Izhaja vsako soboto in velja:
vse leto.........K	10'—
pol leta...........5'—
četrt leta..........2*50
Inserati:
Petit-vrsta 1 krat stane 20 vinarjev.
Pri večkratni inserciji po dogovoru.
Uredništvo sprejema le frankirane rokopise ter jih ne vrača.
Uredništvo je v Ljubljani, Knaflove ulice 5, I. nadstr., upravništvo pa ravnotam spodaj.
Posamezna številka 20 vin.
Politično - satirični tednik.
Božični vzdih.
,Oh, saj tako ni bilo kdovekaj darov, pa so nam pobrali malone vse — in še niso siti!'

Tožni kameleon
ha Kamnu.
(Iz novomeškega arhiva.)
Krka zelena valove drvi, v bregove se vztrajno zaganja, tožen na Kamnu kameljon čepi: o boljših dneh njemu se sanja; prot' samostanu nad Krko onstran klanja živalca se noč ino dan.
Bili so časi, ko vsak lepi dan je hodil profesor še mladi bedo tolažit si tja v samostan, seveda po stari navadi s kupico polno, pečenko mastno v samostan tja pod Tržko goro.
Znanost je ljubil, bil zanjo je vnet, gojil je moderne nazore; znal je pa tudi varati svet, priliznjene bil je natore. Hodil k menihom je zviti fantič, živel tam dobro kot rajski je ptič.
Pride pa dan, ko gospod gvardijan svoj god prav slovesno praznuje . . . Tudi profesor je tjakaj pozvan, da skupno z menihi goduje. Vino močno pa mu zleze v glavo, jezik mu miga nerodno zelo.
Prvič v tej družbi profesor prizna, da ni mu do vere in davno veda da ga je ujasnila. Menihom to trdil je javno. „Opica", bleknil je, „naš je praded!" Revež ustraši se lastnih besed!
V jezi pa sveti zavpije gvard'jan: „Poberi se proč, ti nesramni liberalec, poberi se stran, oznanjaj ti vedo na Kamni!" Planejo nanj še menihi čvrsti — mladi profesor na cesti leži.
Tisočkrat že od tedaj je proklel vso znanost „nesrečno" in vedo, vse je zatajil zdaj, da bi le smel kot nekdaj tolažiti bedo s kupico polno, pečenko mastno v samostanu pod Tržko goro.
Krka zelena valove drvi, v bregove se divne zaganja, tožen na Kamnu kameljon čepi in prosi na glas odpuščanja; prot' samostanu nad Krko onstran klanja živalca se noč ino dan . . .
—vit.
0
Dobrosrčni pridigar.
Na starega leta dan je pridigal župnik tako krasno in v srce segajoče, da so se jokali vsi poslušalci. Usmiljeni pridigar pa kar ni mogel videti solza in je dejal: „Le potolažite se, moji dragi, saj ni take sile in kdo ve, če je sploh res, kar sem vam povedal".	F. G. Hotimir.
Lažnivega Kljukca novice.
Krek „abstinenco" vrlo vodi v Ljubljani in pa"še drugod; tej družbi so že pristopili rejeni župniki povsod.
Krščanska duša! Zdaj poslušaj, če mar ti je naš lemenat: vsak dan se bogoslovec koplje — pač hvale vreden preobrat!
Kočevje, Ribnica in Lašče, vam bliža se volitve dan, volitve pa ne bode motil nadležen vam noben kaplan.
—vit.
Pri prihodnjih škofovih procesijah hoče Schvvarz nositi baldahin. Zahteva pa tudi od drugih vladnih faktorjev, da bodo ministrirali škofu.
Gautsch je obljubil Plantanu, da prihodnje leto začno zidati ljubljansko vseučilišče.
Anton Bonaventura je imenoval Tavčarja za duhovnega svetnika; kipar Zaje pa dobi red sv. Gregorja.
V Sori bodo odslej ministrirali orožniki.
Predsednika Schwarza so vsled izrednega užitka ob Plantanovem govoru prijeli epileptični popadki.
Luka Smolnikar je daroval revnim dijakom v Ljubljani, Celju ter Mariboru po četrt litra lurške vode za vesele praznike in srečno novo leto.
Bonaventura je imenoval svoje zavode v Št. Vidu .Asineum".
Plašč po vetru.
Lancovški župan je navdušen klerikalec, obenem pa tudi jako ponižen sluga radovljiške nemške in renegatske gospode.
Izprva se je podpisoval: Valentin Dežman.
Ko so ga pred nekaj leti izvolili lancovški klerikalci za svojega župana, je presukal svoje ime in se pisal: Valentin Deschmann.
Ako kdaj dočaka kot župan pravične in potrebne izpremembe, da bodo c. kr. okrajnemu glavarstvu v slovenski Radovljici načelovali slovenski uradniki, tedaj pa se bo lancovški Deschmann najbrže podpisoval takole:
Zdravko Deževnimož.
,,Spočetje" ne „rojstvo".
Mestni .magistrat ljubljanski je predložil ravnokar načrt novega občinskega reda in nasvetuje, da naj nekatere posledice zadevajo Ljubljančane ne samo od »rojstva", temveč že kar od ..spočetja".
To bo brez dvojbe zelo kočljiva stvar, ker se da rojstvo mnogo lažje dognati, nego pa čas spočetja.
Morda se uvede kaka ..nočna straža" pri zakonskih in nezakonskih posteljah ljubljanskih ?
Vsekakor smo radovedni, kako se reši ta problem.
Radovednež.
0
Moder svet.
Predragi tovariši!
Iz vsega srca se Vam zahvaljujem za izkazano mi zaupanje in Vam nujno svetujem, da si izboljšate gmotno stanje s postranskim zaslužkom.
Revežem na duhu, ki ne vedo, kako bi si pomagali, priporočam, naj ob četrtkih, praznikih, nedeljah, počitnicah in sploh v prostem času:
1.)	gonijo meh na koru;
2.)	naj pometajo ceste v bližnjih mestih;
3.)	naj hodijo svirat s harmoniko na kmetske svadbe in druge veselice ;
4.)	naj vežbajo pse in opice ter hodijo kazat izučene živalce po svetu. (Važno za razširjenje duševnega obzorja.)
5.)	Kdor prebiva blizu večjega mesta, naj pridno dresira bolhe in ustanovi bolšje gledališče.
Zlasti poslednja dva nasveta kar naj-topleje priporočam svojim nad vse ljubljenim vrstnikom!
Za izkazano mi zaupanje, mislim, da sem se že zahvalil precej začetkoma. Zato Vas samo še opozarjam, da razpravljate še dalje o tem perečem vprašanju in izpodbujate učiteljska društva zlasti, da bi vlagala prošnje in spomenice na postavodajalne korporacije
Lapajne, ravnatelj.
Gosposka in kmetska svetnica.
H gorenjskemu župniku, priletnemu duhovniku starega kopita, so prinesli nezakonsko dekletce iz revne bajte ter so ga hoteli dati krstiti na ime: Angela.
Župnik pa se je mogočno zadri nad botri:
„Ta otrok je doma iz prerevne in premajhne bajte, da bi imel tako gosposko ime!"
Otrok je potem dobil po župnikovi odreditvi ime: Urška.
Botra Jera.
oii?.
Karniolec
(Akademik:) Z luči prokleti filister, vladni hlapec!
(V službi:) Najponižnejši sluga! Blagovolite mi oprostiti, da sem vam prišel odpirat prepozno vrata, gospod vladni svetnik!
Vseh pet.
Tine (svojemu sosedu, ki dremlje v gostilnici): Tri mesece sem vsak teden stavil številke, ki so se mi sanjale, pa niso prišle! V soboto sem pa šel pred loterijo in treščil s palico po tabli. In lej! Zadel sem vseh pet!
Martin (ki je slišal le poslednji stavek dobro): Zlomka! Koliko si pa dobil?
Tine: Nič, ker nisem — čakal.
K.
0
Oznanilo.
Podpisani išče mežnarja z nastopnimi pogoji:
a)	za hrano in obleko skrbe župljani,
b)	blagoslovljene moje zaušnice mora brezpogojno prenašati s krščansko potrpežljivostjo, tako v cerkvi kakor drugod. Vračati jih, zabranjuje cerkveno prokletstvo,
c)	oženjeni z lepo in mlado ženo imajo prednost.
Več po dogovoru z mojo kuharico.
Trebuhar,
župnik na Dolenjskem.
Ob zvokih kitare.
Tink, tonk! Strune glas naj brni čez tiho vas blagoslovljenim v zasmeh — če je greh pa naj bo greh! Deklico je noč in dan spremljeval gospod kaplan; v „Rim" po jokajoči dar šel je — mežnar z njo, ne far:
Tink, tonk: „Krone daj, kupi potni list za v raj!" To navaden je refren svetih mož in svetih žen, „Daj za sveče, novi zvon, daj za Kafre, misijon!" Daj in znašaj na oltar — kar imaš, pobere far!
Tink, tonk! Tja čez plan vodi cesta v samostan. Tamkaj mnogo je deklet, fantov nič — narobe svet! V bližnjem gozdu mlad pastir želod je nabiral, žir — zdajci je zasačil par: z mlado nuno bil je far!
Višensky.
Brez priče.
Janez pride k sodniku v pisarnico ter hoče vložiti tožbo zoper Blažeta radi razžaljenja časti, ker mu je Blaže rekel, da je Janez največji osel.
Sodnik ga vpraša: „Kje vas je pa razžalil tako hudo?"
Janez: „Doma v moji sobi!"
Sodnik: „Kdo je bil še zraven?"
Janez: „Nihče; bila sva popolnoma sama kakor zdaj midva!"
Sodnik: „Potem ne opravite ničesar!"
Janez (osupel): „Nič, res nič?"
Sodnik: „Nič, čisto nič!"
Janez: „Torej tako! Adijo! Gospod sodnik, vi ste največji osel."
D. G.
0
Nova koža.
Jezikoslovec: Kako se razlikujeta prejšnja klerikalna in sedanja „ljudska" stranka ?
Naravoslovec: Prav nič. Gad, ki spomladi sfeče svojo staro oguljeno kožo, se olevi, dobi novo kožo, ostane pa vedno le gad!	—kov.
Utrinki.
Slovenec rajši spiše dvoje knjig, nego si kupi le eno samo.
*
Sladko in častno je umreti za domovino; pametneje pa je biti vojni zalagatelj.
* *
*
Najboljše sredstvo zoper rdeč nos je
tole: Pij, dokler ni tvoj nos višnjev!
* *
■V.
»Čas je denar!" — Čudno! Toliko imam časa, denarja pa nič!
Notranjski.
0
Pri spovedi.
Dekle: Moj fant me je prijemal. Župnik: Hm, hm. Kje pa? — Dekle: Čas po kuhinji, čas po veži.
P. F.
0
Osmi zakrament.
Župnik: „Koliko je zakramentov?" Janez: „Osem."
Župnik: „Oho! Nekdaj jih je bilo le sedem, ti tepec! Kateri je pa osmi?" Janez: „Sv. celibat."
0
Ljubljanska novica.
Ljubljanski škof želi ustanoviti informacijski biro za testamente na Kranjskem.	Grinta.
0
,,Ljudska" himna.
Le miren bodi, nikar se ne boj: saj mož krepostnih nas je nebroj! Mi vemo, kaj »ljudstvu" ugaja, pa tudi, da — nam kaj ostaja. Kaj mar nam šolstvo in pouk, to vedel še bode vnukov vnuk! Na črti vsej smo »ljudstvu" vladarji, in blagostanja mu pravi zidarji! Podpornik največji naporu pa temu je milostni Tone ob vsakem vremenu ! Oj, Šusteršič, Jeglič, to sta moža, in pristna naša rešitelja !
Pikež.
Korak naprej.
Na poslednjem zborovanju »Iskre", t. j. zveze vseh slovenskih katoliških devi-čarskih in mladeniških društev v Ljubljani so sklenili enoglasno, da mora vsak redni član zveze ob svečanostnih prilikah nositi viden društveni znak in sicer svetinjo na belo-rumenem traku, sredi svetinje podobo premilostnega škofa Bon. Jegliča, pod podobo pa prvo in zadnjo črko »Iskre" t j.:-,I—a-.'	V.
Prisiljena stvar
ni dobra nikdar!
Da rek ta ne laže, izkušnja nam kaže na farjih najbolje. Vseh, kar jih poznam, iz proste si volje nobeden ni sam far želel postati. Vsak moral se dati je vpreči v ta stan, ker oče in mati sta sleherni dan lepo ga prosila, rotila, svarila; zanj ure, noči kleče premolila ter s postom več dni želodca strojila; pa tudi za maše in za očenaše v župnišče ni se znosilo le malo ! Čč pa še to vse ni nič pomagalo, bil vrag je pozvan: Potem pa kletvina, zmerjanje vsak dan ,,'zgubljenega" sina obsipalo je, ter mošnja očetna, omare in kletna vsa vrata so se pred njim zaklepala kar najbolj skrbno, dokler posijala mu v srce trdo ni milost od zgoraj ter ga v lemenat poslala, kjer skoraj čez noč božji svat postal je poprejšnji »'zgubljenec" pregrešni! Kjer starišev sila ni trla sinu, tam pa pridobila sposobnosti mu je — prazna mošnjica al' puhla glavica! Zato zdaj vsem farjem poklic njih smrdi, in le za denarjem in pa za stvarmi, ki nič ne skrbe jih in nič ne bole jih, okrog stičejo in svoje nosove povsod vtičejo, kjer se jih ne zove. A kaj se če, farji ubožčki so vsi! Saj niso k altarji tiščali sami, temveč, kakor zgoraj se bere, se skoraj
vse s silo je kruto pognalo pod kuto! Pregovor naš stari pa pravi tako: Prisiljene stvari še bile vsekdar so dobremu v kvar.
Sršen.
Kavčukovec.
»Ali si že slišal: ministrski predsednik Gauč je pristopil k telovadnemu društvu ,Čuku'?"
»Ni mogoče!"
»Da! Nastopal bo kot ,Kauč-čuk-man'!"	Cap.
Žalostna suša.
Učitelj A: Zakaj je dovolil deželni zbor za osušenje Barja štiri milijone, nam pa nič?
Učitelj B : Glej, kako si čuden! Barje je treba osušiti, učitelji so pa že tako čisto »suhi"!	Korliče.
0
Z dežja pod kap.
»Ali si kaj žaloval za baronom Heinom?"
»Sem, toda solze sem prihranil večinoma za sedanjo dobo."	Dr. D.
Plemenito.
Blag duhovnik je umrl ter zapustil vse svoje premoženje v pospešitev znanosti in umetnosti — pa ne na Kra n j-skem.
Zastavica.
Kako se razlikujeta liberalen in klerikalen kmet!
■jej — iis!m
B}31U>1 BS3U{E>IU3|>1 BZ lOABJ§ OfOAS S UIBS 3SBZ IJSIUI }3UI>J U3JBJ3qn :iOAO§PO
0
F. R.
Marijini devici.
»Francka! Si bila že zopet pri spovedi?"
»O ne, Marička, sem šla v kaplanijo samo po svoj pozabljeni ošpetelj."
Dr. D.
Listnica uredništva.
Č. gg. sotrudnike prosimo najvljudneje, naj blagovolijo potrpeti zaradi poslanega gradiva. Kar je primernega, pride vse na vrsto.
Obenem naznanjamo, da odklanjamo vse doneske, spisane v narečjih in ostudni mešanici, ki se ne „odlikuje" po drugem nego po spačenih tujkah s slovenskimi končnicami.