zastopnikov goriške in štajerske kmečke zveze je bilo navzočih. Vsled prevelike kulantnosti mnogih naših somišljenikov so dobili tudi mnogi liberalci vstopnice v roke in tako je prišlo na stotine liberalcev na naš shod z jasnim namenom, da motijo shod in da ga, če mogoče, razbijejo. Liberalci so se porazdelili med poštene kmečke može in pristaše S. L. S. in skušali takoj spočetka z živinskim tuljenjem onemogočiti ves shod. A kljub vsej zahrbtni, podli in divji agitaciji kmečkih sovražnikov, zagrizenih nasprotnikov S. L. S. se ogromna večina ni dala premotiti. Pošteni in zavedni možje S. L. S. so prišii v Ljubljano, da poslušajo svoje poslance in da povejo sami svoje mnenje. — ne pa da tulijo in razgrajajo, dasi tudi so jih liberalci na to huj-skaii. Seveda so bili liberalni hujskači takoj začetkom shoda razkrinkani kot laž-njivci in osramočeni do kosti. Po deželi so namreč lagali tedne in tedne, da hoče S. L. S. kmetom vsiliti zavarovanje, da jim hoče naložiti nov davek ali da jim ga je že naložila, da jih hoče pregnati z grunta in kar jc enakih budalosti še več. Tisti občeznani oderuhi in sleparji, liberalni magnati in liberalni učitelji, ki sovražijo kmeta v dno svoje duše, so vpri-zorili vprav velikansko špekulacijo po ameriškem načinu v američanskem zlogu. Na nevednost, lahkovernost in nezaupljivost enega dela našega ljudstva, hoteč kmeta na kmeta nahujskati zoner S. L. S., torej zoper tisto stranko, ki je ravno kmeta vzbudila iz spanja, kmetu dala zavest njegove veljave in njegovih pravic, kmetu priborila večino v deželnem zboru in v deželnem odboru, sovražnike kmeta pa postavila pod kap. Vsa ta špekulacija se je izjalovila in do kosti osramočeni stoje danes liberalni hujskači v svoji sramotni nagoti pred poštenim slovenskim ljudstvom, postavljeni na laž in izročeni javnemu posmehu in zaničevanju. Treba je bilo le, da so prišli pošteni možje v Ljubljano in da so čuli neposredno moško besedo voditeljev S. L. 5. Takoj v prvih minutah po otvoritvi shoda je bil položaj pojasnjen. Voditelj S. L. S., dr. Šusteršič, je takoj odkrito in pošteno povedal to, kar je sicer za vsakega, ki pozna S. L. S., samoobsebi umevno, kar so pa nekateri možje v zadnjih tednih svoje razburjenosti pozabili in kar osobito navzočim liberalcem ni šlo v bučo, da bodo poslanci S. L. S. v zadevi kmečkega zavarovanja storili ravno to. kar so pri izvrševanju svojega poslaništva še vedno storili in le to, kar bo kmetsko ljudstvo samo sklenilo J
Voditelj S. L. S. jc šc pristavil, da je on osebno po resnem, vsestranskem premišljevanju prišel do zaključka, da vladni predlog tak, kakršen je, ne ugaja kmečkim razmeram in da mu je on torej pro tiven — da pa on svoje osebno mnenje podvrže popolnoma volji in odločitv kmetov samih, ki naj odločijo, kakor je njihova volja.
In kako krasen prizor je bil, gotovo najkrasnelši na tem shodu, ko je nastopi poslanec dr. Krek. On, ki je osebnega mnenja, da bi tu vladna predloga v bistvu bila velike koristi za kmečki stan in ki je to tudi z moško odkritostjo na shodu po-vdarjal, je le moško in odkrito izjavil, da njegovo osebno mnenje nič ne velja, ako kmečko ljudstvo samo drugače sklene. Zanj je in bo merodajno vedno le, kar ljudstvo samo hoče.
Razburjeni valovi so se hitro polegli. Kmetje so hitro izprevideii, da je bilo razburjenje popolnoma nepotrebno in da bi tudi dosegli isti uspeh, če bi bili brez vsakega razburjenja prišli v Ljubljano. Shod se je izrekel z ogromno večino, t. j. z vsemi zoper pet glasov zoper kmečko zavarovanje, t. j. zoper vladno predlogo. Poslanci S. L. S. so vzeli to na znanje in se bodo ravnali po tem.
liže n sKIbo.
Izvršilni odbor je v svoji reji I. febru-l arja 1.1. sklenil, da z ozirom na sklep kmeCko-stanovskega shoda v Ljubljani dnč 31. januarja 1909., ki se je izrekel zoper socialno zavarovale kmetov,, da se shodi, napovedani za Ljubljano, opiifte, ker so brezpotrebni, da se bodo pa vršili rhodi po vseh okrajih, kjer bodo poročali državni in deželni poslanci. Le za ta slučaj, ako zaupniki drugih okrajev, ki še niso prišli na vrsto, vkljub temu zahtevajo, da se shod vrši v Ljubljani, naj se le-ta shod tudi vrši.
Liberalci zoper deželni zbor. \ sobotnem uvodniku »Slovenskega Naroda« liberalci bridko tožijo in grajajo S. L. S., da ni v deželnem zboru nastopila proti baronu Schvarzu tako surovo, kakor liberalna stranka. to.se pravi z drugimi besedami, da bi bili liberalci želeli, da bi bila S. L. S. razbila deželni zbor in samo sebe umazala, kakor se je liberalna. Toda S. L. S. se zaveda svoje dolžnosti nasproti ljudstvu. Deželni zbor je za koristno delo za ljudstvo, osobito za kme-ta, liberalci so pa za burke z morilci in s krvavimi manšetami. Zadnji deželni zbor .ie v devetih dneh za kmeta več storil, kakor prejšnji liberalni kranjski deželni zbor v desetih letih. Seveda za liberalce to ni posebno častno! Kakor vse kaže. je upati, da se kranjski deželni zbor v kratkem zopet snide Takrat bo imela S. L. S. priliko, dati liberalnim poslancem odgovor na sobotni članek »Slov Naroda«. Najvspešnejši odgovor bo pa obstojal v tem, da bodo poslanci S. L S z žc ezno vztrajnostjo in marljivostjo nadaljevali delo za kmeta, naj li žc bo to liberalcem prav ah ne. Lovska postava, cestna postava
činske postave itd., jilo
ob-
vse se bo strogo prikro-
™	.potrebai11 "i koristim. Postave
.^tako '.Menile, da liberalci ne bodo več gospodaril, ne v cestnih in ne v šolskih
odborih, kakor tudi ne na lovih. S. L. s. bo napravila povsod kmeta za gospodarja.
Liberalni učitelji. Med tistimi, ki so zad-nie tedne hujskali kmete zoper poslance S. L. S., so bili, kakor se nam poroča, zlasti tudi razni liberalni učitelji. Delali so se tako, kakor da imajo veliko skrb za kmečka bremena; obenem pa ravno tisti liberalni učitelji z vso silo pritiskajo na deželne poslance, naj iiin zvišajo plače tako, da bi vsled tega kranjski kmetje morali cel milijon deželnega davka na leto več plačati kakor dozdaj. ln| v ravno ta rog trobijo poleg liberalnih učiteljev tudi vsi drugi liberalni hujskači, ki so kazali zadnje tedne tako skrb za kmeta. Namen je jasen: omajati kmetu zaupanje do svojih poslancev, zapeljati kmete, če mogoče, da žalijo svoje poslance, da bi tako poslanci izgubili veselje za delo in prepustili tla liberalnim kmečkim hujskačem. Po tem pa liajd zopet ua kmeta in pričeli bi zopet kmeta odirati, kakor ie to bilo pred kakimi petnajstimi in desetimi leti. ko .ie še gospodarila liberalna stranka iu ko so imeli kmečki oderuhi |k> vaseh glavno besedo. Gorje ti, ul>ogi kmet. če ne boš znal ločiti svojega sovražnika <>d svojega prijatelja!
Odličen gost v Ljubljani. Minoli teden ie obiskal na povratku z Dunaja prevzvišeni gospod nadškoi sarajevski dr. Stadler našega premil. g. knezoškofa dr. Jegliča. Ogledal si je novo poslopje »Katoliške tiskarne« in se jako pohvalno izrazil o njem.
Volitve v kranjsko trgovsko in obrtno zbornico so končane. Izvoljeni so štirje kandi-datje neodvisnega obrtnega in trgovskega odbora iu sicer v tretji obrtni kategoriji (bele glasovnice) gospodje: Ivan Kregar s 2192, Jernej Ložar s .'191, Tomaž Pavšlcr iz Kranja s 21*9 in ložef Hafner iz Škofje Loke s 2189 glasovi. V manjšini so ostali kandidatje liberalcev gg.: mizarski mojster Primožič, dež-nikar Vidmar, mizarski mojster Umek iz Novega mesta iu Sušnik iz Škofje Loke z 2133. "ziroma 2131, 2128 in 2130 glasovi. V mali trgovini (rniene glasovnice) sta dobila kandidata neodvisnega obrtnega in trgovskega odbora gg. Lavrič in Zore po 603 glasove, prodrla sta pa kandidata liberalcev Ditricb in riirsager s 699 glasovi. V srednji obrti sta izvoljena liberalca Lenarčič in Majdič s 725 glasovi, gg. Kobi in Zurc sta dobila 332, oziroma 31,s glasov. \ veliki obrti jc dobil liberalni kandidat Kotnik -47 glasov, Nemec Pam-mer 17 nemških glasov. Kobi 5, neveljavnih ie bilo 7 glasov. Odločil jc žreb za Nemca immcrja. \ srednji trgovini sta izvoljena pristaša liberalne stranke gg. Ivan Mejač in Mren s 379 glasovi, gg. Horvat in Treven sta bila po 142 glasov. V veletrgovini sta izvoljena Ivan Hribar in Ivan Knez s 45, oziroma 4.1 glasovi, dobili so pa šc Šarabon 16. Lampe 8, Muštar 8 glasov. V veleindustriii (inontanska družba) sta izvoljena Samassa in dr. Anibrositsch. ki sta dobila vsak po 4 gla-sVv.e- S. L. S. je imela doslej v trgov,»ki in obrtni zbornici samo 4 zastopnike, sedaj jili ho z onimi, ki so še ostali v zbornici, imela 7. Kljub temu. da imajo nasprotniki ves aparat v rokah, zabeležuje vendar napredek. Liberalna stranka je S. L. S. ponujala samo tri mandate, dasi je tretji obrtni razred s štirimi mandati, kakor je tudi najljutejši naskok liberalcev pokazal, njena last. Krivda nepopisne , rnlnc ošabnosti ie torej, ako ni došlo do Kpnipromisa in da tako obe slovenski stranki niste nastopile skupno v veliki obrti ter da ie izvoljen Nemec Pammer
1 Iberalci In socialni demokratje so si
skočili v lase. Ljubljanski tržni nadzornik Jihnikar je hotel s svojim liberalnim tnalo-hroi-čiin delavskim društvom prodajati m širiti liberalizem v Šiški. To pa m bilo všeč socialnim demokratom, ki se smatrajo za gospodarje v Šiški. Zato so prišli na Ribnikar-iev shod, ondi pretepli njegove pristaše in menda tudi tržnega nadzornika in tako shod
1/1 Socialni demokratje prijatelji kmeta. Tudi ,ov i oostava za kužne bolezni, ki jo ie vlada nvdložila poslancem in o kateri se razpravlja
socialnim demokratom.
nov
v odseku, ni vsec	.
Vsemu kar le nekoliko varuje kmečke koristi, so m,sprotni. 2e trideset let tlači stara postavi našo živinorejo. Žrtve, ki jih je vsled te postave trpelo naše kmetijstvo, so ogromne. V ik kdor je le količkaj pravičen, mora priznan, da se stara postava mora predelati, samo' socialni demokratje ne pridejo do tega. Živinorejo uničiti, pa ceno meso jesti, to ne more biti. Kakor kaže, iis. bo nobene postave za kmeta, ki bi ii socialni demokratje ne nasprotovali. Zato pa tudi ne more biti nikak slovenski zavedni kmet pristaš socialistične stranke.
Pomožna akcija. »Gospodarska Zveza« je u t|ni pričela z razpošiljanjem preglednih (razdelilnih) listov za drugo razdelitev krmil iz državne podpore in prosi tem potom hranilnice m posojilnice, odnosno županstva, naj ii < Inatno naznanijo vsako eventualno odpo-ud naročhe kakega prosilca. Povdarja se pa, da sc na želje za zvišanje količin ali prememb kakovosti pri županstvu naprošenih krmil nikakor ne more ozirati! Ponovno tudi naznanja < iospodarska Zveza«, da ona absolutno ne more prevzemati nikakili naročil, ker vsled sklepa vladne konference dne 17. t. ni. pridejo pri drugi razdelitvi v poštev edinole prosilci, ki so se pravočasno zglasili pri županstvu, vsled česar prosi, da sc ji ne pošilja nikakili naročil, ker je izključeno, da bi jih mogla izvršiti. Tiskovine za drugo razdelitev dobe organizacije, oziroma županstva vseli glavarstev brez izjeme tekom tega tedna, ako jih i šc niso prejela.	|
Duhovske spremembe v ljubl;an-kl ško-ilii. Kanonično umeščena sta bila čč. gg. Anton Tabor na župnijo Slap in Frančišek Zoreč na župnijo Nova Oseliea. -- Premeščeni so čč. gg. kaplani Friderik Rodič iz Cerkelj pri Kranju v Črnomelj, Josip Lavtar iz Železnikov v Cerklie pri Kranju. Frane Gabršek iz Vipave v Postojno, v Vipavo dr. Jožef Sever.
Poročnik dobil in — Izgubil glavni dobitek. Neki graški poročnik jc zadel glavni dobitek turških srečk v znesku 600.000 kron. Poročnik je imel številko svoje srečke zapisano v svoji beležnici. Sedaj jc srečko pričel iskati in spoznal, da jo je zgubil na vojaških vajah ali pa pri opetovanetn preseljevanju. Poročnik je seve ves obupan, oblasti pa mu ne morejo pomagati.
Tečaj za voditelje živinorejskih zadrug. Zadružna zveza v Ljubljani priredi od 16. do 18. februarja t. 1. poučen tečaj za voditelje živinorejskih zadrug, da bodo zmožni samostojno voditi svoje zadruge, vpisovati v knjige potrebne podatke itd. Natančnejši spored ie objavljen v »Narodnem Gospodarju«. V ta lečaj naj pošlje vsaka že obstoječa ali nameravana živinorejska zadruga po dve osebi. Udeleženci naj imajo že nekaj znanja o živinoreji, naj bodo popolnoma vešči pisanja ter morajo imeti namen, da bodo kasneje v resnici delovali pri živinorejskih zadrugah. Kdor se misli udeležiti tega tečaja, naj to pismeno naznani Zadružni zvezi v Ljubljani kar naj-Preje. Ker je število udeležencev omejeno, s*
ne bo moglo ozirati na tiste, ki bi se priglasili prepozno.
V	občinskem svetu celovškem je prišlo pri zadnji seji do precej burnih prizorov. Šlo se je za zidanje železniških delavnic, ki jih je bilo ministrstvo lani menda že obljubilo Celovcu. Ker pa je bil prostor tukaj za kakih 500 tisoč kron dražji, nego pri vetriniskem kolodvoru, je ministrstvo zdaj bolj za Vetrini. Krivdo na tem so nekateri valili na dr. Met-nitza, ki se je ves ttžanljen branil, češ, to ima za svoje obilne zasluge! Sklenili so poslati zopet deputacijo na Dunaj.
Potnik iz Messine v Ljubljani. V Ljubljano je došel potnik brnske tovarne Redlicha, K. Sclnveighofer, ki je bil večer pred potresom v Messini. Ker ni mogel dobiti v Messini prenočišča, odpeljal se je s prtljago v Kata-nio ter tako ušel gotovi smrti. Dva njegova znanca nista hotela iti ž njim, ostala sta v Messini iu bila ubita.
V	Šmartnem pri Litiji bo redni občni zbor »Knietske Zveze« v nedeljo, dne 14. februarja v »Društvenem Domu« ob 3. uri popoldne.
Ogenj na Rožniku. V četrtek, 28. januarja, ob tri četrt na 11 ponoči je čuvaj na Gradu strelom naznanil, da gori gospodarsko poslopje g. Berginana na Zgornjem Rožniku. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo je prihitelo pod načelstvom g. Ljudo-vika Štriceljna takoj na lice mesta, a z briz-galno ni šlo do vrha, ker bi bilo vsled pomanjkanja vode brezuspešno. Gasilci so preprečili. da se tudi hiša, v kateri je gostilna, ni imela. Poslopje jc pogorelo do tal. Kako jc ogenj nastal, se ne vč. To poslopje je v teku petdeset let že tretjič pogorelo. Prvič nekako leta 1847. do 1848. sta tedanjemu posestniku Catnerniku zažgala dva Laha, ki sta kupovala oJ njega kravo, ker se pa nista mogla za kupno ceno pogoditi, sta mu ponoči zažgala iz jeze.
Socialni tečaj v Ptuju se jc nad vse pričakovanje dobro obnesel. Nekateri udeležniki so bili |M) tri ure daleč, a sc vendar niso zbali ne mraza ne slabega pota. Povprečno se je udeleževalo tečaja do 120 mladeničev in mož, ki so z vso pazljivostjo poslušali predavanja. Predavali so: državni poslanec dr. Korošec, profesor dr. Hohnjec, nadrevizor Pušenjak in župnik Ozniec. Ob koncu tečaja se jc g. Miha Brenčič zahvalil v imenu vseh udeležencev gospodom govornikom za lepe nauke, posebno voditelju tečaja, dr. Hohnjeeu. V imenu mladeničev se je zahvalil mladenič Skoliber od Sv. Urbana. Tečaj bo ostal povsod v najlepšem spominu.
Shod. Predzadnjo nedeljo je priredilo katoliško sloveli, politično društvo za ormoški okraj v Ormožu pri Kahlbrennerju političen shod. Govorili so: državni poslanec dr. Korošec, kaplan Štulicc. župan Meško.
»Kmečka zveza« na Štajerskem prireja dobro obiskane shode. Treba se je pripravljati, ker se bodo vršile volitve za deželni zbor že meseca maja. Tudi liberalci ne mirujejo.
Brat zabodel brata. Iz Gornjegagrada poročajo: Strašno hudodelstvo se je zgodilo pri nas v nedeljo, dne 17. januarja. Brata Špeli sta pila poleg svojega očeta v krčmi. Eden bratov sc začne prepirati z očetom, drugi brat, krepek dvaindvajsetletni mladenič, pa brani očeta; to pa tako razjezi prvega brata, da potegne nož, ga zasadi lastnemu bratu v vrat in nesrečnež jc bil v par trenotkih mrtev. Orožniki takoj vklenejo morilca, okoli mrtvega brata pa, ki leži sredi sobe v strašni mlaki lastne krvi, se zbere velika množica ljudstva; bil je strašen prizor, ko je nesrečni oče jokal kakor otrok pri krvavtm truplu
svojega sina, drugega sina pa so orožniki \ klenjenega v železje odpeljali.
Poročil se je v Mariboru g. Fran jo Krepek, trgovec rožnih vencev in dolgoletni naročnik »Domoljubov«, z gospodično Rezi Do-majnko, kuharico pri g. Dufek-u, svečarju v Mariboru.
Iz Št. Jurija pri Šmariji. Od 12. do 21. decembra pretečenega leta obhajali smo sveti misijon, katerega sta vodila preč. gg. frančiškana p. Fngelbert in p. Aemilijan. Ljudstvo ne more pozabiti lepih govorov ter se o njih in gospodih misijonarjih vedno meni. Pač res, sv. misijon je posebna milost; dal Bog, da je nihče nc zamudi!
Društvo sv. Marte ima v nedejo, 7. februarja ob 5. zvečer občni zbor.
»Pasjeglavce«, zgodovinsko povest, katero smo v zadnjih dveh številkah »Domoljuba« priporočili, je poslala »Katoliška B u k v a r n a« nekaterim bolj znanim naročnikom na ogled brez zahteve. Kdor je ni dobil, naj si jo naroči; ittal znesek, katerega bo za njo izdal, bo dobro porabljen. Kdor je povest prejel, pa je ne ntisli kupiti, ga prosimo, da jo ponudi komu drugemu; eno lrrono bo vsak rad dal za knjigo. Na položnico, s katero pošlje denar, naj napiše vsak oni naslov, pod katerim je knjiga došla, da bo vedela »Katoliška Bukvama« čegav dolg naj izbriše. Kdor je knjigo obdržal, naj takoj pošlje eno krono po položnici; če bi kdo zamudil plačilni rok, od onega bo tirjala bukvama pozneje celo knjigotržko ceno 2 K 20 vin. za vsak izvod. Kdor je prejel dva izvoda, naj proda enega komu drugemu, ali pa naj ga vrne.
V Radečah pri Zidanem mostu je imel 17. januarja odbor »Kmečke zveze« za sodni okraj Radeče prvo redno sejo. Izvolil je načelniku dva namestnika, potem zvezinega blagajnika iil tajnika. Izbral je več poverjenikov iz raznih krajev zvezinega okoliša in zastopnika k sejam osrednje Kmečke zveze v Ljubljani. E noglasno sc je tudi sklenilo, da se izreče poslancu dr. Ivanu Zajcu zaupnico in zahvalo za njegov nastop v dež. zboru za korist kmeta. Za ljudski sklad se je nabralo 13 K. Vreme je bilo prav kislo. To ie bil gotovo vzrok, da so se le iz domače občine vdeležili seje vsi odborniki, od drugod pa ni bilo nikogar. Prijazno vabimo može sosednih občin, naj pristopijo k naši skupni zvezi kot člani, zlasti vse iz Svibna in št. Juria. Iz naše občine nas je že 70 skupaj, iz vseh okolnih občin pa komaj 10. Letna članarina, 20 h, ne bo nikogar ubila. Možje, le vkup na skupno delo!
Največji sovrožnIK.
Največji sovražnik našega ljudstva je alkoholizem, pijančevanje. On pobere vsako leto našim ljudem iz žepov milijone.
On uničuje zdravje, pokončuje nedolžnost, povzroča pretepe in poboje, razbija grunte, dela nesrečne cele družine, napolnuje ječe in norišnice, spravlja moške v prezgodnji grob, pošilja hudiču duše v pekel . . .
Kdor vse to premisli, in kdor ima količkaj razuma, da sprevidi vso to neskončno nesrečo, kdor ima količkaj srca za nesrečo bližnjega, bo z veseljem pozdravil boj proti alkoholu, pa se mu tudi sam pridružil in to pri-druženje pokazal s tem. da si bo naročil proti-alkoholno glasilo

»ZLATO DOBO«.
' ki izhaia v Ljubljani vsak mesec in stane na leto 3 krone. Kdor sam ne zmore te svote, naj se skupaj vzame z enim ali dvema, in naj jo skupno naroče. Tisto kronico bodo lahko desetkrat prihranili pri pijači. Naročnina se pošilja na: U p r a v n i š t v o »Zlate D o b e« v Ljubljani, M a r i j a n i š č e.
Kdor ima kaj srca, kdor ima kaj p o g u m a . — s t o p i pod zastavo p r o t i a I k o h o ln e k a boja! Za nami
proti najhujše m u sovražnik u našega j ud s t v a!
Gorenjske novice.
Iz St Vida nad Ljubljano.
g V znamenju občnih zborov. Dne 24. ia
nuarja sta se vršila v društveni dvorani dva občna zbora, oba prav dobro obiskana. Naj-prvo je podala »B. P. Čitalnica« račun o svo jem delovanju. Iz poročila je odmeval ne baš veseli »confiteor«: društvo kot tako je malo storilo v dosego vzvišenega namena, ki ga mu je določil blagi ustanovitelj. Navajalo se je več razlogov, zakaj ni prišla »Čitalnica« do vspešnega dela in primernih vspehov. Cule so se trpke besede, a skozinskoz resnične. Ugajala nam je odborova odkritosrčnost Uprav ta možata samoobtožba ter spoznanje kje je tičala glavna zavora čitalničnemu razvoju. nas napolnjuje z upanjem, da bo »Čitalnica« v bodoče rodila lepše sadove, nego jih ie dosedaj. Ze do sedaj je imela »Citamlca nekaj vnetih odbornikov, ki so se precej žrtvovali za društvo in so bili pripravljeni š več žrtvovati, ko bj bili imeli več delavnih tovarišev v odboru, ki bi jim bil razvoj društva resnično pri srcu. 2alibog ni bil dosedanji društveni odbor docela v dobrih rokah No. v prihodnje — upamo — bo bolje. Na občnem zboru so člani obdržali stare delavne odbornike ter jim v pomoč izvolili nekaj novih svežih moči. katerim bo blaginja društva več nego lastna korist. Odbor »B. P. Čitalnice« nima v svoji sredi več liberalcev; dolžnost novega odbora je popraviti, kar se je zagrešilo v minulih letih.
g Vse drugače pa je nastopil telovadni odsek, ko je pokladal račune o svojem gibanju. Njega odbor je nastopil samozavestno kot mlad, vesten oskrbnik, ki brez bojazni pogleda v oči svojega gospodarja z zavestjo: izpolnil sem. svojo nalogo, kolikor je bilo največ mogoče. Iz odborovega poročila je dihalo sveže življenje odsekovo, ki je pač vse drugače vršil svojo nalogo, nego njegova mati — »B. P. Čitalnica«. Novoizvoljeni odbor nam je porok, da se bo telovadili odsek i za naprej razvijal in procvital v ponos ne le bratom telovadcem, temveč vsej šentvidski župniji.
g Novo življenje. Po čemur smo že dolgo hrepeneli, to se je že obistinilo dne 24. januarja. Volili smo »ženski odsek«. Delokrog »Čitalnice« se je razširil. Tudi ženske in dekleta morajo imeti prostor pri ognjišču izobrazbe in prosvete. Prav tako! Mladenke in žene, zdaj pa le pridno na delo!
g Javno predavanje priredi »Čitalnica« dne 7. januarja. K obilni udeležbi vabi odbor.
Iz ljubljanske okolice
Sostro. Lepo slovesnost smo obhajali minulo nedeljo. Blagoslovljen je bil nov kip Srca Jezusovega, delo gosp. J. Pengov-a iz Ljubljane. Visok je kip dva metra, izdelan do zadnje, najneznatnejše poteze tako natančno
in iino, da dela mojstru vso čast. Vso east m pohvalo tudi marljivim nabiralkain m požrtvovalnim darovalcem! Poleg plačila pri Bogu imaio že tukaj v krasnem delu zadoščenje za svoi trud in požrtvovalnost, ^o)'""1 K«>-vor ob tei priliki je imel č. g. dr. M. Opeka, ki ie z znano svojo zgovornostjo viiemal poslušalce in spodbujal k češčenju presv. srca Jezusovega. Po cerkvenem opravilu je bil shod tukaišnjega kat. slov. izobraževalnega društva. Najprvo je bila dopolnilna volitev v odbor, nato pa ie poznati turist č. g. Janko Mlakar zabaval zborovalce v živahnem govoru s svojimi potopisi in vmes vpletal dovti-pe. ki so izvabili obilo smeha in dobre volje.
Iz raznib krajev Gorenjske.
g Davče (Sorska dolina). Gorenjsko.
Letni občni zbor in volitev novega odbora »Davške cerkvene družbe« bo v torek, to je dne 9. februarja v Davči ob !S. uri zjutraj.
g Podbrezje. Pretečeno nedeljo smo imeli prvo predavanje v našem izobraževalnem društvu. G. predsednik je opisal razvoj lute-ranstva. nam podal sliko nemških razmer pred Lutrom, in kar nas je še posebej zanimalo. razvoj protestantstva pri Slovencih. Videli smo, da si v sedanjem času na Spodnjem Štajerskem prizadevajo Nemci, da bi Slovence pridobili za protestantstvo in jih na ta način ponemčili. Spoznali smo, kolike važnosti e v sedanjem času za Slovence katoliška vera tudi zato, ker nam pomaga ohraniti slovensko mišljenje; zato hočemo vedno zvesti ostati S. L. S., ki ina program postavljen na načelih sv. katoliške vere. Zadnja volitev v trgovsko m obrtno zbornico se ni v Podbrezjah mirno iztekla, kakor sicer po navadi. Liberalce pri nas lahko seštejemo na prstih ene roke. pa še ti se med seboj dobro ne razumejo, vendar je eden pobiral glasovnice in agitiral, češ. nam jih dajte, nikar jih ne ne>ite kaplanu, kajti on misli ustanoviti kon-siimno društvo in s tem uničiti male trgovce m obrtnike. Ljudje večjidel niso šli na lini. G. kaplan nam je zatrdil, da na tako društvo v Podbrezjah nikdar niti mislil ni in je torej tisti, ki si ie to laž izmislil, obrekovalec. S tem smo /. njim obračunali. Kot v odgovor na take laži pa pristopite vsi dobromisleči farani v naše kat. slov. izobraževalno društvo.
Od sv. Katarine. Dne 24. decembra je umrl pri nas nadepolni mladenič in posestnik Peter Floriančič, šele v 25. letu. Vzrok tako zgodnje smrti je bilo menda prehlajenje in nekoliko seveda tudi alkohol. -- Dobili smo tudi novega župnika, katerega že nismo imeli štiri mesece in pol, v osebi častitega gospoda Andreja Pavlina, kateri se je v tem kratkem času, kar je pri nas. pokazal iako skrbnega dušnega pastirja. - - Cerkev imamo, čeprav majhno, pa vendar iako lepo, kar spričuje da so larani vneti za čast božjo. — Prošnja katero smo vložili za cesto od Zerovnika na Locnico, je. kakor kaže, sedaj popolnoma zaspala. I reba bo zopet drezati in prositi zanjo ker ta cesta je potrebna za nas in tudi zaradi vojaštva, kakor oko v glavi; zato prosimo gg. poslance, da bi to našo prošnjo tudi v deželnem zboru uvaževali. ker smo "si zvesn pristaši S. L. S.!
g Visoko pri Kranju. Dne 26. jan. je umrl najstareji mož naše obširne fare po kntk bolezni, previden s sv. zakramenti obče spoštovani gorenjski korenjak, p. d. Pikšov ocV rojen 1816. Prevzel je vsled'vojašči ie gospo-' darstvo ze leta 1834., bil jc torej posestnik 75 let Vedno je bi! delaven, čvrst do zad .fe ure, zdravega spomina; ravno pred smrt o Je molil z močnim glasom od besede do e sede apostolsko vero. Kmalu potem je popol notna vdan v božjo voljo u.nr. S polnim za
upanjem ie mož pričakoval, da pojde še v šesto, kot apostol k obredu zadnje večerje na veliki četrtek v Ljubljano, pa upam, da oh-haia tem večje veselje v nebesih!
Dolenjske novice.
Iz raznib Dolenjske, krajev
d lz Suhorja. V nedeljo, dne 24. januarja, ob osmi uri zvečer, so se bile saje vnele pri g. Malenšeku ter ie začel dimnik s plamenom goreti. Zahvaliti se moramo bližnji sosedi »Martinki«, ki je ogenj opazila ter energično, brez vse trobente ognjegasce sklicala, da s<l še ogenj v pravem času pogasili. Škode druge ni bilo, razlili klobas, ki so se precej dobro opalile. G. Malenšeku pa svetujemo, da hi dal o pravem času saje ometati dimnikarju, pa ne bo toliko nevarnosti in strahu.
Iz Ambriira. Naša farna cerkev je dobila dva nova kipa: sv. Neže in sv. Alojzija. \ nedeljo, 24. januarja iu je preč, gosp. župnik blagoslovil, mladeniči in dekleta Marijine družbe so ju pa prinesli v slovesnem sprevodu v cerkev. \ teku desetih let se je naša cerkev močno prenovila. Dobila je nov veliki altar, lepe svečnike, nove svetilke in krasno < bhajilnn mizo. Tudi katt I. izobraževalno društvo napreduje. Sestanke imajo udje ra-/iiii nedelj in praznikov tudi trikiat na teden. Ide se vadiio poleg drugih predmetov mdi \ pisanju in računanju. Opaziti je že lepe uspehe. Za vse se ima društvo zahvaliti preč. I," spi du župniku in gcspodti učitelju. Naš gospod učitelj vedno p- vdarja rek, a se tudi pn i.iem ravna, da: Dolžan ni samo, kar veleva mu stan. kar more, to mož je storiti dolžan!«
d V Št. Ji riju pod Kunioni je dne 24. a-nuaria dekliška Marijina družba priredila v novi šoli igro: »Lurška pastirica«. S svojim čvrstim nastopanjem so vsem zelo ugajale. Koristno bi bilo, da bi se tudi za fante osnovalo kako društvo.
d Sv. Križ pri Kostanjevici. Kakor čiu nio, ve namerava ustanoviti pri nas »Kmečka zveza«. No, pa saj smo jc tudi potrebni. Kolika razlika med našimi kmeti in Gorenjci, Ker se toliko Cuie o raznib podporah za ceste, vodovode itd., ali se ne bi tudi mi zdramili in prosili za cesto od Sv. Križa na Dobravo-Btišcčavas. Ali je nismo mar potrebni? Kri-ževci, Dobravci, Pristovčani, Znanovčani, ali se ne bi tudi mi enkrat skupaj zbrali ter naredili prošnjo na deželno vlado, oziroma na deželnega poslanca. Ko bodete to brali, ho marsikdo zmajeval z glavo, češ. bi bilo dobro. bi! Samo prositi ie treba. Po sili ne bode-mo dobili nič. Torej pr.,:,imo, saj smo tudi mi davkoplačevalci! Ko se ustanovi »Kmečka zveza«, vsi brez razlike na ustanovni shod. Cela fara se mora organizirati. V slogi je moc! Pa tudi mi mladeniči se moramo, kakor do zdaj, tudi zanaprej pridno izobraževati v svojem s. k. izobraževalnem društvu. Pa tudi zimski večeri se morajo prav porabiti, k temu pomagaj zlasti knjižnica s. k. izobraževalnega društva. Torej na noge!
d Skrajno poživinjeni so nekateri mladeniči. Na Cirniku župnije Št. Rupert je iz sovraštva fant fantu razrezal vso roko. Ko je prišel zlodejec nazaj k družbi, se je še poba-
v Uajc toliko dal- da lk) "k)ral še tist0 moc izdihniti, hi res so našli revčka zmrznjenega v snegu. Ali ne zasluži tak divjak vislic?
d Na strojevodjo streljal je neznanec blizu Postajališča Št. Rupert. Krogija je zadela s roj in ga oprasnila. hvala Bogu, da ni zadela človeka. Nekaj se trudijo, da bi vlak Št. Janž-l rebrne vozil tudi v Novo mesto, sai mora čakati tri ure in pol v Trebnjem.
I iz Loškega potoka. Pri zadnjih volit-h v trgovsko in obrtno zbornico smo vi-'.I „ri par osebah veliko navdušenje za Ijub-Ma sko liberalno ostalino. Letali so .; hudi Jani no hišah in izvabljali volivcem glasovnice Iu to osebe, katerim se najmanj dovoljuje k-ii tacega. Kaj občina plačuje slugo za to. da služi ljubljanskim liberalcem in nabira glasove v naši dolini za to propalo stranko?! Li nima dovolj posla v občinskih zadevah?! Pa I,i bil usti gorečnik tako priden v izpolnjevanju svoiih dolžnosti, bi se ne čule tako malo laskave pohvale o njem iz ust oseb. ki imajo [ njun posla. Vprašanje pa je, se li sme občinski sluga spustiti v domači občini in izrabljali v tako očividno strankarske namene, li tega ne vidijo predstojniki občine?! Treba bo vprašati, bo li občina potoška vzdrževala liberalnega agitatorja. Vemo, ne politično prepričanje, ampak vse kaj druzega je moža gnalo ud hiše do liiše. No, 110! Zna se obrniti i vra-tiii. Svaka sila do vremena!
d Iz Vnanjavjev v ianški župniji. Predi dvema leti jc bil Janez Bratun, posestnika sin iz tukajšnje vasi, tri mesece v preiskovalnem zaporu in štiri mesece v ječi, ker je bil ob-dolžen, da je v neko hišo skozi okno streljal. X verigami vklenjenega so ga gonili litijski orožniki iz Vnanjavjev v Litijo, iz Litije na Vnanjavie in zopet nazaj. Fant, ki je sedaj pri vojakih, povedal je vse to vojaškemu sodišču 111 tudi izjavil, da je nedolžen. Vojaško sodišče, ki se hoče potegniti za čast svojih fantov, ie zahtevalo novo preiskavo. Bilo je o tem že več prič zaslišanih. Kakor priče trdijo, je bil Janez Bratun res nedolžen, ker v hišo še streljano ni bilo, marveč neki kočar iz tukajšnje vasi je, kakor je sam pripovedoval, iz maščevanja s kolom dregnil skozi okno dotične hiše. Kako bode izpadla preiskava, bomo že poročali.
d Nespodobno obnašanje v cerkvi. Deželno sodišče je obsodilo nekatere fante iz ianške župnije v zapor zaradi nespodobnega obnašanja v cerkvi, iu sicer: Jerneja Končar, po domače Tolkavčevega, na 14 dni. in Jo-žefa Bučar, po domače Lauišarievega, na 7 dni strogega zapora.
d V Polšniku, železniška postaja Sava inž. žel., se bo za sklep letošnjega jubileja Marije lurške obhajala tridnevnica dne 9., 10. m II. februarja. K tej slovesnosti se vabijo vsi častilci preljube lurške Gospe. — Zima je zadnji teden januarja v naših hribih prav močno pritiskala, v nedeljo, ponedeljek in pe-ick je bilo mraza 8 stopinj R. in v soboto pa 111 stopinj R. Upamo, da jemlje slovo. V naši visočini 680 metrov je bilo zadnja leta največ mraza 12 stopinj R.
^ V Št. Juriju pod Kumom predstavljajo za sklep Marijinega jubileja »Lurško pasti-nco« prav izborno, tako da se je čuditi, kako se morejo kumljanska dekleta v posamezne moge tako dobro vglobiti in na odru neustrašeno nastopiti, ko niso nikjer preje videle ta-Km iger m se tudi niso mogle naučiti od dru-, 'Kialk. Vso čast in pohvalo zasiužijo na tem mestu igralke, zlasti pa še za vse dobro »11 lepo vneti gospod župnik in obe gospodični učiteljici Kati in Slavica. To je najlepše vzgo-; delo izven šole iu s tem si učiteljstvo rmobiva pri ljudstvu ugled, spoštovanje in juoezen. Torej le vedno tako naprej in naj kii drugo učiteljstvo izvč, kako se na Kum-anskeni društveno gibljemo in dobre učite-Giee spoštujemo.
Notranjske novice.
Idrijske novice.
11 Iz Zirov. V nedeljo, dne 17. prosinca, se je vršila v Zireh »pri Petronu« veselica žirovskega bralnega društva, ki se je postavilo na popolnoma pravo podlago in obeta delovati v smislu kakor izobraževalno društvo na Dobračevi. Zirovska takozvana »narodna godba« pa ie priredila koncert s plesom prav v bližini iz očitega namena, da hoče nasprotovati ter odbijati ljudi od naše veselice. Seveda je bila udeležba pri koncertu slaba, pri nas pa sijajna. To je jezilo par Sokolov, da so prišli izzivat na našo veselico in so se dokaj predrzno obnašali. Jeza ljudstva je zavrela, ko niso Sokoli hoteli plačati vstopnine, in ljudstvo — moški kakor ženske — so jih izrinili skozi vrata. Spodaj v veži je prišlo Sokolom nekaj tovarišev na pomoč in to je dalo povod k spopadu, v katerem je bilo nekaj Sokolov in nekaj naših lahko poškodovanih. To je dejstvo, ki ga bodo hoteli Sokoli seveda po svoje zaviti ter našim ljudem očitati pomanjkanje izobrazbe. Mi pa prašamo: Komu bolj manjka izobrazbe: tistemu, ki se na pošteni veselici med svojimi pošteno veseli, ali pa tistemu, ki ga pride motit in izzivat. Naš g. dacar, ki je vodja godbe, je pokazal s tem tistega duha, katerega je. Ljudstvo si ga je zapomnilo. Obžalujemo tudi obe gospodični učiteljici, ki se dasta izvabiti na tako iz-zivajočo veselico ter kot članice Sokolskega društva moralno podpirate to najslabšo stvar v naši občini. Ljudstvo bi ju spoštovalo, ker se jima v privatnem življenju ne more očitati nič slabega. Toda. kdor pri nas s Sokoli drži, ta jc v očeh ljudstva že sojen, pa naj bo Peter ali Pavel.
n Vera je privatna stvar. Tako so trdili in še trdijo socialisti. Samo to je hudo, ker tega ljudje ne verjamejo, najmanj pa rdeči stotniki sami. Ako je vera res zasebna stvar, tedaj jo pustite po javnih shodih in časnikih pri miru, ker nihče ne vidi rad, da se kaka njegova zasebna zadeva vlači v javnost ali pa celo ondi napada. Toda socialnim demokratom je vera največja nasprotnica delavcem. Odtod to smešenje vsega, kar se tiče vere.
11 Verska mržnja. Tako daleč tira socialiste verska mržnja, da slavijo take, ki se ustavljajo cerkvenim zahtevam in ki ne marajo še na smrtni postelji nič slišati o Bogu in o zakramentih. Pred kratkim je umrl v Idriji prileten rudar Franc Sedej, nepreviden. Prijatelji njegovi so hoteli, da se spravi z Bogom pred smrtjo in so povabili duhovnika, naj ga obišče. Toda Sedej je rekel duhovniku, da ni hudiča, da ne mara zakramentov, da ie to sklenil, očital, da duhovniki samo denar ljubijo. Tako ie umrl brez tolažb svete vere. Zato se mu je odrekel cerkveni pogreb. A ravno zato, ker je odklonil v smrtni uri du-hovsko pomoč, zato so se socialisti zanj zavzeli, agitirali za obilno udeležbo pri pogrebu in celo pogreb za en dan prestavili, da bi ga bolj ;.3častili.
n Po čem stremi socialna demokracija ? Morda hoče delavca osrečiti? Kaj še. Voditeljem socialne demokracije ni mar blagor delavcev, ampak njih cilj je odtujiti delavca cerkvi. Lepo so se razkrinkali ob smrti rudarja Franceta Sedeja. Ta mož ni imel nobene zasluge za delavski stan, še več — celo socialističnega društva se ni držal, ampak je izstopil iz njega. Socialni demokrati torej niso imeli povoda spremljati ga pri pogrebu. Toda slišali so, da se ni dal prevideti, da je duhovniku, ki ga je obiskal, očital dobičkaželjnost. To jim je bilo dosti. To je mož, zvest svojim uačtlom, še na smrtno uro se ni dal »farjem«
premotiti. Zato so mu najeli celo godbo k pogrebu. Tudi dobro, se bomo vsaj vedno bolje spoznavali.
n Popravek. Podpisana prosiva v imenu strokovnega društva teh. drž. uslužbencev erar. rudnika v Idriji, da sprejmete in priobčite v 5. številki »Domoljuba«, dne 4. svečana 1909. naslednji popravek, tičoč se notice tega lista v številki 3.: »Ureditev plač idrijskih paznikov in pisarjev«. Zadnji stavek te notice sc naj glasi: izročila se je pa spomenica, sprejeta na sestanku vseli paznikov dne 3. prosinca 1909. gospodu rudniškemu predstojniku, dvornemu svetniku J. Billeku, ki se glasi: 1. razredba državnih uslužbencev erar. rudnika v Idriji v nove plačilne stopinje naj se izvrši tako, da bodo vsa službena leta v to všteta, oziroma da bode vsakemu državnemu uslužbencu mogoče s 30. službenim letom doseči najvišjo, to je 11. plačilno stopinjo. — 2. Vsi državni uslužbenci, brez razločka se imajo uvrstiti v kategorijo poduradnikov, tudi če niso dotični obiskovali kake strokovne šole. — I11 ne kakor stoji v notici »Domoljuba« z dne 21. prosinca 1909. v 3. številki: »poslala pa se je prošnja, naj raie ostane vse pri starem«. Toliko v pojasnilo, da se ne bode napačnega poročila v škodo celej stvari tolmačilo. — Strokovno društvo tehn. drž. uslužbencev erar. rudnika v Idriji. Za odbor strok, društva telili, drž. uslužbencev erar. rudnika v Idriji: Leop. Troha, predsednik; Val. Vidmar, tajnik.
Postojnske novice.
11 Dve nagli smrti. Pretečeni teden je naiiagloma umrl c. kr. poštar Anton Vodo-pivec. Razburil se je med dnevom radi nekega poštnega ključa, ki se mu je nekam izgubil. Ponoči se mu je zdelo, da nekdo hoče pošto okrasti, pa je bila najbrže le sitna postojnska burja, ki je ropotala. Proti jutru ga je zadela kap. Pogreb je bil lep. — Neka žena, ki je bolehala na naduhi, je prišla zdravil iskat k tukajšnji konjederki. Ker ji je bilo hudo mraz, stopila je v neko hišo, da bi se pogrela. Kmalu ji je postalo slabo in umrla je. Doma je bila iz Alatulj pri Opatiji. Človek res ne ve, kje in kdaj ga čaka smrt!
n Dobili smo novega kaplana. Prejšnji g. kaplan Franc Vilfan so oboleli in so v tukajšnji bolnici. Pa zdravje se jim vrača in upanje imamo, da bodo kmalu popolnoma ozdravili. Novi g. kaplan Franc Gabršek so preje služili v Vipavi in so Notranjcem znani že iz Senožeč, kjer so tudi že službovali.
11 Izobraževalno društvo je imelo sedaj tri lepa predavanja. G. katehet Ažman ie po-! preganjanje cerkve, njeno zmago in življenje prvih kr! 7. Pri vsakem predavanju nam je pojasnil Kako so bile takratne razmere podobne našim. Ko nam je prebral posamezne odstavke iz knjižice »Velik moment«, mislili smo si: Hvala Bogu, da smemo upati, da so taki časi minuli. V zadnjem predavanju nas je pa navduševal, naj bo naše življenje podobno onemu prvih kristjanov, potem lahko pričakujemo, da bodo dobljene zmage trajne.
11 Naša hranilnica in posojilnica vrlo napreduje. Posluje šele od meseca marca, pa ima v teh desetih mesecih stoindeset tisoč kron prometa. Lepo znamenje je to! Vendar pa poznamo še precej naših somišljenikov, ki podpirajo nam nasprotne zavode. Zakaj boš hodil tja, kjer niso tvoji prijatelji!
VipavsKe novice
n Iz Slapa pri Vipavi. Dne 19. januarja zapustil nas je naš ljubljeni in čislani župnik č. g. Valentin Marčič in odšel na svojo novo župnijo v Železnike na Oorenjsko. Imenovani gospod župnik je bil pri nas skoraj sedem let,
med tem časom se je v naši župniji zgodila velika sprememba. Ustanovila se je Marijina dekliška družba, napravilo se je k. s. izobraževalno društvo. Obe društvi omislili sta si pod njegovim vodstvom krasni novi zastavi. Marijina družba si je omislila zastavo leta 1905., k. s. izobraževalno društvo pa za jubilejno slavnost cesarja Franca Josipa I. in papeža Pija X. leta 1908. — Kako je bil priljubljen, pokazalo se je pri njegovem odhodu, ko ga je koncu vasi čakalo nebrojno ljudstva ter Marijina družba in izobraževalno društvo s svojima zastavama, poleg tega pa še v večini občinski odbor z županom na čelu. Na tem mestu zadotiel je zadnji »z Bogom«, ter so sc mu priklonili obe zastavi v zadnji pozdrav.
11 Liberalne hijene. Naš Janez Lavreučič, poštenjak od nog do glave, ki mu jc bil edino ie blagor ljudstva pri srcu, .ie umrl. On jc bil, kakor znano, tudi načelnik cestnega odbora. Njegova vdova jc, kakor je sklenil cestni odbor, izročila vse knjige in stvari, zadevajoče cestni odbor, vipavskemu županu Petrovčiču, ki ie postal na priporočilo Lavrenčičevo član cestnega odbora. Pctrovčič in njegova desna in morda tudi leva roka, vsestranski tajnik in kdo ve kaj še vse. gospod Skala, sta knjige hitro in torej tudi površno pregledala in našla..., o sreča, o blagor, o radost — 2.000 kron deficita! In završalo je v liberalnem taboru in po liberalnih gostilnah so peli »Te Deuin« liberalni in »Misercre« »klerikalni« stranki. Ivan Lavrenčič. ta steber »klerikalnih« Vipavcev — defravdant! Pctrovčič se ni mogel premagati, takoj je bilo sestavljeno pismo na vdovo Lavrenčičevo. In prejela je pismo nesrečna vdova ravno na osmino pogreba svojega moža. »Primanjkljaja dva tisoč kron, glej, da ga plačaš!« Zadelo jo je huje nega moževa smrt. To je storil »krščanski« Petrovčič na lastno odgovornost v svoji liberalni gorečnosti brez odborovega pooblastila, niti podpredsednika ni o tem obvestil. Toda liberalna zvezda je takoj ugasnila, bila ie le goljufni meteor, ki .ie zletel čez vipavski trg in se skril za Caven. 2.000 kron je res manjkalo v blagajni, ampak mesto denarja je bila med akti hranilna knjižica, glaseča se na 2.000 kron. Kavalirju Petrovčiču sc pa ni zdelo vredno, da bi se bil pri globoko užaljeni vdovi opravičil z eno samo besedico! Tak je liberalec, groia proglaša za norca, poštenjaka pa za defravdanta! Znano je, da je ravno Lavrenčič Petrovčiča protežiral. Nekateri naši, ki bolje poznajo Petrovčičevo dušo, so Lavren-čiču zamerili, da jc preveč toleranten. Toda blagi Lavrenčič, ki je v delu za vipavsko ljudstvo zbolel in uinrl, pri liberalnih dušah ni našel milosti, da bi se bile niegove zadeve pregledale šele po tistih, katerim je ta skrb izročena. Ljudstvo jc veselo, da ie zadeva tako hitro prišla na dan in da liberalci nimajo kosti, ki b ijo glodali. Nasproti liberalcem pa, ki hočejo celo smrt naših mož izkoriščati bo pa ljudstvo od zdaj naprej stokrat bolj previdno. In zato pozdravljamo tudi to vodo — kot vodo na naš mlin.
11 Starega trjja pri Ložu.
n Volitve. Več volivcev obrtnikov iz naše doline v kranjsko trgovsko in obrtno zbornico, ki so somišljeniki S. L. S., ni dobilo glasovnic, dasi so bili vpisani v volivnem imeniku, liberalci pa vsi in med prvimi! Da jih le morejo tako poznati svoje »zveste«! Pa naši liberalni agitatorji so umolknili, ker ima sedaj S. L. S. v zbornici mesto 4 dosedanjih kar 7 zastopnikov in ker jc po liberalni krivdi in na njih sramoto prišel v zbornico tudi Nemec Pammer.
n Brez konkurence. Odkar »Konsumno društvo« tako prospeva — letos bo imelo 100
tisoč kron več prometa kot lani T so se iele v ložu brez konkurence prodajati podobe »modernih svetnikov«. Pa za Janezom Hu-som, največjim jugoslovanskim svetnikom)!)«, bo šel tudi Primož I ni bar s svojo dolgo brado, si ljudje namigavajo.
n Za predpust bo k. s. izobraževalno društvo priredilo veselico s predstavo igre: »Sinovo maščevanje«. Igrali bodo telovadci, ker bo čisti dobiček namenjen za nabavo telovadnega orodja. Menda pride na vspored nekaj novih točk.
Iz raznih krajev Notranjske.
m Iz Košane. Prav nepričakovano velika jc bila udeležba pri kmetijskem tečaju dne 24. in 25. prosinca. Predavali so gg. ees. svetnik O. Pire (kmetijstvo), kletarski nadzornik Gombač (kletarstvo — vinarstvo) in adiunkt k\ Zdolšek (sadjarstvo). Hvale vredni so naši možje in fantje, posebno vrli naši telovadci ki so do zadnjega z zanimanjem sledili predavanjem. Naj bi sc večkrat odprle jednake kmetijske šole med nami.
n Iz Menišlje pri Clrknici. V Begunjah sc jc osnovalo pevsko društvo. Nekateri fantje se žc prav pridno vadijo v petju. Le tako naprej! Meniševcc, na dan, ne bodi zaspan! Drugod imajo vedno kake igre, pri nas tega ni. No, eno igro pa vendar znamo pri nas, ker pa ni livalc vredna, jo nikomur ne priporočam. Imenuje sc pa ta igra: »tilažek in vino«, ki se predstavlja vsako nedeljo in včasih tudi med tednom. Veste, gospod urednik. meni sc pa neka druga igra bolj dopade, ki se imenuje: »Klobasa, vilice in nož«. To igro bi jaz bolj priporočal, zlasti sedaj za predpust, pa bi bilo veliko več zdravih gi<iv in debelih niošenj! — Od nas so začeli zopet odhajati v Ameriko, pa najbrž še prezgodaj, ker ameriški listi pišejo, da tam še niso dobri časi. — Volivno glasovnico za obrtno zbornico je dobil na Kožljeku samo ieden, dočim bi jih imelo dobiti šest. Kje je vzrok? — »Domoljub« se je zopet mladini prav prikupil s stranjo: za kratek čas, z ugankami in skrivalnicami.
n Iz Hrenov Ie. Da svet, ki se zanima za take reči, izve, kako vsevedne Pitije in bojevite Amaconke bivajo v naših ljubih Hrenovicah, priobčujem podpisani brezimeno dopisnico, prejeto dne 25. januarja 1909., sledeče vsebine: »Mc dobro vemo, da dopisnik v »Domoljub« ni nihče drugi, kakor vi in gospod L ... . Civišno ni, da ne spraskamo vas in njega.« — Na bojevito pretnjo takih Amaconk evo ta-le odgovorček:
»Kaj maram, če taka me spraska. Ki fantom kot mačka se laska!« Z ozironi na vsevednost takih Pitij pa prosim slavno uredništvo blagohotnega potrdila da nisem jaz pisal v I. in ,3. številki letošnjega »Domoljuba«; da so mi torej omenjene Amaconke in Pitije s predrzno sodbo in žuganjciu storile krivico, kaznivo po § 490. kaz zak z zaporom od treh dni do enega meseca Matej Ahačič, kaplan.
Opomba. Uredništvo rade volje izjavlja, da č. g. kaplan Ahačič ni bil pisateli do-tičnih dopisov.
Iz raznih krajev.
Iz Ogrskega. Sprejmite tudi od nas nekaj vrstic v svoj prostorček, od šumskih delavcev v cialjiu Ogrski. Slabi časi sc nam bližajo, slabi zaslužki. Posebno letos nam prihajajo poročila od Hrvatov, ki tavajo drui/ "i drugim prazni domov. Bog vč kai bo iz tega" brez denarja in draginja velika. Manj obisko-
valcev bo po gostilnah in mir bo ponoči, izmislim, da se ne bo ljubilo ponočnjakom kričati zunaj cele noči. Tudi tukaj je tako, dela-mo ponoči in podnevu, da se zasluži tolik,, da sc bomo preživili čez zimo. Tudi tukaj fi.' tamo predragi nam »Domoljub« in »Mladost«, Citamo, kako lepo napreduje mladeniška or. ganizacija doma na Kranjskem. Tukaj nas jc precej mladeničev, ki smo navdušeni m se jako zanimamo za tako dobro stvar. Ali žali. bog, pozimi, ko bi se največ storilo, moramo pa po svetu s trebuhom za kruhom iskati zaslužkov. Poleti, ko smo doma, je treba delati pa po polju in v gozdu. Veseli nas to, da jc dosti mladeničev in deklet, ki so navdušeni in sc zanimajo za to stvar. Pozdravljeni! Kakor smo slišali od naših potoških deklet, da so bile priredile lepo igro. Veseli nas, Ju tudi Loški potok ne zaostaja. Dekleta, le pogum, saj sc gre za dobro in sveto stvar! Na svidenje! — Vsi pozdravljamo vse cenjcnc bralce »Domoljuba«, posebno naše znance in prijatelje v Loškem potoku. Tebi, dragi nam »Domoljub«, pa želimo obilo naročnikov. A. L. i n več fantov.
Pismo iz Amerike. Dragi »Domoljub«! Prosim te, pusti za to pismo kotiček pro.vora v svojem slavnem listu, da nekoliko sporočim našim slovenskim očetom, kako se imajo r.ili hčere in sinovi v tem kraju pogubljenja. Dragi očetje in matere! Ko ie Vas Vaš sin zapuščal, Vam jc gotovo obljubil, da bo /a Vas skrbel, za Vas služil. Ali, žalibog, ko zagleda amerikanska tla, že vse pozabi na starše, na svoj rojstni kraj. Ze ko pride v Ljubljano, sc velikokrat zgodi, da mu ni veliko mar za Boga in katoliško cerkev. Misli si, zdaj me pa ne bo mati več zmerjala in oče mi ne bo več klofute dajal. Tako si mislijo Vaši sinovi že prej, predno vejo, če si bodo mogli služiti sami svoj lastni kruh. Prav redek je, da bi bil, kakor ga dolžnost uči. Tisti-krat, ko sem jaz potoval v Ameriko, ic tudi neka oseba potovala z menoj. Stara je bila okoli 30 let. Sla sva skupaj do Bazelna; mka.i jc ostal. To je bilo 6. oktobra 1908. Ko smo se iz Ljubljane odpeljali, jc bil še nekako dober človek videti na oko. Potem je žganje pil in pivo, da jc precej solzne oči nosil. Ko smo prišli v Inomost, ie začel po nas prav dobro udrihati; mene je še najbolj črtil. Rekel ie. da jc bil pri več pevskih in bralnih društvih, laz sem iiin odgovoril, da v takih družbah nisem bil, ker na Sicali ali v Toplicah jih ni. Bil sem pa v bolj imenitni in veseli družbi. Vpraša me v kateri da sem bil in sem mu kar povedal, da v družbi Marijini, do katere sem imel največje veselje; naposled mu še svetinjo pokažem. Potem me je imel za hudobnega iu slaboumnega človeka. Najrajši bi me z očmi >re-drl. Nato mc je skušal takoj spreobrniti, seveda po svoje. Sedaj pa nisem hotel več v tistem železniškem vozu sedeti, kjer je bil on. Vidite, krščanski starši, kako love volkovi v ovčji obleki Va£e tftroke, ker ste tako nespametni, da jih pustite v Ameriko. Veliko boljše je, da ,:ih imate doma, če se prav v starem kraju nekoliko manj zasluži kakor t ikaj. I,ukaj sc dobro zasluži, pa tudi dobro zapravi. Samo hrano in stanovanje plačujemo po kron, kje jc pa obleka in druge potrebščine? Nekoliko si žc lahko prihrani, ali večina mladine se za sprot nima, ker jc vedno v salonu, na plesišču ali pa v gledišču. Torej, slovenski starši prosim Vas, imejte doma svoje otroke, ee nočete, da bodo enkrat krščanski možje in žene. Božične praznike smo imeli prav lc-l»c, zmic nismo šc čutili. Snega je toliko padlo, ua ga m vredno imenovati. Suša jc še vedno, vodo moramo kupiti, če jo hočemo rabiti. isKicn P^drav pošiljam vsem Slovencem, posebno pa še okolici topliški! Frančišek Beg, Spnngfield, III., Amerika.
G
Judovski hlapci iu naši otroci. Liberalci in socijalni demokratje in sploh vsi svo-bodomislcci so začeli novo agitacijo za svobodno šolo. Osrednje društvo »Svobodna šola« na Dunaju šteje baje v celi naši državi >5.000 članov; njihov list pa ima v celi naši državi 15.000 naročnikov. To jc sicer presneto tnalo, če pomislimo, da ima naš Domoljub« po celem Slovenskem sedaj že blizu 25.000 naročnikov. Zato bi se pravzaprav ne bilo vredno pečati s to brezversko svojatjo. Toda nemški list »Svobodna šola«, ki se vsiljuje tudi v naših krajih, piše, da je Svobodna šola« dala svobodomiselnemu iieiteljstvu novega poguma, nove zaslombe. Ker so večinoma judje voditelji društva Svobodne šole«, je jasno, da so svobodomiselni! učitelji hlapci judov in da jih judje podpirajo. Delovanje teh judovskih hlapcev na Goriškem je tako, da presega že vse me-Nekateri izmed njih nimajo že nobenega pojma več, kaj je vzgoja otrok. V šolo uvajajo novotarijc, ki merijo na to, izpodbiti pri otrocih ugled katoliške cci^vc, zunaj šole j)a s svojim življenjem delajo pohujšanje. Do-broinislcči stariši z duhovniki vred se sicer pritožujejo; a gosposka je gluha. Zato zgrabimo za samopomoč! Ven med ljudstvo! ' oučinto na shodih ljudstvo o namerah, ki ""a s šolo . in otroci svobodomiseljstvu iiuaiio učiteljstvo! Nočemo več trpeti delovanja liberalnih učiteljev. Naj vihar ljudskega ogorčenja pomete te smeti izmed nas in naj vendar enkrat že očisti ozračje! Dovolj je odlašanja in cincanja!
Nove volitve so pred durmi ? Sedaj se no res treba pripraviti za nove volitve. Oo-' sKo okrajno glavarstvo je razposlalo župan-3? .nar<?čila. nai najkasneje do 28. januarja poročajo glavarstvu, če so volivni imeniki za
O
državni zbor bili javno razpoloženi; čc niso bili, naj se razpolože. To pa najbrže ne velja za državni, ampak za deželni zbor. Sicer pa je vse mogoče, da bo tudi državni zbor raz-pnščen. To bi bila šc-le vojska!
Voda v Gorici pomeni za prebivalstvo veliko mizerijo. Kronberški vodovod nikakor ne zadostuje potrebam mesta. Sedaj se z gotovostjo govori, da bodo drugi vodovod napeljali v Gorico Iz Hublja. Ce se to zgodi, se bo posušila meja med Goriško in Kranjsko.
Nova železnica. Na Goriškem dobimo zopet novo železnico. To je proga Gorica-Cervinjan, ki je že zagotovljena. Baje bo zgrajena ta proga na zahtevo vojaških krogov. Železnica bo šla^ z goriškega državnega kolodvora mimo Št. Mavra skozi Pod-goro, Ločnik, Gradiško v Cervinjan. To bo najkrajša zveza Nemčije z Benetkami.
Iz Avč. Dne 24. januarja je v našem »K-s. izobraževalnem društvu« imel lepo predavanje g. dr. Capuder iz Gorice. Ob krasnih skioptiških slikah nam ie govoril o cesarjevem življenju in delovanju, posebno za kmečki stan. Po predavanju nam je pokazal na skioptiku še lepe umetniške božične slike.
Elektriška železnica v Gorici. Dne 4. februarja, to je danes, se na elektriški železnici izvrši kolavdacija, to ie ogled in uradna preizkušnja. Jutri, to ie 5. februarja, se železnica izroči prometu. Cene so sledeče: Od 'I ravnika na vsakega izmed kolodvorov stane vožnja 10 vinarjev in obratno; od kolodvora do kolodvora 20 vinarjev; od Gori-ščeka do pošte 10 vinarjev.
Elektriška železnica do Solkana. Poroča se nam, da jc solkanska občina napravila prošnjo na družbo elektriškega tramvaja, da bi se električna železnica podaljšala do Solkana. To bi ne bilo slabo!
Jožef Dolar in Jožef Mrankar. — Tukajšnji Slovenci bratsko j>ozdravljamo vse naročnike »Domoljuba«, pa tudi vse druge rojake v domovini in iim želimo veliko sreče v novem letu!
Iz Hamborna na Nemškem se nam piše: Naše slovensko rudarsko društvo sv. Barbare je imelo dne 13. decembra min. leta svoj občni zbor. Gosp. predsednik rektor Viljem Koster je nam še enkrat v duhovitih besedah razložil pomen društva in korist njegovega delovanja. Nato se je volil nov odbor. Predsednik je zopet g. rektor Koster; podpredsednik Jakob Iiurnik; tajnik Jožef Šiler; blagajnik Jožef Kodela; knjižničar Franc Oreho-vcc; preglcdovalca računov Franc Vene in Andrej Hajnik. Za zastavonoše so izvoljeni fantje Anton Umek, Božičnik Mihael in Ivan Pišek. Upamo iu želimo, da bodo vsi možje in sploh vsi udje tudi v prihodnjem letu delali za blagor tukajšnjih bratov, kateri so izpostavljeni tolikim dušnim in telesnim nevarnostim. Na Štefanovo smo obhajali božično slavnost. Slišali smo mile božične pesmi iz otroških grl. Posebno ljubko je zapela štiriletna Lizika Burnik pesmi: »Spavaj dete sladko <. Nastopili so tudi večkrat pevci in pevke in prav lepo so zapeli več božičnih pesmi. Nato so nam duhovni gospod v pomenljivih besedah razložili sliko o kraljestvu božjega Deteta. Slednjič pa so bili obdarovani vsi otroci s koristnimi darili. Tako se mi tukaj razveseljujemo pošteno, in da nam jc vse to mogoče, se moramo zahvaliti edino le gospodu Koster-jti za toliki trud. Društvu pa želimo v novem letu veliko uspeha. Naše geslo bodi: Vse za vero, doni, cesarja!
Iz Mirna. Zadnje čase je bilo opažati, kakor da bi začela propadati čevljarska obrt v Mirnu. In res se je moralo izseliti mnogo čevljarjev, da si drugje poiščejo dela, ker ga doma ni več bilo. Toda ravno v pravem trenutku je prišel naš č. g. župnik Poje, ki se resno trudi, da bi nam pomagal, na misel ustanovitve »Čevljarske zadruge«. Misel je sedaj uresničena. Imamo ne le zadrugo, ampak s pomočjo posojilnice smo sezidali že tudi poslopje, v katerem bo skupna delavnica. To poslopje jč dolgo 32 metrov. Poleg tega poslopja se sezida še »Društveni dom« s telovadnico. Tako bomo po zaslugi našega gospoda župnika dobili zopet dela doma. Hvala mu' Zagotovljenega nam ie že nekaj dela od vojaške uprave.
Vesela zmaga na Krasu. Iz Temenice: Dne 25. in 26. januarja je bil vesel dan za občino Temenico, Lipo in Kostanjevico na Krasu. Vršile so se namreč ondi občinske volitve, pri katerih so na celi črti sijajno zmagali pristaši »S. L. S.« Liberalni župan Stepančič je pogorel popolnoma. V odbor so naši izvolili tudi enega naprednjaka. Zupan sam pa ni prišel več v odbor, ker so celo na-prednjaki rajši volili naše može, kot njega. V tretjem razredu so naši dobili najmanj 57 glasov, liberalci pa največ 27. V drugem razredu jc bilo za liberalce še slabše; v 1. razredu pa so naši dobili po 11, 12 in 13 glasov, liberalni župan Stcpančič pa je propadel z deset glasovi. Dolgo vrsto let je paševal ta kraški mogočnež v naši občini, sedaj jc konec njegove vlade. Hočemo drugega župana, k r bo boli skrbel za blagor^ občine, kakor pa je ta. Manjka nam vode. Ce nam bi jc ne dajal naš duhovnik, bi morali vživati umazano občinsko vodo. Potov v naši občini ne poznamo lepili, kakor drugod, akoravno je
Slovenci v Ameriki. Iz New-Yorka se i
nam piše' Dne 6. decembra so priredili Nevv-V,,raj Slovenci znamenite jubilejne slavnostl l proslavo 50-letnice Lurda in zlate maše sv.
lti Pija X. Dopoldne so se udeležili slovesne svete maše v cerkvi sv. Miklavža. Popoldne' je bila igra »Lurška pastirica«. Vršile so se razne deklamacije in govori v proslavo | urške gospe in sv. očeta. Ves spored so izborno izvršile dekleta dekliške družbe. S svo- j io navzočnostjo nas je počastil tudi č. g. J, j ci)en salezijanski misijonar iz Južne Amerike Dne 10. decembra se jc vrnil v Ncvv-York zlatomašnik monsignor J. Buli. Ne\v-Vorški Slovenci so mu priredili prisrčen pozdravni večer. Dekliška družba mu je podarila krasen šopek z napisom, dično pevsko društvo »Domovina« mu jc zapelo več lepih slovenskih pesmi in zastopniki raznih društev in stanov so proslavljali v govorili velike zasluge č. starčka za amerikanske Slovence in izražali srčno veselje, da se jc blagi gospod vrnil iz tako daljne poti čil in čvrst. - V nedeljo 13. decembra je opravil č. monsignor prvo slovensko dopoldansko službo božjo v Ne\\-Yorku. Popoldne je pa blagoslovil nov kip lirezniadežne za dekliško društveno sobo. blagoslovil nove krasne društvene znake m sprejel nekaj novih deklet v Marijino družbo. Tako je bil č. monsignor v znamenitih dnevih, kakor so bili ravno omenjeni, za pri-liodniost nevvyorške naselbine v resnici angel božji, ki jc s svojo časttto navzočnostjo veliko pripomogel k napredku, katerega opažamo zadnje dni. Kar je pa najznamenitejše poročilo danes, je pa: Slovensko Rafaelovo dru/ho za Ameriko že Imamo. Čast in hvala
Bogut Veliko je bilo truda, veliko pisanja, veliko posvetovanja, predno je bilo mogoče stopiti na dan. Vendar o tem prihodnjič. Častni predsednik je veleč, monsignor Jos. Buh, predsednik č. g. Josip Tomšič. Forest City. Pa., podpredsednik g. Avg. Jakopič, 412 St. Marks Ave, Brooklyn, zapisnikar g. Alojzij Ccšarek, blagajnika g. Valentin Vavporič iu gospod Podgornik, nadzorniki gospod Anton Burgar, gospod Frank Tassoti in gospod Kazimir. Vsa pisma glede družbe naj se naslove na predsednika, pisma v zadevi izscijc-ništva na o. Kazimirja Zakrajšek. 135 F. 2. Street Nevv-York Citv.
Hordel na Nemškem. Naše slovensko Ijodporno društvo sv. Barbare prav uspešno deluje. V lanskem letu smo obhajali 8. novembra 60-letnico avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. Te slavnosti so se udeležila razna društva. Pevsko društvo iz Globeka nam je zapelo več narodnih pesmi. Bodi mu s tem iz-lečcna zahvala. Kaj častno so nastopile tu bivajoče avstrijske žene, ki so darovale za društveno zastavo lep trak v slovenskih barvah z napisom: \ spomin 60-lctuega vladanja presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Izrekamo tudi zahvalo našemu listu »Domoljubu«, ki nam je poslal lep spominski kip. Res veliko je bilo navdušenje med društveniki - vsi smo imeli ie eno željo: Bog živi našega presvetlega cesarja Franca Jožefa 1. še mnogo let' Dne io. januarja smo imeli odborovo volitev. Izvoljeni so bili: predsednik: Franc Burgar; podpredsednik: Jožef Peterka; tajnik: Frane Dcrčar; namestnik tajnika: Mihael Kos; blagajnik: Franc Gorišck; namestnik blagajnika: Ivan Lončar; odbornika:
RIŠKA.
■ ■»

II
i Ji
ii
naš dosedanji župan celo cestni odbornik. Vse je zanemarjeno. Zato hočemo župana, ki bo gledal res na naše potrebe, ne pa le na to, da bi čez toliko in toliko let dobil kak križec. kakor si ga je želel Stepančič. Trije agenti županovi so si grozno prizadevali in tekali po gostilnah in hišah; a zaman ves trud. Zvečer po končani volitvi so žalostni pobesili glave in dejali: Čemu smo se toliko mučili? Tudi mi pravimo: Ccmn ste se trudili, saj ni bilo vredno!
Iz Bili. Liberalna, takozvana narodna delavska organizacija je priredila pri nas v nedeljo, 17. jan. predavanje. Predaval je odvetniški koncipijent v Gorici dr. Puc. Ker so se bali kritike in ugovorov, so naznanili po lepakih, tla predavanje ni javno. No, pustili in vabili so pa v sobo kar od kraja, kdorkoli je prišel. Ume se, da kurat Abram ni hotel iti Ijoslušat, ker sc ni hotel siliti k predavanju ki ni »javno«. Po končanem predavanju pa mu jc celo nekdo od odbora omenil, zakaj ni prišel. Vsaj norčevati se ni treba! Nihče vam ne more nič in noče nič, če hočete ime- ! ti samo društvena predavanja; tako postopa- j nje pa ne kaže posebne možatosti in korajže. j
Omenimo še, da se je kurat Abram udeležil v jeseni dr. Pučevega predavanja, imel ie mnogo popravljati in zavračati, zlasti glede izjav o katoliški cerkvi, a ni jim dišalo dovoliti razpravo. Čudno tako izobraževanje. »Slovensko katoliško izobraževalno društvo« ie priredilo zato takoj drugo nedeljo posebno javno predavanje o neresničnih trditvah dr. Pučevega predavanja, ki je pokazalo v jasni luči. kako »izobrazuje« svoje člane liberalna delavska organizacija, oziroma -Zveza liberalnih društev v Gorici«. — Kat. slov. i z o b r a ž. d r u š t v o v B i 1 i a h je priredilo dne 31. jan. veselico s petjem, dvema igrama in drugo zabavo. Igrala sc je ženska igra »Cašica kave« in moška »Krčmar pri zvitem rogu«, ki se ie pa juidališala, da je bil krčmar trikrat »obrit«. Med pevskimi točkami omenjamo krasni mešani zbor Aljažev: »Oj z Bogom ti planinski svet!« in moški zbor »Poputnica Hrvatskog doma«.
Mermolja Podbrdom. Veliki plakati so naznanjali po Toniinskem, da bo takozvana agrarna stranka dne desetega januarja imela iavni shod Podbrdom. Popotnik, ki ie tisti dan potoval po baški dolini je upravičeno lahko premišljeval, kje Podbrdom bodo dobili tako velik prostor, ki bi vzel vase v.se zboro-valce, ki bodo na to veliko reklamo prihiteli na Mermoljev shod. Toda dne desetega januarja jc bilo Podbrdom pusto in prazno. Mcrmolja je sicer imel shod; a zbralo se je le nekaj desetin ljudi, ki jim je Mcrmolja kvasil vse mogoče neumnosti. Odgovarjal je Mer-molju prav dobro akademik g. Kcmperle, ki je Mermoljo tako zdelal, da ta naposled ni mogel več odgovarjati, ampak je dejal: Pustiva to za sedaj; se bova že v vlaku pomenila! — Cemu pa r>otein sklicuje ta človek javne shode, če si na njih ne upa zagovarjati svojih zniešanih nazorov.
Zatomin. V soboto dne 16. t. m. je umrl tukaj član našega »K. slov. izobraževalnega društva« mladenič Andrej Klinkon v najlepši dobi 27 let. Pokojnik je bolehal več iet, dokler ga ni spravila bela žena smrt iz te solzne doline v prezgodnji grob. — Pogreba, ki se jc vršil 18. t. m., se je udeležilo mnogo ljudi. Naše »K. si. izobraževalno društvo« je bilo zastopano polnoštevilno. Bodi mu žemljica lahka I
Gozdni požar ie divjal dne 26. januarja okrog Tržiča. Pogorelo je blizu 200.000 nr' gozda.
Narodno gospodars vot
[Posebne določne za posamezne kužne nolezni po novih postaval)
i h. Ta včasih
Kuga na gobcu in parki bolezen napade največkrat govedi, : tudi prašiče in drobnico. Navadno je bolezen i na gobcu združena z boleznijo na parkljili I Napade posamezne živali, večkrat cele črede ' naenkrat. Pokaže sc z. vnetjem žleiunatih kož gobca. Gobec je rdečkast in gorak in izceja i penaste sline. Živina neha testi in pogosto leži Kmalu se pokaže tudi vnetje na parkljili. Napravijo sc mehurčki na gobcu, jeziku in na parkljili. Ti mehurčki sc v par dnevih pre derejo, koža se oluši in se napravijo lise. Pod parklji se zažne gnojiti in včasih odpadejo. Živino je treba postaviti na suho, ker gnojnica zelo škoduje. Ce kuga na gobcu in parkljili posamezno nastopi v krajih, kjer ni v navadi in če je upanje, da se bolezen hitro zatre, živinozdravnik lahko odredi, da se živali pobi jejo. Komisija predlaga, kako in koliko živali sc pobije, odločuje pa poljedelsko ministrstvo. Cc se bolezen zelo razširja, lahko prepove deželna politična oblast vsako kupčijo in pre-peljavanjc govedi in drobnice v okuženem kraju. Bolne ali sumljive živali se morajo tako odločiti, da ne pridejo v dotiko z psi, mačkami, zajci in kuretino, ker se po teh lahko prenese bolezen. Mleko se od bolne živine ne sme surovo vživati, sicer je |)ri prodaji mlečnih izdelkov treba posebne previdnosti. Glede vživanja mesa zaklanih živali odloči živinozdravnik. Ce se izkaže, da razširjajo bolezen psi, mačke, zajci, kure in prešiči, se prepove prosto letanje omenjenih živali ali pa sc jih ukaže pobijati.
Vranični prisad (kužni črni ali črni volčič), kožni črni (šumeče bule ali pereči ogenj. Vranični prisad je ena najhujših nalezljivih živinskih bolezni. Napade razne živali in tudi človeka. Bolezen nastopa v raznih podobah, zato ima tudi več imen. Razne vrste te bolezni izvirajo iz popolnoma spri-dene krvi, ki postane črna kakor oglje in strupena kot najhujši strup. Kri se razkraja in na raznih delih trupla nastajajo bule, čim važnejši je del, katerega bolj zadene, tem preje umori žival. Živina, ki jo ta bolezen napade, se začne tresti, kakor bi jo božjast vila in včasih kmalu pogine. Ce pa bolezen preide, trpi do -I dni. Bule, ki se napravijo, so v sredi neobčutljive in če se prerežejo, teče iz njih temno-rdeča tekočina. Koža je pusta in če se potegne z roko ix> oteklinah, koža šumi, zato se imenuje ena vrsta te bolezni kožni črni (šumeče bule). Mast in loj bolnih živali sta rumena kot žveplo, kri črna. Mrtva trupla hitro Kiujejo. 'lake živali se ne sinejo zaklati brez dovoljenja politične oblasti. Vživanje in prodaja mleka in drugih živalskih delov je prepovedano. Raztelesenja ali operacije sme izvršiti samo živinozdravnik. Cc je v kakem hlevu bolezen, se tudi navidezno zdrave živali smejo zaklati le z dovoljenjem in pod nadzorstvom živinozdravnika. Mrtva trupla se morajo pokopati s kožo in dlako. Izvršiti se mora očiščenje (razkuževanje), kakor ukaže živinozdravnik.
Kuga divjačine in govedi. To ie zelo redka m malo ix>znana bolezen. Opaziia se je ta bolezen leta 1878, v okolici Monako-vega, na,preje pri divjačini (jelenih in divjih prašičih), pozneje tudi pri govedi. Semtertja Je prešla tudi na konje in prešiče. Bolezen obstoj, v tem, da mehki deli glave, posebno obraza, močno otečejo. K temu se pridr ž tudi vnetje služnic gobca in grla. Živini se pene izcejajo iz gobca in težko požira Potri-ne navadno v 12 -36 urah. Pridruži 5e včasih
tudi pljučnica. Žival ima hudo vročino. Za t<> bolezen veljajo iste določbe kot za vraničen prisad.
S m c r k e I j (S m c r k a v o s t). Ta lx,. lezcii je pri nas znana, ker je zadnje leti po Kranjskem gospodarila, .le neozdravljiva, JJgotrpeč;. in zelo nalezljiva bolezen, ki napada kopitarje. Dobi sc po nalezenji ali pa se napravi iz drugih gnjidavih bolezni in sinolik. Spozna se po tem, da se živini izceja, navadno iz ene nosnice, brezbarvni limasti snierkelj v koscih. Ta snierkelj se nabira na konci nosnic in ;iii ra/jeda. je krvav in smrdi. \ not. ranjeni nosnic ima žival vgnjide, ki se ne vidijo, pa lahko s prstom otipajo. Med čeljusti se napravijo neboleče otekline do debelosti kurjih jajc, ki so podobne klavčku skupaj zbranega graha. Čini dalje trpi bolezen, tem liuji je iztok smerklja. S časom prime IkiIczcii celo truplo. V pljučih sc napravijo tuberkelni. Bolne živali sc na povelje oblasti takoj pobijejo, sumljive sc posebej zaprejo in so |iod živinozdravniškini nadzorstvom. Tiste, ki so prišle z. bolnimi ali sumljivimi v dotiko, ogleduje in nadzoruje živinozdravnik toliko časa, dokler sumi, da imajo kal bolezni. Politična oblast lahko dovoli, da se s takimi živali dela v kraju, kjer ne pridejo v dotiko z drugimi.
Živali se pobijejo:
a)	Ce živinozdravnik na podlagi izdatkov in znamenj spozna, da jc bolezen skoraj gotovo kužna;
b)	če ni mogoče na drug način bolezen varovati pred razširjenjem.
Razun tega ukaže usmrtenje poljedelsko ministrstvo, če je to potrebno iz posebnih prometnih ozirov.
Nadalje ukaže usmrtenje deželna politična oblast za živali, ki so bile določen čas v opazovanju in so še sumljive.
Za živali, ki iniaio biti zaprte, pa se zasačijo pri delu ali pa če se ne držijo odločenega kraja in se jih dobi na prepovedanih potili. Mrlie sc morajo uničiti s kožo iu dlako. Hlevi se morajo dobro očistiti (razkužiti), ravno tako oprava in obleka ljudi.
Koze pri ovcah so nalezljiva kuga, ki se pokaže v mazulčkastein kožnem izpuščaju |h> celem životu ali po nekaterih delili. Zivinče neha jesti, je vroče, hitro sope, ima žejo, hodi zvezano, iz oči se mu cedijo solze. V začetku sc pokažejo male pike, ki postajajo vedno večje in rdeče, nazadnje se napravi kakor grah velik mazulček. Trpi najmanj tri tedne in pokonča mnogo živali}, zlasti mladih. Bolezen potegne v notranjost na pljuča, želodec in čeva. Na Kranjskem se redkokedaj pokaže. Da sc bolezen manj razširja, odredi politična oblast cepljenje zdravih živalij. Meso takih živalij je prepovedano vživati. Poginolc živali se morajo s kožo vred vničiti in hlev razkužiti.
I"' r a n c o z i k o n j (syphilis) je kužna bolezen na spolovilih konj. Napravijo se mehurčki in vgniidc na spolovilih, ki so podobne vgnjidam smerkovih konj v nosnicah. Iz vgniid se izceja grda gnojnica, ki razjeda. V v začetku sc bolezen ozdravi, ako sc pa zanemari, živina opeša iu pogine na jetiki. lake živali sc ne smejo rabiti za pleme. Kobile se zato zaznamujejo s črkami B. K. Bolezen zdravi živinozdravnik in če se bolezen razširi, se upelje živinozdravniško pregledovanje m nadzorovanje konj.
Garje kopitarjev. Garje se najraje napravijo pri starih konjih, ki se slabo opravljajo m cedijo. Bolezen obstoji v tem, da se napravijo mehurčki in pozneje hraste. Pod Hrastami se zaredijo majhne, nevidne živalice, ki se hitro zaredijo. Bolezen se naleze po neposredni dotiki. Ce živinozdravnik spozna take živali za neozdravljive, jih ukaže umo-"«• • Isto velja pri garjah koz in ovac.
Zn Kratek fos.
Računska naloga. <ios sedi na obali pa kliče tovarišicam, ki plavajo po strugi: »Živele stotina gosi. živio!« »Ni nas ne sto,« ■ ■ odgovori stara gos iz struge. »Ce bi nas l,jl„ še za četrtinko in osminko več in,ti zraven bi nas bilo ravno sto.« Koliko gosi je
plavalo PO strugi?	,
Kje pa je Sin ostal? Svoj čas je bilo v ščavnici na Štajerskem mnogo rakov. Dva reveža, starček in sin, sta iili lovila in prodajala v grajščino v Negovi. Zaslužek ni bil (olik, da bi mogla od njega živeti. Zato sta bila vedno vesela, če jima je kak kmet ponudil' zaiutrk ali obed. Tako je prišel stari račji mož Ii kmetu v Dragotincib, baš ko so zaitrkovali. Povabili so ga, da prisede k mizi. |>Vi stari slovenski navadi se lepo prekriža, pa zelo hitro, ker je bil lačen, govoreč: »V imenu Očeta in svetega Duha!«
Ko je opravil molitev , ga vpraša gospodar: »Kle si pa Sina pustil?«
K Negovi Je rake nesel!' odgovori premeteiiec in hiti zajemati.
Pri advokatu. »Gospod doktor, prosim za dober svet.« Doktor: »Velja deset kron.«
»kako to?« »Dober svet je drag!«
V	pijanofd. Zdravnik, nekoliko vinjen, je nagloma klican k bolnemu postiljonu, ki ima hudo mrzlico. Zapiše mu pijavke, pošlje brž pome ter mu jih hoče tudi sam na nogi staviti, Ker je bolnikova žena videti nekako neredna. Pa kolikor si tudi prizadeva, nečejo se piiavke prijeti, tako. da je že zgubil potrpežljivost in hotel oditi. Zena, ki je vse to opazovala. pristopi ter pravi: »Gospod zdravnik, ali bi ne bilo bolje, če bi možu najpreje sc/uli irhaste hlače?«
/mota. Profesor dijaku: Ko sem šel včeraj čez. trg, ste šli naravnost iz gostilne!- Dijak: »le moral biti kdo drug: iaz ne grem nikoli iz gostilne n a r a v n o s t!«
Dober izgovor. A.: »Zakaj pa vaš sin še ziuiraj študira?« Oče: »On hoče postati zdrav nik, in čem dalje študira, toliko sta reji ho in do starejših zdravnikov imajo ljudje več zaupanja!«
V	naglici. Zupan: »Andrejon in Francon sia najbolj zvita tička v celi občini in menda delata pod enim klobukom!« Zandar: ->.le res; pa še tega sta ukradla!«
Pri zdravniku. Zdravnik: »Gospa, Vaša bolezen ni posebno nevarna; le prav pri miru morate biti!« — Ona: »Oh. gospod doktor, poglejte vsaj moj jezik!« - Zdravnik: »Tudi iezik mora biti prav pri miru!«
Vojaška večerja. »Kaj pa imaš pri vojakih za večerjo,« vpraša oče sina, ki je' prišel "a »urlaub«? ■ » Trebuh pritisnem li peči in pogrevam tisto, kar sem opoldne kosil!«
V	prodajalni. Zena prodajalcu: »Mož, vaš vatal (meter) je prekratek!« — Fiuu«-Jalcc: »Je pa toliko bolj debel!«
V	goftilni. A.: »Sedaj pa ne porajtam, naj bo sveta konec danes ali jutri!« — 13.: »Zakaj?« — A.: »Imam ga svoje tri litre!«
Huda sol. »Kaj pa ti je Jozelj, da si tako klavern?« vpraša nekdo črednika. — Cred-"i • »Ravno sem bral, da sedaj skoraj vse elektrika goni, in zato sc bojim, da mi župan odpove službo in bo zanaprej tudi živino elektrika gonila na pašo.«
V	gostilni. Gost: »Ta klobasa je pa res majhna!« Natakar: »Jo jc že menda klavec prehitro zašpalill«
Huda grožnja. Kmet prašiču: »Pacek, pase«. glej da se kmalu odebeliš; če ne, te lie bomo zaklali!«
Pred sodiščem. Zločinec, ki ga je odvet-
tako lepo zagovarjal, da je bil oproščen: "'-"'upanja je pa tudi nekaj vredna! Nikoli bi
me ne bil nihče tako hvalil, ko bi bil jaz pošten človek!«
Slab izgovor. »Gospa, včeraj scin vam posodila dve jajci, pa ste mi le eno vrnili!< Ona: »Samo eno to sem se morala všteti!«
Ce/. noč. (iospod beraču: »Včeraj ste rekli, da ste slep, ko ste itic prosili in danes ste grbast!« Berač: »No, vidite, kaj vse se človeku lahko primeri čez noč!«
V zadregi. Zena možu. ki je še ob štirih popoldne v postelji: »Zdai pa res ne vem, kaj ti naj prinesem: zajutrk, kosilo ali večerjo?!<
Želodec
H'IU pri „as £ i "; '"''"O "idvalajoče učin-
.El^-kroglll«.ftik.t.n <ah?rha'a "rn^ljlce
Goriška tovarna mila. ki izdeluje milo, povsem enako »Schichtu«, nam ic poslala izkaz trgovcev, ki že doslej prodajajo ta izdelek. Izkaz objavljamo med oglasi.
Za zdravje iu lepoto je najboljše milo »Feeolin«. Pri večkratni uporabi postane koža gladka in izginejo vsi izrastki iu gube. Več v oglasu. ________
Hudo prehlajenje
in kašelj poneha pri uživanju lajšajoče in krepilne Scottove emulzije.
Scottova emulzija
je prijetnega okusa in vsi, ki ne morejo prebavljati na-jOflP vadnega ribjega olja, Scot-tovo emulzijo z lahkoto pre-bavljajo in jo radi uživajo, if\ \'rhtega je Scottova emulzija znatno koristnejša. 2249 1 ™l,--,ri' cena originalne steklenice
bičem - kot	"
K.r.ncl||klm . 2 K 50 VlU.
znakom Scot-
,0"fnV'V' • Dobi se v vseh lekarnah. -
ŽITNE CENE. Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev.
Za 100 kilogramov.
Ljubljana, I. febr. 1909.
Pšenica, domača........25.51
R*.............\9o~
Oves ............j>-~
Ajda, črna ..........
Ajda, siva...........
Proso, rumeno.........16.—
Proso, belo.......17.-- do 18,-
Ječmen............
Fižol, koks..........28,-
Fižol, mandalon........26.-
Fižol, ribenčan.........27.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst, 30. januarja 1909: 77, 5, 7, 85, 6.
Line, 30. januarja 1909: 4 2, S, 9, 18. 76.
No Emica kje pa je mama?
Čevljarskega pomočnika =z
sprejmem takoj, v trajno delo. Franc Lukek,
čevljar ftt. Rupert, Dolenjsko.	253 3-1
% < <
Naši dedje bi se čudili
s če bi mogli videti, kako se je razvil zimski Šport. Sankanje, bobsley in ski se negujejo in zimske Športne zabave so postale prireditve odličnega občinstva. Seveda je zimski šport zdrav, ampak samo, ako se skrbno varujemo prehlaje. To pa storimo pr.-.v lahko s tem, ako med vožnjo vselej kako sodensko mltie-talno pastiljo (piistno Fayevo) razpustimo v ustih. Davno je že znano, da Fayeve pristne sodenice že dobljeno prehladitev hitro odstranijo. Dobiva se po vseh lekarnah, dro-gerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Oeueralno zastopstvo za Avstro-Ogrsko:
U/. TU. Guntzert, DunoJ IV I, Gr. Neugosse 17.
Samogovori
se imenuje najnovejša, pravkar izšla knjiga
Otona Župančiča
Dobi se v vseh boljših knjigarnah broširana 247	za 3 K, vezana za 4 K. 5—1
Ste-li že dobili
fonograf zastonj?
Da uvedeni povsod svoj izboren najnovejši valjček trdo lite snovi, sem se odločil podariti 25U0 fono-grafov. Zahtevajte proti vposlatvi 10 vin. v znamkah prospekt, in dobiti morete zastonj in carine prosto krasen koncertni fonograf I. Sprechmaschinen-Export ,L<Swin\ Dunaj VI. 216	Mollardgaise 26, vrata 37. 6-1
Protin
rermatlzani.
trfasje, celo na;'boi: aru-reia bolezen »c nar'o m tanetijivo odpravi z za vti vanj tm iz rartl nori) pripravljen	— er*ya
olja prot<protimu in r*rm4. Viako drgnenje brez cipeba. Steklenica z na v. diora K t — itevilAa. «ja;na priznanja.
Cbem. Pmrni Lifeorttorlum
KABL HEMMEL Lnndt-Kut 109. Harartko.
IL'2 «-10
licenca
sprejme v učno dobo
z vso oskrbo takoj Anton Soklič, slikar,
pleskar in trgovec z bar-182 vami, Kranj. 2-1
Najcen nakup češkega
posteljnega perja
5 kg no*., dobrega. sivega skobljenega, brez prthu, K 9-40i bol il K 11 '801 9 kg dobrega nipol beleči K 16 lbt;o m,hkoK23 50; 5 kg snešnobelo, mehko K 28 -, K JO- , K 34- , K 36] ! k g sntžnobe! ne-oskoblj K 23--, K 26-K 2«- i puh aiv i K 3-40, bel ■ 4- 40, sneinobel i K 5 80 in K 6'40 pol kg Poilljatev franko po po-vzet;a Sme »e zamenjati jn naza vzeti proti povračilo poitnine. Pri naročila i e proii za natančen naslov IVANA POLATSCHEK Janovltz a. d. Angel 16 prt Klatovu, Češko.
rabijo
0 t
.FEEOLIN'
Vprašajte svojega zdravnika, nI II .feeolln' na|bol|ie ko-ametifno sred.tvo za koio, lase In zobel Še tako malo {lat obraz In ie grše roke postanejo lakoj a^latokratlčno line In lične z uporabo ,Fec-ollna'. - .Feeolln' |e Iz 42 nalplemenltejiih in svežih zelišč prirejeno angleško milo. Jamčimo, da po vporabi,feeolln«' brez sledu izginejo vaakl Izrastki In gube, ogrel, rdečica Itd. ,Pee-oNo' fe najboljše sredstvo za čiščenje las In n|lh ohra-njenje, preprečuje izpadanje las, plešo In bolezni v glavi. Zaveiemo te povrniti denar, če bi kdo ne bil popolnoma zadovolien s ,Fee-ollnom'. Cena koau K 1, 3 koal K 2 50, 6 koaov K 4, 12 koaov K 7 Pošilja n. FEITH nnal. Dunaj, 0 B., Marlahllferatr. 45t dobiva se tudi v mnog h drogerllah, parfumerljah In lekarnah monarhije. 141 8-1
Ceno češko fOitf j o
perje
J4SI 12-1 5 kg novega dobro ikab! erega K V 6j, bo jnrga K i - b - g bel tkub^enega p;ra K — bo jicga t t, 5 kg totiD -beUga puha K' v. . bol-kga K >•. - 5 k z ' ' ' ■ t: -' ■ K Jo — 5 kg -reino • Deltga neskubljerega pona K 24 K >0 —, ot]boi;i<ga K 1* Izredno izditnet'a be.«fc*a ■ x kg K 3 60, K 4 K 5 40 K 6 . Foi. ;a portmoe p tli'j proti porzeiiu. čštBir.a i. voljena proti vrnitvi poštnine D. Schnurmacher, razpo-*iljair:ca po »te j neg a p* Ta us 246. Čeifco.



Leposlovni meiečnik
»Dom In Soer
stane za celo leto K 1C — Naroča se v Ljubljani.
SINGER
Hvalne sm
kupuj'e le v mlih trgovina i. ki ' e v»e poznajo po tem I' grbu :
Ne dajte zapeljati po naznanilih, ki imaju nn-men , kazaje na ime Sloger, po«tiviti na proda; it rabljene stroje a i pa take zastarelega »istem«, kajti ntii iivalni stroji »e ne oddaja o pre-ku;.cem, marveč |.h prodajamo naravnost KI občinstvu. 15-1
Singer Co.
akc. družba za Šiv.
%tro|e, Ljub |ana. Sv. Pe ra cesta 4
Najboljia In naj-ceneja doblvonio
za muzlkallje vsake vrsle kakor harmonike, gosli, citre, piščalke, gramofone Itd do najnižjih
tovarniških cenah. Dobre gosli K 4-80, 5'Vi, 6 -,<: 80,7 60, lokzraven K --80, 1 , I 4", 1-80, 2 —. Najboljše harmonike K 4 «■,, .v 0, -40, 6'*0. Koncertne citre
K IV-, 18 -, J5 _. Akord-cltre K i 5", 4 »■-.- Nlkak riziko! Kamena dovoljena ali denar na,aj ! - Hoiilja proti povzictju e In kr. dvorni laloinlk
Hann- Konrad
BrGx it. 877
(Čelko). Ilustrov. glavni katalog s 3000 lllkamt zastonj In franko.
|lj«ni.da>a5tDpn3t fnCcUnia,
| fjubliana Kiod^-uiiccit.aa
ana J(|lodvoraKy-ufic€ Odhod atest«ŠSSfe.'
Zastonj
torej brezplačno dobi vsa^ ; človek v lekarni 7rnkoc3y poleg rotovža lepo tiskano
/
■m
Svoji k svojim
."Ni t
Semenska trgovina, edina slovenska, odlikovana in strokovno urejena in umetno vrtnarstvo je
Alojzijo KorSiKa v LJubljani,
katera obst' ji že 34 let in ima v zalogi 460 vrst najboljših p Ijskih zelenjadnih in cvetličnih semen, za katere kakovosti jamč m. Posebno za to leto sem se pre-skrbel tako, da morem vsem zahtevam ustreči. ,M.)ja semena so vsa pri deželnem kmetijskem kemičnem preizkuSeva-lišču preizkušena. Tu se tudi izdelujejo venci in šopki sveži in suhi, kak- r tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cenik ib leto 1909 Je brezplačno na - razpolago. -
Z odličnim spoštovanjem
3299 io-i Alojzij Rorslko.

rc i
I
« L
deset zapovedi za ^mc/o-valca; tudi po pošti so brezplačno razpošiljajo, ms 12-1


I
•a
o
<
V) C
Cm
n a s
1
20-25m ostankov
iz zajamčeno pristnobarvanega uksforda, ka-naf.isa, cef ra, platna, flanele in barhenta za obleke razpušilja proti povre ju sortirano sumo za K 9 —. Vsak ostanek 4-14 m dolg, in je vsak dober za vporabo	278 1 1
Za neugajajoče denar nazaj.
Novak, Kraljevi Gradec 8.
Tkalnica H< za platno
Učenca Tirali
let starega l<an Tur-Aič, sobni slikar v Cerknici pri Rakeku.
270 1-1
UČENCA
sprejme takoj od 15 do 17 let starega Ivan Zgonc mizar v Cerknici pri Rakeku. 271 1 ]
Odlikovano. Ustanovljena 1870
Vie vnte lovskih puik, dvocevk, rlsanlc, tro-cevk, samokresov, se kupi najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne orožja 52 29
Anton Sodia.
Bo-r-vlje, Koroško. Bogato Ilustrirani ceniki zailonj In Iranko.
Pufikel
Lanfcaster . od K 26— Flobsrtpuike , , 850 PiStole . . , , 2 _ Samokresi , , 5- — Popraveceno. Ilustrovanl cenik franko. 2370 11
F.Ouiek. Opočno 123, Čechy.
Tel. 13.919. Tovana za stroje in motorj« Tel. 13.919.
Ins. E. P\m & Comp, Dunaj XUII.„ mane 8.
Motori za bencin, peftrolin in plin.
Patentirani motori za rudn. olje In plin
254
(Roh6l- und Sauggas-Anlagen).
12-1
-
Parni motori m. ,^;:: Lokomobill
Najnižja cene I Nejugodnejl pogoji I
kraj. zastopniki se iščejo! j
TrnoniJKe in mohovne
s členi in pregibalne
brane
Eno-io dvorezni
jekleni plugi
valjarji iz pločevine z obročki, zvezdni in Camlirltfge valji
"	se izdelujejo v prima izborni sestavi pri	6-1
i
Izurjeni zastopniki se iiiejo.

Zflrillte
vsak dan llkerski kozarCek dr. Hommel-a
Hapmptopen neposredno pred kosilom I Dobili bo»;c oiast do jedi, živčevje se Vam ojači, utrujenost izgine in naglo se povrne telesni poCutek. Zahtevajte pa izrečno pristni dr. Hommel-ov Haematogen in zavrnite ponarejanja I	1935 26-18
0)cUni/ti +y */hrru>riJto Jfativi belijo dobro, po ceni in runesljivo-potovali na/ se <V>mr/»
rSimonžfc/On e(e£x*
u Sjubijitni yti>lodvoKx/te ulic*20. Z&a/uMjrsthaiftpasmle* tityv M !<rryiia&u>.
Istotam sprejemajo s« dobri Ia zanesljivi _ia»topalkl._
l februvarskim terminom se odda v nojem
VELIK HLEV
za 12 do 14 konj oli govedi z vsemi potrebnimi stranskimi prostori. Posebno je pripraven za koko mlekarsko podjetje. Poleg hleva je vrt. - več se Izve pil gospej
Lujizi Lassnik
* Ljubljani, Wolfove ulioe St. I.
176 2-1


Kje te dobe najboljli poljedelski •troji, kakor mlatilaioa, napeljal, oistilnioe, pral« za sadje I. t. d.?
1703	Edino le pri:
26-9
FR. STUPICA
* Ljubljani, Mar. Terezije oesta ■te«. I., Val vazo rje v Irg Atov. 6.
In zakaj: zato, ker »o dotični stroji: Iz najboljših tovarn »veta. najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod Jako priljubljeni. - Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu atavbenih po-trebaoin, portland-cementa, traverz, že-eznišklh gin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic
Ceno posteljno perje.
1 leg alvega skubljenega perji K 2, polbelega K »KO, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puba K 6, belega K lot prsnega puha K m, od 6 kg nadal|e poitnlne prosto.
Dovršene postelje X°n.,nf.
zelo gostega, jrko tlpeinega rdečega, modrega, belega ■li rumenega nanklng-blaga, t pernica velikost 170X116 cin z li blazinami., velikost 80X5*, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K iti, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posair.ezne pernice K m, M, It'; blazine K 3, K 3-50, K 4. Proti povzetju razpošilja poitnlne prosto pri naročilu od 10 K nadalje.
Maks Berper v Dčšenici it. 223.
CeAki les. 2600 52-15
Za neugafajoče denar nazaj. Ceniki zastonj In poit. pr
Ponor, kmetici In dulan I V moj! lekarniški praksi, katar« izvršujem ie čez 25 Iti, posrečilo se ml je, Iznajti najboljše sredstvo ia raat laa, to |e Kapllor it, II. Isti deluje, da postanejo lasje goatl dolgi In odstra-
njuje prhljp.j (luskine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) 1 lončlč 3 K 60 v, 2 lončka
5 K. Treba, da si vsaka obltclj naroči. — Prosim, da se naroči lamo od meoe pod naslovom. P. Jurliič, lekarnar, Pakrac it. «5, Slavoni|a. Denar ie poilje naprt, ali i poitnlm povzetiem
b 3142 10-1
POZOR I	člTAJ I	POZOR I
Slavonska biljevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju, tuber-itd.
kulozi
3140 10-1

D .'lov: nje (zborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklen cl 3 K 40-., 3 steklenice 5 K 80 « , po povzetju ali če se poHJe denar naprej. Manj kot 2 steklenici se ne poiilja. Prosimo, da se naroča naravnost od
P. JURIŠIČA, lekarnarja v Pakracu St. 65
(Slavonija)
Prihranile mnogo, ako kupita pri izdelovalcu!
Najboljše, brezhibne in nclanlro
pristni barvne izbornega kanafasa, oksforda za srajce, flanel, platna, ctfira, šotskega blaga, barhenta, višnjeve tkanine, krizeta za suknje, izborno odbrane, da se more vsak ostanek izborno porabiti v gospodinjstvu, razpošilja kiščanska tvrdka 40 do 45 metrov za 18 kron po povzetju.	220 5—1 .
_	__ ... lastnik roSne tkalnice
Anton Mariik, in razpošiljate*)
Češka Čermna pri Nachodu, Češko.
Za bolne! Za trpeče! Za zdrave!
Proti še tako trdovratnim in zastarelim slučajem: revme, trganja, živčnih bolezni, glavo- in zobobola, bolečin v hrbtu in kitah, bodljajev, trganja po udih, bolečin v nogah, oteklin, hvali se v obče zajamčeni, na mnogih klinikah praktično preizkuSenl, od blizu 1000 zdravnikov priporočeni takoi 2251 bolečine lajšajoči 16-1
Patcntovan v vseh državah. Mnogkrat premovan. Nedosežen po zdravilnem učinku! Uspeh iznenadenl Nad 300 zahvalnic. Edina razpošiijalnica in tovarna: kemični laboratorij lekarja S. Edeimann-a v Boho-
rodczar.y (via Lemberg) oddelek 26. Franko se poiil|a od 5 strklenic nadalje proti vposlatvl 6K ali po povzetju za 20 h več, 10 stekl Iranko 10 K, 25 atekl. franko 23 K.
5000 ur zastonj.
Cenik pošljem viikten brezplačno In poit.praat«.
Kron
Roik. pal. J-— • rebr. rosk. 6* ielez , 7--irebr. dvo|. plašč. . 8 -
Kron
budilka . 240 ■ veleča J'— zblt) n.zv. 5'-kubinjska . 8-
□raznibal.	T —
zblll.n. zv.	»•— i budilko 10 —
i godbo .	12 —
Izvirne Ornega, Scham-anaeu, OlaahBtte, Helloa, Amalfa, c. kr. ptelik od K 19, kakor tudi zlatnina In • rabrnlna po Iz", lov cenah. 31. tno Jamatvo. Zamena ali denar nazaj.	840» II
m BShnel. Dunaj !.v • "ram- ""I?
Največ)« In najat»r«|i - 5000 illk v katalogu
Zaprlseienl cenilec In veščak —
tvrdka.
i:
— UHanovlleno iMO
zastonj In Iraiko
utnponjept i. iwi. C. kr. priv. ooena zavarovalnica UatanoTijena i. mm.
Assicurazioni Generali v Trstu.
.2 > e «
j ti s ®
N a
•	O
•	b
•"S * »
Jamstveni zaklad nad 300 milijonov kroa. Do sedaj izplačane škode nad 8S0 milijonov kron.
Družba zavaruje:
Na življenje in za doto v vseh mogočih sostavah. Tekom leta 1906 zavarovalo se je pri tej družbi 16.847 oseb na življenje za kapital nad 140 milijonov kron.
Zoper požare, tatinski vlom, škode pri prevažanju, poškodbo zvonov in zrcalnih oken
Sprejema tudi zavarovanja:
Zoper telesne nezgode in točo.
Pri tej družbi je zavarovan na živllenje Njega svetost papež Pij X. in prevzvišeni knezoškof Uub-Ijanski Anton Bonaventura; tudi vsa posestva NJega veličanstva cesarja avstrijskega.
•	»'iK^Maj^V^fiC^riaMa
700 21
Glavni zistop t Ljubljani: Marijin trg, Sv. Potra oesta 2, t lastni Mil.
Stran f4
apneno-železni sirup.
Ta Je le 39 let uveden, zdravniško preiakušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirujo kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 2'60, po pošti 40 vin. več za sa vitek.
I 11
Herbabny-jeva
aromatfiška esenca.
Ze 34 let uvedeno in najbolje preizkušen o mazilo Lajša in odstranja bolečino v
udih in kitah, kakor tudi nervozno bolesti.
Cena steklenici 2 K. po pošti 40 vin. voč za zavitek.	2849 14-4
Dr.Hellmunn-ooa lekarnMurlarniliErzi$Heir,) (Hcrbaliny-Ieu naslednik)
V zalogi pr. gg. lekarn, v Ljubljani, Beljak«, Celju. Celovou, Črnomlju. Nov Mestu, Reki, Sovodnju, St. Vidu, Trbižu, Trstu. Vellk.vc, V.llp.rfc. i, AudrljeveS,
Bunaj, Vil. I. Kaiser-stn.see 73 - 75
«r Izborno priložnost zn nakup
za trgovce manufakt. blaga in krošnjarje.
Razpošilja se tudi na zasebnike
40 do 45 m ostankov K IS-
jorlir. v barhenlu za obleke 78 cm širok, krami vzorci modnepa celirja za hišna oblačila, srajce in bluze, Izborno obeljeno domače plalno, kanala?, za posteljne prevleke, brisače, kuhinjske brisače. Dolgost ostankov 6—.(I metrov zajamčeno brez napak In vele-prima kakovost. perilne barve. Ako ne ugaja, denar takoj naza|. Najmanjše naročilo I zavoj za puskušnjo 10-45 metrov K IV— po povzeliu pošilja 269 .J—l
tkalnica R. HORNER, Nachod, Češko
Pri večjem naročilu 3 % popusta.
J

Izkaz trgovce; v Ljubljoni in drugih Krojili Kranjske
ki prodajajo milo Goriške tovarne mila A. Gabršček
v korist družbi sv. Cirila in Metoda: 2&i 3 i
Zastopnik za Ljubljano in Kranjsko g. Slavo Bor&tnik. - Poljanska c. it. 15.
Najoenejfta in najhitrej&a vožnja
TT ^meari
--je s cesarskimi brzoparniki =====
„Kronprinzessin Ciicilla" 140 26-1 ..Kaiser Wilhelm II." - „Kronprlnz VCilhelm" „Kaiser Wllheim der OroBe".
Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur
EDVARD TAVČAR, Ljubljana
Kolodvorske ulice St. 35, nasproti stari Tlšlerjevi gostilni.

V Ljubljsnii
Berjak S Šober Češnovar A. Fojkar Ivana Orošl Fran Hajek O. Jereb Nežika Jebafin Marija Javornik F , Glincc Leskovic & Meden Mehle Jak. Polak Josip Plankar Josip Pianinšek Karol Škerl Viktor Sušnik A. Šarabon A. Stacul Anton Sark F.
Vodnik I. Šiška Kotnik I., Perdan i,,
Gergolj Adolf, Šiška Sekular Jos.
Mencingcr I Remic L. Krivic J. Verbič A. Spreitzcr M.
Po drugih krajih na Kranjskem:
Bergoč Iv., Klini pri St.Petru Brimšek 1., Trnovo Dežman Val., Lesce Dekleva L, Slavina p.St. P. Domlcelj A., Rakek Dekleva Fr., Slavina Domicelj A., Zagorje St. P. Dolgan Jos., Košana Ditrih L, Postojna Fiirsager L., Radoljica Fatur Iv , Rakek Fabčič J, Sežana Kalan A„ Trata Kemnerle Jernej, Kamnik Kobi A., Breg pri Borovnici Kogoj Jernej, Postojna
Ložar Fr., Domžale Lapajne Št.. Idrija Mekinda Uana, Rakek Pogačnik A., Cerknica Primožič A , Idrija Puhar Iv., Logatec Piki I., Postojna Svetličič E., Logatec Spilar L , St. Peter na Krasu Tomšič Iv., II. Bistrica Tratnpnž Iv , Novomesto Vrstovšek Fr , Cerknica VTerli Karolina, „ Zadnek Fr„ Senožeče Zelen Iv., , Surnrada Janko, Stari trg Petkovšek M , Trnovo Repinc i., Prem Križaj A., Orehek Žnidarčič M., Matenjavas Kutin I„ Postojna Seidl M , Rudolfovo Klemenčič Kamnil' Kranjc l„ Borovnica.

Ustanovljena leta 1882. Telefon št. 185. Poštne hranilnice račun št. 828.405.
WVVV(frr > ir « 1W» -r W®fif
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
vlaslw zadružnem domu v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 18 ~
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad ... K 65,000.000-
obrestuje hranilne vloge po 472%
—■ brez vsakega odbitka rentneoa davka, ftaterega plač ie milnica sama za vložnike —
""i"' Mfi." r v?»•«
llMrina n... j f«. Sak dru9' MaCrt 9ledc amortizovanja dolga.
JSjSgJ**«»iHo4.ure.Iz,en nedeljI« praznikov.
I Ako kašljate,
I
Ce ite hrlpavl, zajlelenl ali nahodnl, ako taiko
dihate In «e ponoči potite, kaže to, da ste se
prehladili ali dobili influenco, vendar utegnejo imeti tudi ti simptoni važen pomen. Zato je potrebno, da preprečite nadaljne učinke in v Vašo korist rabite domače zdravilo črkeny-jev lipo« med (sirup), katerega hvalijo in priporočajo mnogi zdravniki.
Mnogo zahvalnih pisem potrjuje ta iz-boren učinek. Vzorčna steklenica Orkeny-jevega lipovega medu (sirupa) stane K 3- , velika steklenico K 5"—, 3 steklenice poitnine prosto K I5<— po povzetju aii če se pošlje denar naprej.
Olavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Lekarna pri »Apoetolu", Budapeftta, 3059 2 Josefsring 64, Depot 29.
Na Viru pri Domžalah se odda v najem
fiostilnaiiitrfiouina
Poizve se istotam v hiši št. 3 ali pa v Ljubljani. Marije Ter. cesta št. 1, v trgovini z železnino Fr. Stupica.	190 l
Skupna rezerva iklepom 1907 tez stotlsoč kron. Upravno premoženje sklepom 1807 3,600.000 kron.
Zadružnikov čez 550.
osoJllnlco
res. zodr. z neom. zavezo v LJubljani.
pisarna na Kongresnem trgu St 15 nasproti nunske cerkve obrestuje hranilne vloge po
4%%
• j. K 475 za vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.	3418 I
Uradne ure od 8. do 12. ure dopoldne In od 3. do 6. ure popoldne.
TekočI račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani. Račun postne hranilnice it. 49086. Telefon ».135.

00000000000000000	D OOOOOOOG OOC OOOO
1	Od 25. januarja 1909 do 25. februarja 1909. g
prodajam v Šolskem drevoredu na svojih stojnicah na levo od jubilejskega mostu
u prima slanino
§brez kože, od prašičev iz lastnih pitali&č.
I. vrste kg. 150., II. vrste kg. 1 30. O ——_ Meso istih prašičev ———
O	I. vrste kg. 140., II. vrste kg. 120.
g	Velespoštovanjem ELIJA PREDOVIC „
O 3471 5	podomače „Zidan".	^
OOOOOOOOOOOOOdOOOOGOOOOCOOOOOGooo
Na prodaj imam
dve domačiji
v Temenici pri mali oesti
z vsemi gospodarskimi poslopji, 20 mernikov po-setve, travnik in hosta, dovolj za svojo porabo. Ena domačija se proda za K 8000. — , druga pa za K 6000 —. Naslov se izve pri Ivanu Skufea, Draga, poŠta Višnjagora.	3439 (1)
BUDILKA Z ZU0HIL0HK6S0
z bitno opremo liki zvonu. 2049
1 kakovost, 3 uteži, bije pol In cele ure, budi z glasnim zvoncem, s ponoči svetečim steklenim cilernikom, v lepo pollr.nem okroglem okviru,
30 cm premer
kron 6*50.
3 letno Jamstvo. — Razpoiilja
po povzetju
Maks Bohnel
Dunaj IV.,
Margaretenstr. 27/19.
Cenik > W 0 slikami zastonj In franko.
Ustanovljeno 18».
Priznano najboljše
oljnate barve
zmlete a stroji najnovejše sestave, prekaiajo vsako konkurenco po linostl, ki omogočalo t |ako ma|hno mnoilno pobarvati veliko površino, razpoSil|a fJOl 52 4	po nizkih cenah
Adolf Hauptmann, Ljubljana
prva kran|ska tovarna oljnatih barv, flrneža, laka In stekl. kleja - Zaloga .llkar.klh In pleakarsklh predmetov.
II istr ceniki se dobe brezplačno.
Težkofie v želodcu, kakor tudi glavobol, omotico, gorečico. zaprtje, motenja v prebavi, pomanjkanje teka itd. se čudovito naglo odstranijo, če se le malo časa rabijo že mnogo let najbolje preizkušene Brady-jeve kapljice za želodec.
Bradyjeve želodčne kapljice mogočno zbujajo prebavila, pospešujejo slast, zabranjujejo prehudo tvorltev želodčne kisline, gorečico In škodljivo vretje in so priznano izborno sredstvo.
Izdeluje se samo v lek. ,Pri kralju Ogrskem«, Dunaj I, Fleischmarkt 1/387, kjer je 6 steklenic za 5 K in 3 dvojne steklenice za K 5 50 franko brez vseh drugih stroškov. — Vsaka steklenica mora imeti podpis	3019 3 č\/fia*>7
Pevc & Koželj
3510 1

\<\ *0
mr Prva slovenska trgovina.
^ V
<1
0.0^ A ^ \0'i''V
v -<*





Kočevje
v hiši slovenske Kočevske posojilnice.
čudež industrije
Nev-Vork in London nlst« prlzanaiala niti evropski celini ler je veliki toiarna irebrnme prisiljen«, oddali vso svojo zal. go z£ol| proti j majhnemu platilu delavrih raof i. 1'.»oblasten sem Izvršiti ta nalog. 1'ojiljam torej vsakomur sledeč« predmete le proti temu. da se mi povrne 1	K '3-80 in sicer:
6 komadov nallinejSih namiznih noiev s pristno
angleško klinijo ; 6 kom amer pat. srebrnih vilic iz enega kom 6 kom amer pat. srebrnih jedilnih il e: IS kom. amer. pat srebrnih kavn h žlic: 1 kom. amer. pat. srebrna zajeraalnica za juho; l kom. amer. pat. srebrua zajemal za mleko: 6 kom. ang. Vikloria tas'c zapodklado. S kom. efektnih namiznih svečnikov ; l kom cedilnik za čaj: 1 kom. najfin sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo K 1380 Vseh teh predmetov je pnprci stalo K 80 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalpi ceni K 13-80 Američan'ko pat srebro :c znano, je skoz in -koz bela kovina, ki obdrii bojo srebra 25 let. za kar se garantuje V ni boljši dokaz da le-ta inseral ne temelji na nikakršni sltpa-rljl. zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago išeč. povrniti bre,- zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to kra«no garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ienltovanjsko In priložnostno darilo kakor tudi za vsako bo.jše gospodarstvo
Dobiva se edino v	110 3-1
A. HIRSCHBERG-a
ekspertni hiši arr.cr. pat srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 0. Tel 14597.
Pošilja se v provincijo proti pov-	&
zetjo. ali te se znesek naprej vpojlje
Čistilni prašek za rjo 20 vin. v	^
Pristso le i traven natisnjeno var- •	«
stveno znamko (zdrava kovina	\
Izvleček iz pohvalnih pisen: 4 f Bil sera s poiiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana
Oton Bartusch. c. i. kr. stotnik v *7. pcipolku. S pat. srebrno garnituro sem jak - radovoljen. Tomai Ruianc. dekan v Mariboru.
__Ker jt vala garnitura v gospodinjstvu jako
koristna, prosim, da mi pošljete se jedno. St Pavel pri Preboldu
Dr. Kamilo BChm. okrožni in tovarniški zdravnik S poslanim namiznim orodjem sera zelo zadovoljen Mihael Kovačevih, rtvntteh pomota, uradov dež. pr: vladi v Sarajevu.	Sarajevo. 2:. oktobra ii<04.
I
CM
r s naratna bfija brade «» F d. »»ai pr;o:->'am up-rabo pristnega, t ras t o nori lasje, .-.aje rasti ; -st^ja : so £ 10 K. — l»iskr. pobijanje
10.000 kron nagrade
golobradcem In plešastim.
Pristni danski ..Mos-balsam" j, pr
uročil. 1« j« «'»•1» brada '»"I« tel..m v jDj, — Mladi in a Uri. tfO<p<idj« in	p -,1):,''
...VosbaUam", d« |im traate br.da	r
ker ie učenjaiko dokazano. daje „.Woj.t«i. tam" edino sredstvo modeme non<n, trro tekom H do 14 dnij ..led v , 0l brb-EČirl provzr či, da pričnd laaje tak ij	__
Ncikodlji».'«t je zajamčena.
IO OOO kron v gotovini
plačamo golobradru ali pleiastemu imafučemu redko laso^e, kateri ). hrte. UMpeino uporabljat „3fos-balsam" aeaf
nor. Na-* tvrdka je edina. koja da Lk mstT(
Zdravo iki opiii in priporočila Starim ,j,0 pred p.>naraianji.— Poizkoa z Vaiim .Moa-t zin^m" te je oboeael. Tekom 8 dnij te ie je p. ks. . -M, iS. m vilic letno, da so bili laaje ivet ni^hki bili io dovolj trdni. Tekom dveh tednov . - r^ je bil viden uredili c'inek Valaca balzama. I C.. 4r. Tw»r». K<,:,r,j. _ ir« neprei'tij'"-i danakega .M. a-balaama- vaakonmr, kdor ■ :, m, B j'.,, da 10 nasiaj :a gola mesta : po 3tedenaki o porabi Moa-balzama ■ ;,|j fti io te':ki Oapdč 51 i.'. Anderscn. Sj Veatarfad« S. K <lanj 1 zar .j .M .. wlj,
proti prejplači ali po.zetju
Naroča se pri ttafveifi spee. trgovini na aref« -
Mos • Hognslnet, Copenhcgen 470. DBnemark. MS.*:«.?10
Isiilisi pastilj«
OSf I« rttfjli
fcniimr n ir*.^' pfc MHS^J.i^ Mimf*
ZMili ZPSioni
)>»•«• t tlblMI
»IT
alas. lM«a
<•1(1 III tm
■ ir-, R If-. « l» -
'« X II - I Hitri 4«lf«, llf «■
M*IB K II'-, K II—, * I*-—. K n -. Zfttnlk H na |a!f, t) as Brit K »•-, K IH I« X i-—. M m lalf, TI n Tirat K i M I« K I N. Ii4<l«i<» ta«
kakrhikatl <zafl sart. 4riil m»4fd la lin« aa 1 ■>*■ »lil« K r -. baljil K IJ -PvrrV* ta c:it<ilai praila »a povierja »d K 10'—aapraj Za-Bleja ali »aa| ta vzami prati »atmltrt pitnih itraikai. " —
iiiUttt Stebli!, Lib« HO
rima ■■ latkaa,
Id Iranko noj
Teltki iloatrotani
cenik ! nad 3000 bami or, a.at-moe, arebroine itd
Prva tovarn« ur v BrtUu Jt. 936 (CeSko)
Hanna Konrad
c. In kr dvoriti zaloinlk.
Prava .ricanka nik. ank.-remoo. in, sistem Ik-akorf K 5 — . 5 komad: K 14 —. Hegistr. Adler-Koskopfoik ank.-rem oraKT — trava s-ekrni rem. o & K 40 Nikak riaiko: kamena d.T.-.Ijena itil ali denar D.i.i x) T
naročite cenik ur
zlatnine in srebrnine,
ki ea poSljem zastonj in po-313-» Stnine prosto. 26 2
Veliaa zaloga ur, samo Švicarskega izdelka. Vsaka ura je natanino preizkuiena in se iamJi. — Ne naročajte ur od tujib židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko
FR. P. ZAJEC,
orar io edini zas opnik švicarski io vi'ne or — UlbUaaa. slar. tri i»
Zahtevajte p:vsoti le drože iz
jugoslovanske ivornice drož
Fran Nil U os. M
glovra zaloga je pri g. Jos. Polak-u, trgovcu Sv. Petra cesta it. 9 v hiši Llcgfln v Llubljoni.
Postrežbo točna In solidna. ^
0 Ameriko In Rtrnado
Bijzložnejia, najcenejša in oajvarnejia
2T52l7B|,5,o Cunard Line ^^
Bliinji cdhod ia domaČe luke Trata i Pannonia 23. febr. 1009, Carpathia 4. marca,
Slavonia 17. marca 190J.
la Liverpoldi Lusitanija, (najboljši, največji In najlepii pdr..ik iveta), dne 6. februarja, 27. febr. 20. marca, 17. aprila, 8. maja, 29. maja "J09, Mauretania 23. jan., 13. febr., 6. marca. 3. aprila, 24. aprila, 15. maja 1909. Pojatnila in vo*ne karte pri Andrej Odlaaek, Ljub-|ana, Slomiktvt al. 25, bliža cerkve Srca Jezusovn«
P. n. občinstvu vljudno naznanjam da mi je
podelila c. kr. vlada
koncesijo za posredovanje
za nakup In prodajo raznih zemljiii, stavbiAč, posestev, gozdov, travnikov, njiv i. t. d.
Kdor želi kaj kupiti ali p odati, naj se izvoli blagohotno obrniti na imjo posredovalnico, kjer dobi pojasni'a, bodisi glede nakupa ali prodaje
Se priporočam Loreno Rebolj
3136 1
Kranj, Glavni trg 189.
Stanje njenih hranilnih vlog znaša nad 33 milijonov kron.
*****

I*

Rezervni zaklad Najbolj varno naložen denar
nad I miljon kron.	je v slovenski
mestni hranilnici ljubljanski.
m„cf„Z/ „y?!'!lOSt,,dinl?rJ'.Jame,,nJe P°rok *raven rezervnega zaklada
TJi t,.^ " JubJJans,ka 2 ,sem Premoženjem In vso davtno močjo.
vsrnvJnr^Jt.r * hr?""n'c°, sodišča denar mladoletnih otrok in tarotancev ter župnisča cerkven denar.
doDoldneVn1'nU^H ^ 'iub;iInska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure ob?estf v s a k ega ^o 1 1 e t a h" ka pi ta^u. "" ^^^ P° 4 °»	nevzdignjenc
Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov se obrestovanje pr nehalo.
n
IBlBBB.-jii
"n
denar, ne da bi
Rentni davek od vlož c brest, plačuje hranilnica iz svojega in ga vlaeate iem
kot gotov
ne zaračuni.

ravno 5°o izposojenega kap tala. že v 33 letih Dolžnik pa more Hranilnica se nahaja v
po pošti in
Na ta način se ves d^ po"piaea" v frin'Spol Uu.^ K^kn9nni,W.-dai"aSal''	«" «o odplačilo skupaj
potom c kr. poštne" hranilnice"
Posojale na zemljiiča po 4 5>to0 na leto, Z cbrestml vred pa pliča v
Na ta način se ves do'e poplača v 62 in ml Ipii fj , .	, ............ —-------- ----r_,
svoj do g tudi popre; poplačati, ako to hoče _ PosoU a^tifrlf-T	? lzP°S"i^ega kapitala, pa poplača dolg
lastni palači v Prešernovih, prej Slonovih "	------- '
licah 6». 3,
in vrednostne papirje, nasproti frančiškanskemu kloitru.
Izdajatalj li otfforonl itililk Dr t(gaeil titiik.
O
Tiskala: .Kitollika Tlakaraa'