330 Dopisi, IVa Dunaj i 1. okt. — Znano Vam je že, kako je svetli škof djakovški, gosp. Str os maj er, ta velikodušni zagovornik narodov, zlasti manjših ali pa mauj izobraženih, o vsaki priliki, sosebno pa 22. sept. pred zbranim deržavnim svetovavstvom z živo besedo visoki vladi priporočal Slovence, imenovaje jih preizversten narod, ki si je brez posebne pomoči svoj jezik kaj lepo olikal in je na vsako stran vreden višje podpore.^) Prepričani, da bo ta iz spoštovanih ost izgovorjena beseda našla radosten odglas v rodoljubnih sercih vseh poštenih Slovencov, šli so nekteri slovenski sinovi na Danaji v imena svojih rojakov poklonit se prestavnemu gospodu in zahvalit se mu iz vsega serca za toliko blagodušje. Prijazno jih je sprejel visoki dostojnik, rahlo pohvalil pridnost Slovencov na književnem polji, primerjaje jih bčelici, in omenivši, kako zgodovina od nekdaj postavlja Slovence v sosedstvo s Horvati, kako jih je v srednjem veku tolikrat strinjala osoda, in kako jih celo »pragmatična sankcija" tako rekoč edini, ukazovaje, da vladar horvaški bode tudi vojvoda koroški, kranjski itd.; priporočal je, naj tudi sedanji čas v ediustvu iščemo vzajemne moči in sreče. — Mnogokrat so bile že *) Ti prošnji je pristopil tudi grof Auersperg, kteri je pri drugi priliki slovensko deželo glede zvestobe imenoval: slovenski Tirol. Pis. 331 vzete v misel iu pohvaljene velike zasluge naših ver Jih gL. duhovnov za slovenščino in za omiko slovenskega ljudstva. Da je to blago prizadevanje njihovo kakor sveti veri in pravemu človekoljubu primerno, tako tudi visoki vladi po-\oljno, uče nas tudi sledeče besede, ki jih je gospod minister grof Thun izgovoril pred pomnoženim deržavnim svetovavstvom dne 24. sept., vzevši na misel take dežele, v kterih je več narodov raznega števila in izobraženja pomešanih. „Tudi kar se tiče šolstva — je rekel — prihaja na dan, da v nekterih neugodnih okoliščinah ljudstvu, per-veonu po številu duš, pa zanemarjenemu v omiki manjka vodnikov, ki bi ga zagovarjali, zlasti ondi, kjer so reči tako nanesle, da se tudi višja duhovščina (in vendar bi ravno duhovščina imela poganjati se za dušne zadeve, za omiko ljudi!) prišteva drugemu narodu in ne tistemu, kterega je po večjem ljudstvo samo, in ta ne-prilika in težava biva toliko huja, kadar se tudi nižja duhovščina v takem n ena rod ne m duhu vzreja. Po tem takem se utegne primeriti, kar mora vsacega občutnega človeka živo v serce zaboleti. Ne davno sem zvedil iz pisma nekega prevrednega gosp. škofa iz Istre,'«*) kjer je enako razmerje med laškim in slovenskim jezikom, da ni še kaj dolgo, ko je ondašnjemu slovenskemu ljudstvu v spovednici pri domačem dušnem pastirju bilo treba tolmača! In vendar ni ga bilo, da bi se bil pritožil zoper to grozno napako, ker tisti, ki zdihujejo pod enako krivico, nimajo zagovornika ali besednika, ki bi se za-nje potegnil, in ker je k temu potreba tudi serčnosti in nekake politične spretnosti, kakoršne dušno zanemarjena množica ne more doseči". Iz Banata 5. oktobra. * Bana t je prava žitnica za naše cesarstvo; največ se pa prideluje tu pšenice, kar je tudi vam Kranjcom dobro znano. Letos se je je pridelalo veliko; lahko rečemo, da tretjino več memo lani; oral (joh) je dajal po 16 vaganov ali 32 mernikov, al lepa pa ni posebno; v dobrih letih vaga vagan 88 do 89 funtov, letos je je po 85 funtov malo, navadna je po 82 do 83 funtov. Naj vam še to povem, da ogerska dežela bo letos čez to, kar sama pšenice potrebuje, je še okoli 5 milijonov vaganov na prodaj dala. Kaj ne, da je to lep kup! Iz Volovske 6. okt. J. K. — Ker so v poslednjem listu priobčile „Novicea blagodarnost cesarice Marije Ane, žene presvitlega cesarja Ferdinanda, naj še jez za pero primein in povem, da ta milostljiva gospa je tudi nam do-brotnica bila. Farni naši cerkvi, kamor je pobožna cesarica dvakrat prišla, ko je letos v Abazii stanovala, je darovala za orgle, ki jih cerkev še nima, 800 gold. Bogu na čast in blagi cesarici v spomin bojo pele, ako bi nam jih ljubljanski mojster De v tako dobro naredil kakor jih je Ipavcom po pismu v „Novicah". Tudi poddružnico v Št. Jakobu v Abazii je doletelo 200 gold. Razun teh darov je podarila mnogo darov, in tudi ribčem, ki so celo noč lovili, pa malo aliv nič vjeli, je blaga roka cesarična njih trud zlahkotila. Živila! Iz Karlovca 4. okt. L. M. K. — Naj V7ara danes najprej potožim, da „Novic", kterih vselej željno pričakujemo, ne dobivamo po redu, kakor izhajajo, ampak večidel še le čez 14 dni pozneje; tako nam dohajajo novice iz Krajnskega in družin slovenskih krajev še le kot »pogreta rihta", ki nimajo več zanimivosti. Al zahajajo „Novicea v Kari ovce (Karlovitz) v vojaško granico, ali kaj? — tega ne zapopademo. Saj je napis vendar razločen, da v jjKarlovcu" (Karlstadt) ni v „Karlovcaha (Karlovitz). Prosimo slavne pošte to napako odverniti. — Letina se nam je dobro obnesla , samo da vina ni toliko kot druge leta. — Od deržavnega svetovavca gosp. grofa A. Auersperg-a nam je posebno to dobro dopadlo, da je on se pošteno po- *) Najberže velja to pismo za slovenske pravice od slavnega Po-reškega škofa gosp. Dobrila-ta, ktero je, kakor smo slišali, gospod Reyer, teržaško-isterški svetovavec, v odboru edenindvajsetih v pričo ^* ministrov prebral. Pis. tegnil za poštene ces. uradnike iu ni vseh v enem košu na gnoj vergel kakor nekteri drugi gospodje, kteri so taka silno grajali uradnike, kakor da bi ne bilo nobene poštene duše med njimi!*) Iz Teržica na Gorenskem 5. okt. J. T. — Danes ob osmih je veliki zvon šolsko mladež slovesno v cerkev povabil, da bi onega nebeškega prijatla, ki je na zemlji male k sebi klical, posebno za pomoč in podporo prosili. Z ukom bomo še le prihodnji pondeljek začeli. — Sadja, hvala Bogu, je pri nas, da bi se veselja le smejal. Orehov na kupe, tepek in druzega sadja toliko, da ljudje ne vedo, kam ž njim. Večina tepek se tukaj v mošt (hrušovec) oberne, kterega Gorenci radi pijejo. Ali bi se ta most tudi belim Kranjcem pristajal, ne vem. Vendar toliko jim svetujem, naj ne poskusijo, temveč raji tepke sušijo, kerhlje pozimi kuhajo, in o pomanjkanji vina — hruškovo vodo pijejo. Bog! Iz Ljubljane. Kakor se kaže, bo vendar resnica s tistimi deli, kterih namen je, osušiti ljubljansko močvirje ali kakor mu tukaj pravimo „mah". Ker zraven der-žavne kaše, kakor je v „Novicaha že povedano bilo, morajo tudi posestniki močvirja pripomoči k tej napravi, je razpis ljubljanskega magistrata in kantonske gosposke okolice ljubljanske in verhniške že mesca avgusta napovedal vsakemu gospodarju, ki ima kaj zemlje na „mahu", da za vsak oral (joh) ima plačati p o 2 g o 1 d. i n 15 k r.; to plačilo pa je razpa rteno na 10 let — če gospodar more, naj pa odrajta še pred; za letos je mogel vsak posestuik svoj delež k mali po oklicu tega plačila, vsako prihodnje leto pa ga mora v pervih kvatrih pri svoji davkarski gosposki plačati. — Za gotovo se pripoveduje, da c. kr. vojaška račun arij a QMilitar - Rechnungsbehorde) iz Verone, ki bo 1. novembra prestopila v civilno administracijo in šteje 125 uradnikov, pride v Ljubljano in bo svoje kancelije imela tam, kjer je sedaj naša c. k. deželna računanja bila. Gosp. dvorni svetovavec Gajč je bil te dni zavoljo tega tukaj; magistrat nima nobene posebne naloge za stanovanje teh gospodov skerbeti kakor le to, da jim bo kolikor moč na roko šel pri iskanji stanovališč. Po vsem tem se čedalje očitniše kaže, da vkljub vsem prizadevam nam c. kr. deželno poglavarstvo ne bo ostalo. — Te dni smo vidili tukaj veliko soldatov iz vjete papeževe in neapolitanske armade, ki so izpušeni od sardinske vlade ali od Garibaldita domii šli, odkodar so nedavnej prišli. — Slišali smo od neke nove olarije (pivarije), ki jo mislijo neki gospodje na akcije v Ljubljani napraviti, pa berž ko ne bo ta „ideau kakor več drugih po — Ljubljanici splavala. — Naj povemo še eno, pa gotovo novico, namreč da je predvčeranjim neki gospod, sprehajaje se po gojzdu nad Šiško, cel venec lepih jagod nabral. Na ro-ženkransko nedeljo rudeče jagode okoli Ljubljane so pač nenavadna prikazen. *) Z novico o „gran.u in enacimi preseljevanji ne smemo na dan. Vred.