r Iskra Gi-ASILO DELAVCEV SOZD ISKRA Številka 5 — Leto XVIII — 27. januar 1979 1 Letni obračun VtC S 5 ogledalo dela bol) Letos bomo pred potrditvijo ?oV/ \ Zaključnega računa o njem }!e[ \ ^avno razpravljali. Namen te % s razPrave je čisto jasen: Preden Ijn" ^ 9a bomo oddali v SDK, ga bomo doma temeljito pretresli. formalno in neprizadeto kakor je bilo to doslej, ampak z < s s s s s s s s s s s s s s s Ss < s s s s i: t 'f bili del! a i' nai' a j* a 1-sstc vni- ii 6. li i no-9. udi leC n . i* 3sel bio n» bili aČ' ito in etn vso resnostjo bomo pogledali, s *ako smo delali, s kakšnimi stroški, s kakšno organizacijo in - koliko smo iskali ,,notranje rezerve". Leta nazaj je bilo potrjevanje letnih zaključnih računov gola formalnost. Češ, kar je je, leto le minilo in se več ne vrne. Vendar ni čisto tako. Vsako delo je dragocena izkušnja in Pameten človek jo upošteva in Se Po njej ravna. Če so bile lani napake, smo zanje že plačali (ali pa jo bomo še morali) šolnino in prav je, da to modrost letos porabimo. Predvsem moramo v javni razpravi ugotoviti pozitivna dejstva. Kje smo uspevali, kje je šlo, kakšne pogoje je postavljal trg — skratka vse dobre strani Poslovanja. Tako bomo vedeli jetos ..pritisniti" tam, kjer imamo najlepše možnosti. \ Potem pa moramo ugotoviti s spodrsljaje. Kaj je bilo vzrok I; -.Padcev", Kritičen in konstruk-\ tiven mora biti ta pogled. Vsi dobro vemo, da ob slabih polj slovnih rezultatih poslovni s možje takoj najdejo krivce, s Zanimivo — vedno zunanje: < yisoke dajatve, višji stroški pro-s izvodnje — draga elektrika in s voda, še dražje surovine, visoki s davki in nemogoče carine, s Morda je vse to res, kaj pa s doma, v TOZD? Je bilo res vse - /s • Boris Čerin. INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA Samoupravni sporazum v javni obravnavi Ko smo konec preteklega leta poročali o samoupravnih aktivnostih, ki sovpadajo, oz. krojijo obdobje konsolidacije delovne organizacije Avtomatika, smo poudarili, da z referendumom o sklenitvi samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah, oz. delovnih skupnostih to obdobje še ni zaključeno. Izid referenduma, ki je bil 15. novembra je ponovno potrdil pravilno usmerjenost delovne organizacije na njeni novi poti zagotavljanja gospodarskega. kot tudi družbenoekonomskega razvoja. Konstituiranje delavskih svetov v novih subjektih (TOZD, DS) in obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo pa so naslednje faze, ki v Avtomatiki dograjujejo ogrodje njene samoupravne organiziranosti. Glede na to, da je osnutek omenjenega akta dan v javno obravnavo, ne bo odveč, če spregovorimo nekaj besed o njegovem pomenu. Delavci Avtomatike uresničujemo svoje družbenoekonomske in samoupravne pravice ter odločamo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja neposredno in enakopravno, na načelih vzajemne odvisnosti, odgovornosti, solidarnosti in demokratične povezanosti. Vse pa v skladu z delavčevo vlogo v združenem delu in v skladu z načeli socialističnega samoupravnega združenega dela. Izhajajoč iz teh razlogov, so delegati delavskega sveta delovne organizacije na svojem 20. zasedanju, 18. t.m. tudi začeli obravnavo osnutka omenjenega sporazuma. Zavedamo se, da delavci Avtomatike, kot samostojne in samoupravne organizacije s smotrno delitvijo dela in njegovim povezovanjem opravljamo gospodarske dejavnosti, ki jih določamo s tem samoupravnim sporazumom in tako sodelujemo v celoti odnosov družbenega dela in njegovi delitvi. S skupnim delom ustvarjamo pogoje za hitrejši razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Kot osnovo svojega in celotnega družbenega dela ter samoupravnega odločanja pogojev za delo ter pridobivanje in razporejanje dohodka. medsebojno usklajujemo in planiramo delo ter smotrnejše gospodarimo z živim in minulim delom. To je le nekaj ciljev združevanja, ki jih bomo lahko uresničili s prevzemom skupnih pravic, obveznosti m odgovornosti, so poudarili delegrti. Avlomatika je ena od delovnih organizacij, ki ima svoje TOZD in delovne skupnosti prostorsko dislocirane po Sloveniji. Zato je toliko bolj pomembno, da bomo delavci urejali notranjo organizacijo po enotnih načelih in v skladu s potrebami in značajem delovnega procesa in delovnih pogojev ter v skladu z razvojem celotne delovne organizacije, ki bo vključeval sodobne dosežke organiziranja. Organizacijska delitev na proizvodne temeljne organizacije, temeljne organizacije skupnega pomena in delovne skupnosti pa ne sme postati meja za opravljanje zadev skupnega pomena tako s področja tržništva, razvojne dejavnosti, dejavnosti kontrole kvalitete, financiranja, kadrovskih del, obveščanja itd. Predvsem pa ne smemo dopustiti nekontinuiranega povezovanja v pripravljanju, oz. določitvi izhodišč na področju planiranja, oz. družbenoekonomskih odnosov, katerih temelj predstavlja samoupravni sporazum o osnovah plana delovne organizacije. Le-ta kot izhodiščni samoupravni akt planiranja, ki temelji na analizi razvoja delovne organizacije v preteklem obdobju in njenih nadaljnjih razvojnih možnostih, določa tako odnose pri pridobivanju dohodka in financiranju skupnih naložb, kot ukrepe za reševanje nezado- (Nadaljevanje na 6. strani) Z zasedanja delavskega sveta Avtomatike. Program dela v letu 1979 Program za leto 1979 je sprejel v IEZE Delavski svet na zadnji seji lani. Največja značilnost tega načrta je smelo povečevanje proizvodnje in precejšnje investicijske naložbe v posodabljanje proizvodnje. Letos bodo poskušali čimveč doseči na zunanjem trgu, IEZE pa bo doživela tudi večji poseg v samoupravno organiziranost. Že sredi leta 1978 so začele stro- lahko temeljito obdelali. Direktor kovne službe pripravljati program dela področja za plan Otmar Zorn mi je za letošnje leto. Tako je bilo časa do- povedal, da so člani kolektivov letos volj za temeljit in strokovno ute- pokazali veliko zavzetost in realizem meljen predlog plana. V samoupravnih ob sprejemanju delovnih obveznosti, telesih in v kolektivih po TOZD so ga Seveda so se zelo ustavljali ob stro- INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA Poslovodni organ Avtomatike Poročali smo že, da so bili konec preteklega leta na 15. zasedanju delavskega sveta delovne organizacije Avtomatike imenovani predsednik in člani poslovodnega odbora delovne organizacije. Danes pa člane odbora z nekaj osebnimi podatki predstavljamo: — Stane Preskar, predsednik poslovodnega odbora, se je rodil 11. 9. 1939 v Artičah. Končal je II. stopnjo fakultete za elektrotehniko in je absolvent II. stopnje ekonomske fakultete. Ima 15 let delovnih izkušenj, od tega pet let v iazvoju in službi za vzdrževanje strojev, pet let je bil tehnični direktor Iskra-Železniki. leto in pol vodja TOZD Iskra—Široka potrošnja, leto in pol član poslovodnega kolegija SOZD Iskra. Je član Zveze komunistov, Zveze sindikatov in Socialistične zveze delovnega ljudstva, opravljal pa je tudi različne funkcije v družbenopolitičnih organizacijah (sekretar sveta ZK SOZD Iskra). - Drago Podlogar, član poslovodnega odbora za področje sistemov, se je rodil 26. 2. 1928 v Ljubljani. Končal je H. stopnjo fakultete za elektrotehniko in ima 24 let delovnih izkušenj. Od tega je bil 10 let direktor BAŽ Iskra-Commerce, tri leta direktor TOZD Inženiringi. Je član Zveze komunistov. Zveze sindikatov. Zveze rezervnih vojaških starešin in SZDL. Različne funkcije je opravljal v okviru družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. — Franc Vreček, član poslovodnega odbora za področje elementov in naprav, se je rodil 15. 9. 1928 na Visokem. Končal je II. stopnjo fakultete za elektrotehniko. Ima 23 let delovnih izkušenj, od tega eno leto kot razvojni inženir pet let je bil vodja razvojnega oddelka, dve leti vodja prevzemne kontrole, tri leta vodja prodajnega sektorja, pet let vodja branžne prodaje, pet let pomočnik glavnega direktorja Iskra-Commerce in eno leto pomočnik direktorja za marketing področje SOZD Iskra. Je član Zveze sindikatov in Socialistične zveze delovnega ljudstva. — Florjan Mali, član poslovodnega odbora za področje finančnih in računovodskih zadev, se je rodil 2. 5. 1944 na Jesenicah. Končal je III. stopnjo VEKŠ - oddelek poslovne finance. Ima 17 let delovnih izkušenj, od tega eno leto kot vodja analitsko-planske službe Lesne industrije Litija, sedem let kot direktor finančno-ra-čunovodskega sektorja DONIT Medvode, pol leta je bil svetovalec za finance GIPOS Ljubljana. Je član Zveze komunistov, Zveze sindikatov in SZDL. — Franc Vršnak, član poslovodnega odbora za področje tehnologije in investicijskih dejavnosti se je rodil 12. 4. 1925 v Bočni. Končal je II. stopnjo fakultete za elektrotehniko in ima 27 let delovnih izkušenj. Štiri leta je bil asistent na Tehnični visoki šoli v Ljubljani, tri leta razvijalec in kon-strukter v TOZD TELA, pet let razvojni inženir Iskra—Kranj, šest let vodja sektorja releji v TOZD TELA, dve leti v.d. direktor TOZD TELA. eno leto pomočnik glavnega direktorja za programsko-tehnično področje Iskra-Avtomatika. Je član Zveze komunistov. Zveze sindikatov. Zveze borcev NOV in SZDL. Samoupravni sporazum v javni obravnavi (Nadaljevanje s 5. strani) voljivega poslovanja in možnosti preusmeritve proizvodnega programa v določeni TOZD. Čeprav smo omenili, da delavci, organizirani v tozd ali delovni skupnosti združujejo delo in sredstva z namenom, da bi izboljšali in čim bolj izenačili svoj materialni in družbeni položaj, družbeni standard in socialno varnost, moramo v ta namen sprejeti skupne osnove in merila Za urejanje medsebojnih delovnih razmerij. Le-te urejajo predvsem osnove in merila za sklenitev delovnega razmaja, za programirano usposabljanje pripravnikov, primere in pogoje pod katerimi lahko ali morajo delavci ene TOZD delati v drugi TOZD v sestavu delovne organizacije, način izbire delavcev s posebnimi pooblastili itd. Skratka de- lavcem zagotovimo družbenoekonomski položaj, ki je opredeljen z ustavo, zakonom ter vlogo v samoupravnem socialističnem združenem delu. Morda bi z nekaj besedami omenili še poglavje odgovornosti za opravljanje samoupravljalskih funkcij. Vemo, da je naš delegatski sistem negacija formalne in predstavniške demokracije, še vse premalo pa se zavedamo odgovornosti, ki jo ima delegat v okviru svojih pravic in dolžnosti. Samo posredovati in vskladiti stališča z ostalimi delegati oziroma delavci ni dovolj. Prav tako ni samo udeležba na sestankih in zasedanjih zagotovilo, da bodo stališča, smernice in navodila našla svoje mesto v realizaciji. Moralna in družbenopolitična odgovornost naj temelji predvsem na kreativnem delu vsakega posameznika-delegata, ki le z vnašanjem kvalitete v svoje delo zadovoljivo opravlja samoupravijalsko funkcijo. Po končanem zasedanju je DS sprejel sklep, s katerim je določil osnutek predloga samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in ga dal v javno obravnavo: Š. D. ških, tako TOZD, skupnih služb delovne organizacije, stroških komercialnih služb ter stroškov za SOZD. Pripombe, vprašanja in predlogi so bili zelo konkretni. Vse bolj se delavci v kolektivih zavedajo svojih pravic in dolžnosti ob gospodarjenju s sredstvi, kijih pridobijo s svojim delom. Morda velja omeniti še Zornovo misel, da strokovne službe ob sestavljanju predloga plana še vedno premalo upoštevajo družbeno planiranje in preveč ostajajo v podjetniških okvirih. Fizični obseg proizvodnje se bo leta 1979 povečal kar za 49 %, izvoz pa celo za 73 %. Po TOZD so sprejeli predlog, da se bo število zaposlenih dvignilo za 7 %, delavski svet IEZE pa je sprejel sklep, da se sme število zaposlenih dvigniti le za 2.5 %. Vse ostale povečave proizvodnje pa morajo iti na račun izpopolnjene tehnologije, avtomatizacije in izboljšav pri organizaciji dela. Visok odstotek izvoza bo vplival tudi na dohodek. Pri zelo visokem dvigu produktivnosti in večanju proizvodnje bo dohodek večji le za 25 %. Vzrok so znani pogoji prodaje na zunanjih trgih, kjer vlada ostra konkurenca ne le v kvaliteti, marveč tudi v cenah prodajalcev z visoko razvito tehnologijo in avtomatizacijo. Osebni dohodki se bodo letos dvignili za okrog 18 %, pač skladno z delovnim učinkom in poslovnimi uspehi. Instrumenti nagrajevanja so odvisni v celoti od delovnih uspehov kolektivov in posameznikov. Investicijska dejavnost bo v Industriji elementov letos spet zelo živahna, kot so predvideli v srednjeročnem načrtu. Tako bodo gradili novo tovarno v Mokronogu, širili tovarno magnetov, začeli z gradnjami v TOZD SEM in Keramika. Prvenstvena naloga pa bo širjenje Orodjarne, ki dobiva vse pomembnejše mesto v delovni organizaciji. Orodjarji so res zelo m tesnem. Ob vse večji avtomatizaciji in mehanizaciji proizvodnje zahtevajo TOZD vse več in vse zahtevnejše delovne naprave in stroje tako, da Orodjarna res že postaja ozko grlo. Za večanje zmogljivosti Orodjarne predvsem manjka prostora, pa še ta, ki ga imajo je ne le tesen, ampak tudi zelo nefunkcionalen. Zato bo treba misliti na širitev prostorov in nakup sodobne strojne opreme. Ob vseh teh investicijah se je treba zamisliti nad akumulativnostjo že dokončanih investicij. Otmar Zorn pravi, da nove naložbe vse prepočasi izkoristimo in tako se vložena sredstva prepočasi obračajo. V investicijskih elaboratih je bilo marsikaj lepše in bolje zapisano, kot pa je potem videti v praksi. Zato je treba že v alaborate vnesti več strokovnosti in predvsem realne računske postavke. Pri investicijah velja posebej omeniti TOZD Keramiko v Vižmarjih. ki je poslovno leto zaključila zelo slabo. Ust 041 Pri tem rezultatu ne leži krivda k ^ ■Cll 6q delu kolektiva, ampak tudi (in pr- ■ vsem) v tehnični zaostalosti tovarn' k Z zastarelimi in dotrajanimi stroji p?1 .c ni možno izvesti sodobne tehnologij1 0 v sedanjih prostorih pa je vse prem2* Zr ustreznega prostora za novo, sodobn ni opremo, zlasti peči, ki so šibka toči* 0( sedanje proizvodnje. Zato bo pri fli le ložbah združenih sredstev morala n ni TOZD imeti vso prednost. ^ Poleg „operativnih“ načrtov so ’ n; delovni organizaciji Industrije ^ mentov predvideli tudi nekaj sa# upravnih sprememb. Do srede let0' $t njega leta bodo organizacijsko razde'1 b li sedanjo TOZD Uporovni elementi p Šentjerneju. Kot se v tem kolektivl ti dlje dogovarjajo, bodo iz sedanje eit' l. TOZD nastale štiri, po štirih samosM jt nih dejavnostih v tovarni in obrati!1 je Nekaj manjših organizacijskih spt£ > memb pa pripravljajo tudi v drug" TOZD in v skupnih službah. Kf L TOZD POLPREVODNIKI TRBOVLJE Komunisti aktivni v TOZD in krajevnih skupnostih ,,Pravzaprav se nam niti ne pozna nova organizacija ZK po kongresih. V naši osnovni organizaciji smo že prej tesno sodelovali z občinskim komitejem in tudi v krajevnih skupnostih smo resno sodelovali," je povedal v pogovoru Janez Levičar, sekretar ZK 00 TOZD Polprevodniki v Trbovljah. Vprašal sem ga namreč, kaj in kako delajo po kongresih. Tovarniška konferenca je imela sedež v Ljubljani, Trbovlje pa imajo svojo problematiko. Seveda so komunisti iz Polprevodnikov s konferenco sodelovali, vendar so imeli več skupnega in delali so več z občinskim komitejem. Tako se jim res ni organizacijsko mnogo spremenilo. Seveda pa je vsebina dela malo drugačna, bolj poglobljena in zlasti sedaj zelo živahna. V Trbovljah so v občinskem merilu že dogovorjeni, kako in kdo bo skliceval problemske konference. Tako bodo delo uskladili in predvsem si bodo izmenjavali skušnje. Že so se srečali in postavili nekaj novih nalog. V akcijski program so vključili resolucijo. Zlasti pa so komunisti Polprevodnikov poglobili delo v osnovni organizaciji. Pomagajo sindikatu, da bi prevzel nove naloge, ki sta mu jih poverila kongresa slovenskih in jugoslovanskih sindikatov. Ena izmed največjih pridobitev v tej TOZD pa so dobri in utrjeni notranji odnosi v tovarni. V zgodovini ni bilo vedno tako. Zdaj pa družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in strokovni kader složno in predvsem skladno rešujejo naloge, kar je videti tudi v proizvodnih in poslovnih uspehih te TOZD. Janez Levičar pravi, da so skušali Zakon o združenem delu čimbolj realno in življenjsko prenesti v vsakdanje življenje TOZD. Tako je delegat vsak četrti član kolektiva in tako so odločitve res demokratične. Ni pa še vse kot bi si želeli. Delegatski sistem dograjujejo, večkrat pa ugotavljajo, da marsikdo še ni tako pripravljen, kot bi moral biti za delo v svoji delegaciji. Zato so si v letošnji akcijski program zapisali družbenopolitično izobraževanje kot eno izmed glavnih ndlog. Izobraževanje bodo organizirali delno doma z domačimi kadri in tako porabili znanje in izkušnje domačih ljudi. Prav to bo. upajo, pripomoglo k praktičnosti aplikacije pridobljenega znanja doma za konkretne potrebe. Več predavateljev - strokovnjakov bodo povabili od zunaj in tako popestrili predavanja. živili, manjka sposobnih ljudi in 1 v imajo člani ZK iz Polprevodnikov hv' |t> ležno delo. Janez Levičar pravi, da* ^ delovne člane dobesedno okupirali delom „na terenu". Za letos so že pripravili zelo k011 kreten akcijski program, v katerem ' .„ na prvem mestu, kot smo že zapis2' in izobraževanje. Več skrbi in pozorno5' Komunisti iz Polprevodnikov pa ne delajo samo v svoji osnovni organizaciji. Zelo aktivni so tudi v krajevnih skupnostih; kjer živijo, kjer dela ne manjka. Letos so v ožjih Trbovljah iz prejšnjih treh naredili 6 krajevnih skupnosti, z okolico vred pa jih je v občini 10. Ker so povsod delo po- bodo namenili zlasti kadrovskim Prt dr blemom. Tako bodo poskrbeli 2 ^ izobraževanje potencialnih kandidat0 ^ za družbene in politične funkcij1! ot zlasti za bodoči vodilni kader. ^ Druga važna naloga komunistov P je spremljanje proizvodnje in dela 2 sploh v tovarni. To intenzivno dela1 že nekaj let in uspehi niso izostal' Uspešno gospodarjenje in zadovoljstv‘ kolektiva je za to zelo zgovoh* dokaz. fl ISKRA MIKROELEKTRONIKA LJUB LIANA — v ustanavljanju Za delo v novi moderni tovarni in proizvodnjo mikroelektronskih vezij v Ljubljani — Stegne 1 5 d oglašamo prosta dela in naloge: 1. prodajnega inženirja za opravljanje delovnih nalog s področja razvojnega inženiringa, sodelovanje z razvojnimi strokovnjaki, definiranje aplikacij in iskanje sistemskih rešitev. POGOJI: — visoka izobrazba — smer elektronika — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj — aktivno znanje angleškega jezika — poskusno delo 3 mesece 2. kemika — tehnologa za pripravo kemikalij, plinov in Dl vode za izvajanje polprevodniških tehnoloških postopkov, ter nadzor na0 kemičnimi operacijami pri proizvodnji integriranih vezij, spremljanje postopkov in nadzor nad odpadnimi kemikalijami. POGOJI: — visoka izobrazba kemijske ali fizikalne smeri — aktivno znanje angleškega jezika — občasno potrebno nočno delo — poskusno delo 3 mesece 3. vzdrževalca — tehnologa za vzdrževanje in opravljanje pregledov proizvodnih naprav in instalacij, ugotavljanje in odpravljanje napak, pripravljanje izboljšav, ter vzpostavljanje tehnoloških operacij na proizvodnih napravah, v času instalacije naprav sodelovanje pri reševanju tekoče problematike projekta na sorodnem področju. Pismene prijave pošljite na naslov ISKRA — MIKROELEKTRONIKA — v ustanavljanju, Ljubljana, Stegne 1 5 d, v 1 5 dneh od objave oglasa. POGOJI: — visoka ali višja izobrazba elektro ali strojne smeri — dve leti ustreznih delovnih izkušenj — aktivno znanje angleškega jezika — poskusno delo 3 mesece 4. administratorke za opravljanje poslovne korespondence, vodenje raznih evidenc in opravljanje drugih administrativnih del. POGOJI: — srednja šola ekonomske ali administrativne smeri (lahko nepopolna) — 3 leta delovnih izkušenj — zaželeno znanje angleškega jezika — poskusno delo 3 mesece Delavcem na navedenih področjih bomo nudili strokovno pomoč in izpopolnjevanje. Če želite osebni razgovor glede nalog in pogojev dela, najavite svoj obisk po telefonu 551-353 ali pismeno. Zvonko Furlani — vzoren vojak Približno 50 delavcev Iskre Avto-e|ektrike Nova Gorica je sedaj na od-^ženju vojaškega roka. Tu pa tam se kakšen oglasi z razglednico in ^ zaželi veliko uspehov ter lepe Nzdrave. Pred dnevi pa smo bili še Mjetnejše presenečeni. Od poveljstva "arnizona na Reki smo dobili nenadno sporočilo, s katerim so nas pestili, da je naš delavec - orodjar . jVonko Furlani, ki je bil zaposlen v | j1 vami delovnih sredstev, sedaj pa ^ži v tem garnizonu vojaški rok, Hil visoko vojaško priznanje — Značko „Vzoren vojak11. To odliko-|anje podeljujejo vojaške oblasti lstim vojaškim obveznikom, ki so z ^ličnim uspehom končali vojaško k ' ;l,rokovno urjenje, idejno politično prec ^braževanje in vzgojo ter primerno arn1111 zavzeto izvrševali vojaške obvez-ipa- j|0sti in dolžnosti. Vrline mladih uni-Dgiji tQrmiranih fantov, ki prejmejo pri-rm Znanje „vzoren vojak11, morajo tudi DbH1 Marljivo sodelovati v tistih aktiv-očk aostih, ki jih vojaško urjenje in moral-i ni 6o politično izobraževanje ne zajela 11 aiata, nadalje razvijanje tovarištva in ^epitev bratstva in enotnosti ter so llspe§no uresničevanje varnostnih e.I Otepov in samozaščite. O odlikovancu Zvonku Furlaniju - N v našem časopisu že pisali. To je -d6; a*lo v mesecu septembru 1977, ko je nt> Potekalo v Novi Gorici občinsko kti^ k km o vanj e kovinarjev. Čeprav je bil ; en1 Zaposlen le 10 dni, na delovno mesto isto) je priše] namreč naravnost iz šole, kjer ata1 je končal praktični pouk z odličnim ------------------------------------- ■ugii .;,RVl SMUČARSKI TEČAJ V # lASTNI ORGANIZACIJI Zadnji teden v lanskem letu je potekal v J Panjski Gori prvi smučarski tečaj, ki ga je in * lastni organizaciji pripravila komisija za r hVl *Port in rekreacijo Iskre —Avtoelektrike ja S1 ^°Va Gorica. Tečajniki, bilo jih je okrog rali so se seznanili s začetnimi in nadalje-I finimi smučarskimi veščinami. To nalogo ^ so uspešno opravili smučarski vaditelji, j iaPosleni v Iskri Avtoelektriki. Pohvala . 1 V6lja vsem, še posebno pa Komisiji za šport US" 'n rekreacijo, smučarskim vaditeljem, tečajno5 Pikom in Salonitu Anhovo, ki je za teden P11 ..posodil" svojo počitniško vilo „Tatja-ij 1) aa". lato ..Čudovito je", so mi vsevprek zatrjevali