Uzorni šolski vrt.*) Pred nami leži čveterooglati kos zemlje, obdan z leseno ograjo, skozi katero se sicer vidi, a ne da ulomiti. Skozi široka vrata vstopimo v vrt ter korakamo po pripravnem, od začetka ravnem, potem zavitem potu proti šolskemu poslopju, ki se dviga iz ozadja vrtnih nasadeb. Za trenotek časa obstanemo ter uživamo pogled, ki se nam tukaj kaže. Šolsko poslopje je na proti nam obrnjeni, to je, južni strani prevlečeno z *) Po knjigi: nEinrichtung und Bewirtachaftung dea Schulgartens". Spiaal Alekaander Mell, profesor na c. kr. pripravnici v Mariboru. lepim trtnim špalirjem in izmed živozelenega vejovja bliščč se velika, svetla okna. Pritlično ob zidu šole obdaja poslopje ozek, s travo obsejan prostor, kateri je zasajen s cveticami in drugimi lepotičnimi rastlinarai. Na desno poslopja je vodnjak obsejan od lepe vrbe žalostnice in na levo razprostira se z lepo nizko travo zaledinjen prostor, preprežen s stezami ter zasajen z različnim drevjem in grmovjem. Tam tudi se dviga čebelnjak ter dve z zelenjem obraščeni lopi, ki vabite gosta k počitku. Pa zapustimo ta del v pokrajinskem slogu obdelanega vrta ter oglejmo si sprednje nasade. Tu vidimo podobo strogega reda; ravna pota in enakoiaerno ter simetrično postavljena drevesa in druge rastline. Na desni strani je zelenjadni vrt in na levi je pa drevesnica, razdeljena v več enako velikih leh. Ker vrt obstoji užč več let, nahajajo se drevesca v vseh dobah izgoje, njih starost in sorta je pa zabilježena na svetlobarvani plošči, ki visi ob drevesu. Izpraznene drevesnične lehe obsejane in zasadene so z gospodarskimi rastlinami. Drevesnica izvrstno izgleda vsled inočnih, brez presledka v redu stoječih ter tu rastečih drevesc. Ker je na drevesničnih lehah, koder se praha za drevje vrši, mogoče v tern času druge rastline pridelovati, sme se drevesnica brez škode drugim kmetijskim strokom precej velika narediti. Ker se morajo te lehe za pridelovanje rastlin večkrat in dobio predelati in močno gnojiti, zato so lehe čez 2 leti zopet sposobne za drevesnico. Na teh poskuševalnih lehah vidimo marsikako zanimivo rastlino. Na gnojenih lehah raste lepa turšica, koje seme se bode razdelilo mej gospodarje, ker kupci posebno radi kupujejo in dobro plačujejo to sorto turšice. Tukaj je tudi prostor, na katerem mladež zamore spoznati moč gnoja. Skuša se tudi dokazati veča vrednost setve v vrstah mimo one počez. Sedaj se podamo k zelenjadnemu vrtu, kjer najdemo krepko humozno zemljo, ki zamore nastati le pri vztrajnem in popolnem obdelovanji zemlje. Zelenjada je vsa lepo razvita. Razjasnila, ki nam jih da prijazni spremljevalec, so tako zanimiva, da jih tukaj ponovimo. Zelenjadni vrt je bil prvi del šolskega vrta, on je toraj njegova podloga. Zemlja sama na sebi ni bila slaba, za pridelovanje zelenjave pa vender ne zadostna. To je vaški župan tudi sprevidel ter je napravil Bbiro za gnoj", ki je bila tako obilna, da je bilo mogoče dobro gnojiti, zraven pa še nekaj gnoja shraniti. Kmetje so rekli, da hočejo v jeseni še nekaj gnoja dati. Pa na svežem gnoji ne stori vsaka zelenjad dobro. Še le, ko se je v jeseni zemlja dobro prekopala, ko jo je mraz prešinil, ko je zemlja temneja postala in dobila še nekaj gnoja zastonj, potem je bilo še le mogoče, zelenjado pridelavati. Kolikor je bilo mogoče semena pridelati, razdelilo se je vse med otroke, ki so ga nesli svojim materam, katere so to ali ono po šolskein vrtu posnele. Učitelj je marsikaj učinil. Na vogle zelenjadnega vrta vsadil je pritlično drevje, ki je čez malo časa obilo rodilo največi in najlepši sad. Županu je to dopadlo, in hotel je tudi on imeti tako drevje. Zarad tega posvetuje se pri učitelju, ta mu pa povč, da je uže dalje časa njegova želja, imeti kak prostorček, na katerem bi ne izgojeval le pritličnega drevja. ampak tudi visokodebelnato. Potem dobil bi gospod župan lepo drevje brezplačno. Čez dobrega četrt leta dal se je učitelju tikoma njegovega zelenjadnega vrta lep kos zemlje; no, sedaj sc je naredil glavni pot in njemu na levo drevesnica. Cez nekaj let prišlo je še boljše. Ko je stara šola premajhna postala ter gosposka silila občino k zidanju novega poslopja, rekel je učitelj, da bi bilo zelo želeti, šole tikoma šolskega vrta zidati. Precej za vrtom so dobra tla, vodnjak bi se dal tam prav labko izkopati itd. Občina, kutera je vsled učiteljevega delovanja sprcvidela, da ima učitelj nekaj nv glavi", ubogala ga je in tako je prišla žola v tesno zvezo z vrtom. V senci poslopja naredil se je telovadni prostor, in ostali nakupljeni prostor se je pa za- sadil v obliki parka. Učitelj napravljal je izlete v sosedni gozd, fantje pa z njim; tukaj je bila smrčka, ki mu je dopadla, tain borovec, tam brinjev grm, tisa in raecesen, in kmalu imel je lepo zbirko drevja, ko jo je v svoj park presadil. Vsako drevo je dobilo tablico s svojim imenom. Med tem, ko nam je gospod učitelj te lepe rečf razkazoval, odpro se šolska vrata, in vun stopajo učenci spreraljevani po mlajšem učitelji. Nekaj učencev gre mirno proč, drugi hitijo pa po orodje. Nekaj jih uže natanko ve, kaj imajo storiti, druge pa učitelj še le poučuje. Predno se naš spremljevalec k nara nazaj vrne, kajti tudi on je v nekem učence poučeval, gledali smo tiho lepo vedeDje učencev. Pri tem nas je iznenadilo delovanje otrok tikoma zrelega sadja, ne da bi kdo kaj odtrgal. Mi vprašamo gospoda učitelja: Ali otroci ne trgajo sadja? Uže dolgo ne, pravi gosp. učitelj, vsi vrtni pridelki so otrokom skor sveti, in gotovo je šolski vrt dobro vzgojevalno sredstvo, otroke odvaditi nepotrebnega poželjenja. Za nasadom, obstoječim iz visokega lepotičnega grmovja, je prostor za pridelovanje in obdelovanje komposta. Vse, kar se na vrtu najde in kar se ne da več porabiti, se semkaj zmeče ter če je mogoče, še primeša gnoja, cestnega blata in gnojnica iz stranišča. Kompost napravljati naučili so se srenjčani še le od učitelja. Sedaj stopimo bliže na zaledinjeni prostor, kjer najdemo v majhnih lešicah rasteče razne rastline: Gospodarske, strupene in zdravilne rastline. Vidite gospoda, pravi gospod učitelj, toje moj ponižni botanični vrt; na tem dobim za nazorni pouk potrebnih rastlin, kolikor jih ne dobiui na drugih delih tega vrta. Ta prostor imajo pa otroci še posebno radi in to zarad veliko lepih cvetic; veči učenci pa pridno prebirajo tablice z imenom rastline, ter se tako najbolje poučujejo v rastlinstvu. Ko smo pri odhodu hoteli izraziti gosp. učitelju naše priznanje, zavrnil nas je rekoč: Ako tam v senci, obdan 6d svoje obitelji, sedina ter vidim pred saboj ta vrt in mi občutki reko, da se imam le sebi zahvaliti za vse to, kar tu vidim, potem bi z nikomur na svetu ne menjal, in bi nikdar mesta mojega delovanja, to je, šole in vrta ne zapustil. V težavah in obilem delu pretekla so prva leta, da, celo denarne žrtve moral sem trpeti, pa z veseljem sem vse to storil. Marsikako zasmehovanje me je žalilo pri tem ali onem delu in le pregovor: nvztrajnost pelje do cilja" me je tolažil. Veliko mi je bilo včasih pretrpeti od občanov, pa ko sem gojil moje rastline, ako sem opazoval njih razvitek, ako me je iznenadilo kako lepo cvetje ali sad, če sem videl, da je ljubezen do vrta in do narave tudi prešinila učence, potem povrnila se mi je vedno vnovič delalna moč in onemogli roki dvignili ste se vnovič k delu. Šolski vrt ne more vzrasti čez noč iz zemlje; treba je leta in leta, ako se hoče kaj poštenega narediti in vender se nikdar ne izgotovi, ker vedno se človek še kaj boljšega, novega naučf. (Po nNov")