Izbija vsak četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za \meriko in droge tnje driave 4 K Ml vin.) Posamezne itevilke se prodajajo po 10 vin. == Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Spisi in dopisi se poriijajo : Uredništvo „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2. Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu „Domoljuba", Ljubljen«, ===== Kopitarjeve ulice št 2 - M 32. V Ljubljani, dnč 6. aosusta 1908. Leto m Za uboge živinorejce. Poroča dr. Evgen Lampe. Huda suša je letos ožgala naše travnike in pašnike. Po celi deželi je stiska živinorejcev velika, kajti pred njimi stoji oi-.Ct vprašanje, kako prdiraniti živin.) čez zimo? Večina živinorejcev si pa mora odgovoriti, da jim nikakor ne zadošča pridelana krma in da so prisiljeni živino prodati. Vsled tega je cena živini silno padla, j Gotovi ljudje to izkoriščajo in tlačijo ceno I se bolj. da bi izželi ubogega kmeta. Cena živini je šla dol, cena mesu pa se je držala, in nekatere občine so mesarje prisilile, da morajo za nekaj krajcarjev ceneje proda-iati meso. Pa to kmeta bore malo tolaži. ZJai. ko mora kmet živino prodajati, ji je cena nizka, spomladi, ko bo kupoval, pa ho živina neizmerno draga. V gospodarstvu je vedno tako valovanje, da če se na-Kne tclitnica enkrat preveč na eno stran, udari potem tembolj na drugo stran. Le škoda, da dobi vedno revež po glavi. Bila je takoj misel ljudskih zastopnikov. kako živinorejcem pomagati. Gospodarska zveza je precej živine vzela iz dežele za vojaštvo, a cen izboljšati Gospodarska zveza zato ne more, ker jo vojna uprava pri cenah silno pritiska in ji ne da duška; tudi more Gospodarska zveza le določeno število sproti vzeti. Po vrhu se je Pa še oglasil ogrski trgovinski minister Košut pri vojnem ministru in je ugovarjal, da bi se po Gospodarski zvezi vsa klavna živina za Polo vzela iz Kranjske in je zah-,cval, da morajo eno tretjino dati Mažari, v razmerju skupnega davka. Mažar pa pri "as vedno zmaga in je tudi tu zmagal. V marsikaterem kraju so prišli živinorejci v tako stisko, da so sklenili sami 'aklati svojo živino. Deželni odbor je sklenil. da v tistih okrajih, v katerih ima de- zela v zakupu pobiranje užitnine od mesa, dežela povrne svoj del onim živinorejcem, ki dokažejo, da so bili po stiski prisiljeni zaklati svoje živinče. Taki kmetje naj vlo-že prošnjo pri deželnem odboru. Na naše vprašanje je tudi deželna vlada izjavila, da v tem slučaju, če gospodar zakolje svoje lastno živinče in proda meso, ta ne spada pod obrtni zakon, ampak je kmeiii prosto, ker on le v denar spravlja svoj lastni gospodarski pridelek. Pa to je šele zadnje obupno sredstvo, ki se ga naj kmet nikar ne poslužuje brez skrajne sile. Mi moramo gledati, da ohranimo svojo živinorejo. Marsikatera mlekarna bi bila prisiljena, da ustavi svoje delovanje, ako se ne dobi pomoč. Ponavadi so se pomoči delile v denarju. a take podpore niso mnogo prida. Saj vemo, kako se godi. kadar se dele podpore v denarju. Kdor je potreben, ponavadi nič ne dobi. nekateri pa v hranilnico nese; toliko, da bi mu zaleglo, pa nobeden ne dobi. Poizveduje se po žandarjih. ti pa tudi vsega ne vedo. Zato se je predlagalo, da če bi dala država letos kaj podpore po suši prizadetim živinorejcem, da bi se dala v blagu. Nakupilo naj bi se seno drugod v velikih množinah in pripeljalo na Kranjsko. Tukaj nai bi se dalo ubogim kmetom po znižani ceni. Denarna pomoč itak ne bi pomagala, ker se daleč naokolu seno nc dobi in si ga posameznik tudi kupiti ne bi mogel. Pri deželni vladi smo bili sklicani v posvete zastopniki dežele in gospodarskih zadrug. Prošnja, ki smo jo poslali poljedelskemu ministrstvu, se je opirala na ogromno škodo, ki se da približno izračunati. Primanjkuje letos na krmi v Kranjski deželi v primeri z drugimi leti za več kot 15 ODO vagonov, če računamo vagon po 100 kvintalov (1 kvintal = 100 kg). Prosili smo, da nam pomore država s tem, da nakupimo za prvo silo 4000 vagonov sena in ga prodamo po znižani ceni, recimo 6 K kvintal, država pa doplača razliko z dnevno ceno. Koliko bi to znašalo? Če računamo, da znaša danes seno iz tujine postavljeno na katerikoli kranjsko železniško postajo 12 K, bi država doplačala pri vagonu 600 kron. pri 4000 vagonih pa 2,400.000 K. To je pa že ogromna vsota, ki je nistno dosegli; za sedaj je dovolila država Kranjski deželi samo 200.000 K podpore za nabavo sena. Kaj je to med tolikanj? lahko vzkliknemo. 'Računamo, da je na Kranjskem 210.000 glav živine in 15.000 konj. Živinče potrebuje na leto okoli 50 starih centov krme povprek (ker so všteta tudi teleta). Za konje pa treba že 80 starih centov na leto. Potemtakem je treba za našo živino-in konjerejo na leto do 14 milijonov centov krme. če ne računamo ovac in pre-šičev, ki jih je 169.000. Ker je pa gotovo, da se je pridelalo letos vsaj za tretjino manj krme. kakor druga leta, si vsak lahko izračuna ogromni primanjkljaj. Šele. če premišljujemo take številke, vidimo, kaka strašna nesreča za narodno gospodarstvo je slaba letina. Škoda, ki kmeta zadene, bolj zmanjša narodno premoženje, kakor katerakoli druga nesreča. Zato pa je država sicer nezmožna, da bi popravila tako ogromno škodo, pač pa je dolžna, da olajša revščino. Država ne sme pripustiti, da bi živinoreja propadla, in zato opravičeno upamo, da je podpora 200.000 K dovoljena samo za prvo silo. Državne poslance in c. kr. deželno vlado prosimo, da kakor doslej, tudi nadalje store vse korake, da dovoli poljedelsko ministrstvo izdatnejšo podporo. Sedaj morejo kaj dobiti samo najrevnejši. Gospodarska zveza si je že zagotovila precejšnje množine sena, za način pa, kako se bo blago razdeljevalo, je izdala c. kr. deželna vlada na županstva pozive, v katerih pravi: Da se čim preje olajša pomanjka nje na krmi, ki je nastalo po deželi vsled suše, se bo oddalo na račun c. kr. poljedelskega ministrstva vsled ukaza z dne 27, julija t. I., št. 30962, dovoljene podpore 200 tisoč kron, s posredovanjem »Gospodarske zveze« seno po znižanih cenah onim kmetovalcem, ki trpijo na pomanjkanju krme in so ubožni, da bodo lažje gospodarili in si ohranili živino. Z ozirom na to, da obsega pomanjkanje krme celo deželo in z ozirom na omejena sredstva, se mora ozirati samo na one kmetovalce, ki so res zelo ubogi in potemtakem niso v položaju, potrebno seno si po obstoječih tržnih ce nah nabaviti. Po oblastvenih poizvedbah se bo dognalo, kdo da je potreben omenjene podpore. Seno se bo oddajalo dotič-nim kmetovalcem po ceni, ki ne bo 6—7 kron pri meterskem stotu presegala. Ta cena bi se samo v posebno oziravrednih slučajih mogla znižati, posebno tedaj, ko bi bilo bivališče dotičnega kmetovalca od najbližje železniške postaje zelo oddaljeno. Seno po označeni ceni se bo pripeljalo na železniško postajo, ki je najbližja dotične-mu bivališču; za odpeljavo od postaje v bivališče pa imajo skrbeti kmetovalci sami na lastne stroške. Kupna cena se ima vplačati po dobitvi pri posredujoči zvezi. Prošnje za dobivanje sena po znižanih cenah se imajo vložiti najkasneje do 14. avgusta 1908 pri pristojnem županstvu ali ustme-no ali pismeno ter je v taistih napovedati bivališče, število konj in goveje živine, kakor tudi naprošeno množino sena. Na pozneje vložene prošnje se ne bo moglo ozirati. Z vložitvijo dotične prošnje ie prositeli vezan, napovedano množino sena sprejeti. Vsaka zloraba, posebno prodaja pridobljenega sena, je strogo prepovedana, ter se bo v dotičnem slučaju kaznovala po kazenskem zakonu. Pa tudi naše zadruge naj stopijo na noge in naj pošljejo dobro podprte prošnje! ** '**! Usper socialisti)» In ba-tollčnnou o Isti m 1. Kraj molitve. Na Francoskem je blizu mesta Dižon opatija Citò, rojstna hiša cistercijanskega reda ,ki je bil stoletja v najlepšem cvetju tudi po naši domovini, in je v zadnjem času po menihih v Zatičini zopet oživil. Nekdaj je bil tukaj pust kraj brez vode, da so ljudje morali imeti cisterne, ali po naše »šterne« za vodo. Odtod tudi ime citò in cistercjani. L. 1098 se je tu naselil sv. Robert z dvajsetimi tovariši v največjem pomanjkanju. Ostro in zgledno življenje jim je naklonilo mogočne prijatelje, ki so skrbeli za mlado opatijo. Bela redovna obleka Jim je tudi po naših krajih dala ime belih menihov. Naslednik Roberta, opat Štefan, je tako ostro gledal na popolno revščino in strogo izpolnovanje pravil, da se ni hotel nobeden novinec več oglasiti. Ku- žna bolezen je preselila več najboljših tovarišev v večnost. Zdelo se je mnogim da bo kmalu konec cistercijanov. V največji stiski se je obrnil opat z molitvijo na Boga. Uspeh se je kmalu pokazal. L. 1112 je pripeljal sv. Bernard, sin mogočnega in zglednega plemenitaša. 30 tovarišev, ve činoma bratov in sorodnikov, ki so prosili za sprejem v ostri red. Svetost sv. Bernarda in njegova čudovita zgovornost je kmalu privabila tisoče in tisoče gorečih kristjanov v tihe samostanske zidove, kjer so se s pokoro in molitvijo pripravljali na večnost. Ze 40 let pozneje je štel red cistercijanov 343 opatij, v 14. stoletju pa čez 700 in v vsaki najmanj 60 redovnikov. Go tovo so bili izmed vseh redov cistercijani po Evropi najbolj razširjeni. Pri nas sta najbolj slovela samostana v Bistri pri Vrh niki iu Zatičina. L. 1240. nam Jak. Vitry popisuje življenje cistercijanov tako-le: Vsa cerkev Jezusa Kristusa je polna spoštovanja in občudovanja o popolnosti teli redovnikov, kakor ob vonju čudovitega balzama. Ni je dežele, tii kraja, kjer bi ta čudovita trta ne pognala mladike. Oni, ki so že v redu. ne marajo spodnje obleke, meso jedo le v nevarni bolezni; ribe, jajca, mleko ali sir, le izjemoma, če jih dobijo v dar. Bratje, ki delajo, ne vživajo vina niti pri najtežjem delu. Vsi v redu spijo le na slami, ne da bi odložili svoje obleke. O polnoči vstanejo in opravijo do jutra svoje molitve. Potem imajo mašo in kapitel. kjer se obtožijo svojih slabosti. Ostali del dneva porabijo za delo, branje in molitev. Ne en trenutek niso brez dela. Celi dan strogo molčijo, le ura po kosilu je odločena v razgovor. — Koliko velikega, dobreea in svetega so napravili ti ponižni menihi! 2. Socialisti v samostanu. L. 1790 je francoska prekucija pregnala vse redovnike in jim odvzela posestva, ki so bila večinoma prodana. Tudi rojstno hišo cistercijanov je zadela ta žalostna usoda. Toda nobeden gospodarjev ni mogel dolgo obstati. Dne 7. dee. 1841 jo jc kupil Anglež Artur Joung, ki je hotel v dejanju izvesti socialistične nauke francoskih socialistov Simona in Furierja. Ta slednji je učil, da je božja volja le skupna privlačnost, s katero so posamezni deli zemlje drug na drugega navezani. Pri ljudeh se kaže to v nagonih, ki so torej za človeka božja volja. Ne sme jih zatirati, temveč jim mora vstreči. S tem postane srečen. Da bo ta sreča splošna, treba je e delo organizovati. Organizacija dela bi se pa izvršila, ko bi vsi posestniki skupaj zložili svoja posestva, ne da bi izgubili astninsko pravico, v skupno obdelovanje. Vsak bi tisto delal, kar bi se mu ravno najbolj ljubilo. Tako bi vsi delali z veseljem, dobro in natančno. 2000 ljudi naj bi za poskus skupaj stanovalo in napravilo eno četo, falango. Eden bi vse vodil. Falanga bi bila razdeljena v skupine, in te v oddelke. Nekaj pridelka bi se porabilo za obrestovanje glavnice, nekaj za delavca, nekaj pa naj bi vsem koristilo. Te načrte je hotel vresničiti v stari opatiji imenovani Anglež. Zbral je 2000 ljudi za eno falango v Citò, ki naj bi svetu dokazala, kak raj je mogoče na svetu napraviti po novem evangeliju socialistov. Sam je bil bogat in imel premožne in veljavne prijatelje med svojimi udi. Člani so bili izbrani in omikani, vsi navdušeni za srečno misel novega raja. Imeli so lepo stanovanje, lepo posestvo, denarja dosti, vse, kar more življenje srečno in prijetno napraviti. Vsa nagnenja posameznikov naj bi služila skupnemu blagru. Nekaj let je minulo. Posestvo je bilo zapravljeno, polje neobdelano, denar porabljen. udje so se med seboj kleli in prepirali ter bežali iz nesrečnega kraja. Na dražbi je bil prodan socialistični raj. Odkod pač ta čudni pojav? Udeleženci so imeli veliko duha pravih socialistov. prav nič pa ne duha Kristusovega, dulia dela, ponižnosti in ljubezni. Delal naj bi vsak, kar mu bi bilo prijetno. Pozabili so pa božjo zapoved, da je po grehu tudi delo težavno — pokora in sprava z Bogom. Pastarice so imele svilene obleke in krasne čipke. V krasnih oblekah so hodile krave rnlest. Nobenemu članu niso smeli braniti kake zabave ali veselje uživati. Pustili so jih pri miru, če so si hoteli spočiti, pivo in vino piti, cigare kaditi. Saj je bi glavni nauk, da naj vsak to dela, za kar ima veselje. Težava je bila le v tem, da so imeli vsi vedno veselje počivati, cigare kaditi, pivo piti in dobro živeti, nobeden pa ni imel nagnenja težavna in naporna dela opravljati. Grozna pokvarjenost in nečisto življenje se je pričelo. Brez dela ni mogoče živeti. Pametni so se s studom obračali od nesrečnega kraja. Vse so zapravili, vse izgubili. Raj so iskali, pa pekel našli, polni upanja so začeli, v sovraštvu in jezi so se ločili. 3. Duh Kristusov. Na dražbi je bilo prodano vse posestvo za 300.000 frankov. Kupil ga je ubogi duhovnik p. Rey, ki je dobil potrebni denar od dobrih družin v Lyonu. Ko je prišel pater z nekaterimi delavci in revnimi ljudmi, da bi prevzel posestvo, je vprašal Anglež beraško oblečenega duhovnika, ki ni imel nič finega na sebi, kaj pač hoče tukaj doseči. — »Mi hočemo krnetovati in delati z reveži in zapuščenimi, ki nimajo na svetu nič svojega,« odgovori pater. »»Družbo delavcev hočem ustanoviti, kjer bo vsak s svojim delom vsem koristil in sebi tudi. Z delom hočem vzgojiti te zapuščene sirote, z delom jih vzgojiti, da zatro v sebi uporne strasti in napake človeške narave.« »Saj ravno to sem tudi jaz hotel in meni se ni posrečilo!« »Vam se ni posrečilo, ker ste narobe začeli. Hoteli ste svoj namen doseči, da ste vsakemu dovolili, naj živi po svojem nagnenju in dela, kar hoče. Ker je naša narava pokvarjena, nas nagnenje vselej li hudemu vodi in ne k dobremu. Z božjo milostjo bom veliko bolj gotovo dosegel svoj cilj, ko upam, da bodo moji ljudje delali v duhu požrtvovalnosti in potrpežljivosti, ko bodo vsako delo v pokrščini, takorekoč za pokoro sprejeli.« Delavci patra Reja, imenovani kolonija spokornikov ali kongregacija sv. Jožefa, so ustanovili v Cito pribežališče za zapuščene otroke, ki niso imeli ne očeta ne matere, ali so se že v zgodnji mladosti udali raznim nerodnostim. Napojili so jim dušo z duhom Kristusovim, vzgojili jih za dobre kristjane in jih navadili poljskega dela. Naučili so se vsakovrstnega rokodelstva. imeli tam lastno tiskarno in vse drugo, kar so potrebovali. Rešili so mnogo. mnogo ljudi, ki bi se drugače popolno izgubili. Nazadnje jih je bilo do 900 v zavodu. Na blagonosnih sadovih, na lepem vedenju in življenju je vsakdo lahko spoznal, da je tukaj prava vzgoja in božji blagoslov. Protiverski duh, ki zdaj vlada na Francoskem, hoče zopet zatreti vse, kar je dobrega in svetega. Stara opatija je bila zopet vzeta redovnikom in na licitanti prodana Stroški prodaje in obravnave so pa znašali več, kakor se je skupilo zanjo. Za nas je pa to zadostni dokaz, da je prava vzgoja in prava sreča le v duhu Kristusovem. ki nas uči, da moremo delati in se zatajevati, če hočemo srečni biti. Lastno slabo nagnenje in krivi nauki peljejo v gotovo pogubo. Težko delo za Kristusa in bližnjega nas pa gotovo osreči na tem in onem svetu. A. Oblak. Polititeli pregled. AVSTRO-OGRSKA. Za jesen se napoveduje izpretnemba v avstrijskem parlamentu. Praški »Cas« javlja na podlagi zanesljivih informacij, da namerava jeseni ministrski predsednik Beck sedanji polpar-lamentarni kabinet popolnoma parlamen-tarizirati, t. j. poklicati tudi še mesto sedanjih ministrov-uradnikov v ministrstvo poslance. V poštev prideta mesti notranjega ministra Bienertha in pravosodnega ministra Kleina. List protestira proti temu, da bi dobila mesti Nemca; potem bi bilo v kabinetu sedem Nemcev in samo štirje Slovani. Volivna reforma na Ogrskem. Minister Andrassy je že izdelal načrt volivne reforme za Ogrsko. Pokazal ga je prijateljem v ministrstvu, katerim pa posamezne točke niso povsem ugajale. Zato ga bo tekom počitnic popravil. Izgotovil bi ga bil lahko že zdavnaj, pa se je nalašč zakasnil, da bi ne bila vlada prisiljena predložiti načrt zbornici že ravnokar minulo zasedanje. »Budapesti Hirlap« pravi, da je bilo vzrok temu, ker ni maral, da bi porabili sovražniki mažarskega rodu poletnih počitnic za hujskanje javnega mnenja. Načrt je gotovo tak, da bo služil v obili meri le mažarski nestrpnosti napram drugim ogrskim narodnostim. Pluralni način volitev je Andrassy že uveljavil. Cez nekaj časa namerava ustaviti celo zahtevo, da smejo voliti le oni ogrski državljani, ki znajo mažarski. Srbski cerkveni kongres. Dne 28. julija se je sešel srbski cerkveni kongres. Otvoril ga je kot kraljevi komisar ogrski pravosodni minister Gm- ther. Pozdravil ga je in naročil, naj se v treh dneh izvoli patriarh. Kninske demonstracije proti banu Rauchu. Avstrijska vlada nadaljuje preiskavo zaradi demonstracije proti banu Rauchu v Kninu. V zagrebški banovi palači sta zaslišala bana neki sodni tajnik in državni pravdnik. Proti kninskemu okrajnemu glavarju so uvedli disciplinarno preiskavo. Nižjeavstrijski deželni zbor razpuščen. Nižjeavstrijskemu deželnemu zboru je potekla izvolitvena doba. Vlada ga je razpustila. Nove volitve se bodo vršile od 26. vinotoka do 12. listopada. Ustava na Turškem. Zadnji »Domoljub« je v poročilu, da so na Turškem uvedli ustavo, pripomnil, da se je sultan udal le raznim grožnjam. Sedaj se je izvedelo, da so dali povod k temu koraku sledeči dogodki: V Ferezo-viču blizu Skoplja se je zbralo do 20. tisoč Arnavtov. Ti so poslali na sultana brzojavko, v kateri so zahtevali obnovljenje stare ustave iz leta 1876. Sultana je vest razburila, in takoj je poklical k sebi Said-pašo in Kiamil-pašo in ju vprašal za svet, kaj naj ukrene. Oba državnika sta bila mnenja, da treba na vsak način izpremeniti sedanji način vladanja. Na to je ponudil veliko vezirstvo (nekako predsedništvo v ministrstvu) sultan Kiamil-paši. Pa ta je odklonil, češ. da je prestar. Said-paša ga je bil voljan sprejeti. Značaj Said-paše smo popisali že zadnjič. Zato so vsi pričakovali važnih izprememb, a ustave se ni nadejal nihče. Tedaj so v Carigradu izve-«teli. da je posadka v Monastiru z 21 streli iz topov že proglasila ustavo za monastir-ski vilajet in da je Niazim hej prijel Osman pašo, ki je prišel v Monastir, da uduši upor, ter ga odvedel v gore. Tem vestem je sledilo poročilo vrhovnega nadzornika makedonskih pokrajin Hilmi-paše, da zahteva vsa vojska odločno ustavo in da bo tretji vojni zbor, ako je sultan do 26. julija ne proglasi za celo državo, takoj prikorakal v Carigrad. Pridružil se mu bo drugi iz Adrinopla, 4. iz Erzindšana in 5. iz Damaska. Te grožnje se je dvor silno prestrašil in Said-paša ni vedel sultanu drugega svetovati, da se reši iz zagate, kot da uvede zopet leta 1876 konfiscirano ustavo. Ustava proglaša enakopravnost vseh državljanov in vseh od države priznanih ver, uvaja parlament z dvema zbornicama, odpravlja cenzuro časopisja in dovoljuje prosto zborovanje. Ljudstvo se svobode jako veseli. Prve dni je prirejalo sultanu pred njegovo palačo, pred Jildizom, sijajne manifestacije in se mu glasno zahvaljevalo. Manifestacije so trajale vedno pozno v noč. Dne 26. m. m. se je proti polnoči sultan sam pokazal ljudstvu in ga nagovoril: »Moji otroci! Odkar sem zasedel prestol, sem delal za napredek in blagostanje svoje domovine. Najiskrenejše želim, da se mojim podanikom dobro godi. Od'zdaj je zagotovljena vaša bodočnost, z vami hočem delati. Živite kot bratje v svobodi. Zadovoljen sem po vaši zvestobi in hvaležnosti, ki mi jo izkazujete. Pojte domov in počivajte!« Sultan je tudi že pri- segel na ustavo. Pomilostil je politične hudodelce. Stroga cenzura časopisja je odpravljena. Prej so morali turški listi vedno pisati tako, kakor je hotela vlada. O mnogih stvareh so morali molčati. Brzojavke iz inozemstva je vlada vedno skrajšala. Črtala je kratkomalo vse ji neljube stavke. O mnenju inozemskega časopisja turški listi nikdar niso smeli črhniti besedice, ali pa le tedaj in tako, kakor in kadar je bilo prav vladi. Sedaj pišejo prosto. Pojavile so se med njimi tudi že različne struje. Eden drži z dvorom, drugi zagovarja mla-doturke, tretji priporoča zmerne reforme, četrti je revolucionarno navdahnjen. Tuji listi smejo neovirano v Turčijo. Kakor povsod, je tudi na Turškem tako važna izprememba neljubo zadela mnogo oseb, zlasti one, ki so izrabljali svoia visoka mesta le v to, da obogate in so sultana utrjevali v samodržtvu. Mnogo paš je dal mladoturški odbor zapreti, drugi so urno pobrali šila in kopita ter ušli v inozemstvo. Skoro vse ministrske sedeže so zavzeli novi možje. Vrnili so se nekateri velikaši, ki jih je sultan pregnal prejšnje čase iz Carigrada. Najboljši učinek, ki ga je dosedaj imelo proglašenje ustave, je prenehanje mesarskega klanja v Makedoniji. Cetniki prihajajo v turška garnizijska mesta in odlagajo orožje. Vesele se ustave in pravijo, da pričakujejo od turškega parlamenta temeljite reforme makedonskih razmer. Turški častniki, ki so skoro vsi privrženci mladoturških stremljenj, jih navdušeno sprejemajo. V džamijah, mohamedanskih molilnicah, prirejajo shode, katere obiskujejo Srbi, Bolgari in Grki. Povsod pov-darjajo, da mora prenehati prelivanje krvi in da morajo od zdaj naprej složno delovati kristjani in Turki nato, da se podeljena ustava strogo izvede. Od velevlasti zahtevajo, da takoj odpokličejo reformne častnike, ki stoje na čelu orožništvu, češ, sedaj ne potrebujemo prav nikakega ume-šavanja več od vaše strani, stvari bomo uredili sami. Mladoturki Sedanji položaj v Turčiji je ustvarilo mladoturško gibanje. To gibanje vodijo že dolgo vrsto let ljudje, ki so se šolali v zapadni Evropi, povsod zrli napredek in blagostanje, le Turčijo gledali zaostalo na vseh koncih in krajih. Silno jih je bolelo, da odločujejo Turčiji usodo kar meni nič tebi nič tuje države in da trgajo od nekdaj tako mogočnega cesarstva kos za kosom. V državi sami so pa pobijali zlasti korupcijo in pa sultanovo samodržtvo. Ob slednjem se je razbil vsak, še tako nedolžni, reformni poizkus. Sprevideli so, da je treba predvsem odpraviti samodržtvo. Zlepa ni šlo, poskusili so torej šiloma. Pa vse se jim je izjalovilo, ker niso našli nikdar in nikjer dovolj zaslombe. Uvideli so potrebo gotovega, vsaj vso evropsko Turčijo in Malo Azijo obsegajočega načrta, in da morajo skušati pridobiti zase zlasti armado in Arnavte. Na Turškem še vedno odločuje močnejši in kdor ima armado, ima vse. V nobeni armadi na svetu pa ni večje nezadovoljnosti kakor v turški. Niti čast- niki niti vojaki ne dobe redne plače. Vojakom so mladotnrki jeli obljubljati redno izplačevanje mezde, ako se razmere uredč pošteno, kar pa je le mogoče po ustavi, častnikom pa so prigovarjali, da naj vendar nc gledajo križem rok, kako se igrajo velevlasti z usodo Turčije. Slednjega orožja so se poprijeti s pridom tudi pri Arnav-tih. Tem so zlasti kazali na Avstrijo kot njihovo največjo sovražnico, ki je pripravljena vsak hip, da udari čez mejo, si osvoji deželo doli do Soluna in usužni svobodoljubne Arnavte. kakor je to že storila z mo-hamedanci leta 1878 v Bosni in Hercegovini. To more preprečiti le močna Turčija. Moč pa bo dala Turčiji le ustava. Arnavti so na Turškem jako važen či-nitelj. Iz njihovih vrst izbira sultan vojake za svojo telesno stražo. Na to so Arnavti silno ponosni in ta ponos jih podžiga, da zvesto drže za sultana in da jim je vsako njegovo povelje sveto. 20 do 30 tisoč do zob oboroženih in za vse pripravljenih Arnavtov pa v času homatij že nekaj pomeni. Kakor razvidijo čitatelji iz članka »Ustava na Turškem«, niladoturška agitacija med Arnavti ni ostala brez uspehov. Mladotnrki postopajo jako previdno. V Solunu so si ustanovili osrednji odbor, kateri enotno vodi s pomočjo podružnic vse gibanje. Najbolj pazijo za sedai na to. da «e ustava res izvede. Ljudstvu prigovarjajo. naj se zadrži po možnosti mirno, da ne da sultanu in njegovim starim pristašem povoda, ustavo odtegniti ali pa na kak načrt skrčiti. Kajti širijo se glasovi, da ie sultan prisegel na ustavo le prisiljen. Sumljivo ie tudi. da so razun političnih hudodelcev izpustili čisto navadne mo-rivce in tatove, ki so jih Imeli zaprte že več let. Naj začno tički zopet izvrševati svojo obrt. ljudstvo bo začelo godrnjati, da je bila varnost preje večja, in sultan bo imel vzrok, da uveljavi zopet samodržtvo. Turški parlament. Turški parlament ima senat, ki odgovarja naši gosposki zbornici, s 160 sedeži in poslansko zbornico s 500 sedeži. V po-slaniško zbornico voli vsak državljan, ki je dovršil 21. leto in plačuje še tako mal davek. Na 50.000 prebivalcev pride po en poslanec. Volivne pravice nimajo nomadski narodi, to so narodi, ki nimajo stalnega bivališča, in katerih je mnogo zlasti v Arabiji. Volitve so tajne. Voli se vsako četrto leto. Volitve so že razpisane za mesec november. Velevlasti in Turčija. Najbolj je iznenadila ustava angleško in rusko državo. Izdelali sta ravnokar nov načrt za preosnovno delo v Makedoniji in, ker je tam doli zadnji čas vedno bolj vrelo (vojaški upori so se vrstili eden za drugim in ustaške čete so znova začele šiloma nastopati), se že veselili, da se jim kmalu ponudi prilika, poseči energično v makedonske razmere in jih urediti po svoje. V Revalu sta si že segla zaupljivo v roke angleški kralj in ruski car. Poprašati sta ho- ' tela nekoliko le še Avstrijo, in potem začeti. Pa prišlo je drugače. — Vsi diplo- mati so mnenja, da ima sedaj glede Makedonije prvo besedo turški parlament. Sirijo se vesti, da je sultanu nasvetovala uvedbo ustave tudi Nemčija. Hotela je s tem dati brco Angliji in Rusiji in jima pokazati, da ima tudi ona besedo na Turškem. V Carigradu biva že nekaj časa nemški general v. der Goltz. VLADARSKI SESTANKI. Predsednik francoske republike je obiskal švedskega kralja in ruskega carja. S slednjim sta se sešla v Revalu. Po sestanku sta ruski in francoski zunanji minister izjavila časniškim poročevalcem, da bodeta Francija in Rusija kakor dosedaj tako tudi v bodoče vedno prijateljski skupaj nastopali in da bode Francija zlasti krepko podpirala ruski preosnovni načrt v Makedoniji. — Iz Marijinih var obišče angleški cesar ta mesec našega cesarja v Išlu. Sestanku pripisujejo veiiko važnost, ker hoče baje tedaj kralj Edvard poizve-deti, kako kaj Avstrija misli glede Makedonije in Balkana sploh. — 20. t. m. pride v Marijine vari ruski minister za zunanje zadeve Izvolski k angleškemu kralju in ob enem poseti tudi francoskega ministrskega predsednika Clčmenceaua, ki se bo prišel tja zdravit. BOSNA IN HERCEGOVINA, EGIPET IN TURŠKA USTAVA. Ker je sultan ukazal ustavo za celo svojo državo, je nastalo zanimivo vprašanje, v koliko se tiče ta ukaz Bosne in Hercegovine ter Egipta. Te dežele pripadajo turški državi. Sultan je še vedno njihov vrhovni gospodar; Avstrija oziroma Angleška jih le upravljate. Ako Avstrija Bosancem in Hercegovcem ne dà ustave, sta te deželi edini v Evropi, kojih prebivalci nimajo nikake volivne pravice. Neki dunajski list pravi: Ako je turški sultan smatral svoje podložnike zrelim za ustavo, so je vredni tudi prebivalci Bosne in Hercegovine, ki žive že 30 let pod avstrijsko upravo. — V Egiptu se narodna stranka mohamedanska že dolgo bori za ustavo. Baš te dni je odposlala deputacijo v London, da zaprosi zanjo pri angleškem zunanjem ministru. Na potovanju je odposlanstvo izvedelo, da je sultan podelil celi svoji državi ustavo in je s tem večjim pogumom stopila pred ministra. Le-tà ji je odgovoril, da naj stranka izdela načrt ustave, potem da bodo dalje govorili. izobrazili. 3. Pomen Prešernov v razvoju slovenskega slovstva. Izmed pesnikov, ki so živeli pred Prešernom ali skupaj ž njim. sta bolj znanaj samo Vodnik in Slomšek. Njih pesmi se de-; loma berejo še dandanes, dočim čita pesmi, drugih starejših pesnikov le tisti, ki jih! mora radi študij. Vodnik je posnemal na-j rodno pesem in zložil večino svojih pesmi' v priprosti obliki narodnih pesmi: »Kdo rojen prihodnjih bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel.« Dvomilo se je takrat, ali je sploli slovenski jezik že dovolj razvit, da bi se v njem zamogle gojiti vse vrste pesništva in pesniških oblik, katere so imeli drugi Hart.di. Prešern je s svojim zgledom podrl te predsodke. Prvi izmed Slovencev je pel v našem jeziku pesmi, ki se zatnorejo po obliki in vsebini meriti z deli svetovno-slavnih pesnikov. Prešeren si je moral pesniški jezik ta-korekoč ustvariti. Nobenega predhodnika ni imel, od katerega bi se bil mogel res veliko naučiti. Takrat še ni bilo razvitega slovenskega časopisja (izhajal navadno v Prešernovih časih ni niti eden samo slovenski list!) in knjigotržtva, katero hi se bilo zanimalo za slovstvene proizvode. Ni bilo — s par izjemami - prijateljev, ki bi ga bili bodrili na delo. In tudi največji umetnik rabi izpodbude od svojih sovrstnikov! V takem času je pel Prešeren svoje pesmi v prepričanju, da »vremena bodo Kranjcem se zjasnile, jim milši zvezde kakor zdàj sijale, jim pesmi bolj sloveče se glasile. Vender te bodo morebit ostale med njimi . . .« Tako skromno je mislil Prešeren o samem sebi. S svojim delom je Prešeren podal svojim naslednikom visok vzor. na katerem so se učili — lahko rečemo — vsi poznejši slovenski pesniki. Važen je Prešeren tudi za takozvano ilirsko gibanje, o katerem je »Domoljub« že prinesel en članek. Naj izpregovorimo o tem še tukaj par besedi. Kakor znano, je imelo ilirsko gibanje namen, združiti v slovstvenem oziru Slovence in Hrvate, tako da bi pisala oba naroda isti jezik. Prešeren je bil ves čas odločen nasprotnik teh misli — in njegov zgled, ker je pisal v domačem jeziku, je bil, lahko rečemo, odločilen za to, da smo Slovenci obdržali v slovstvu lastni jezik. Da bi bil Prešeren tudi postal Ilir in pesnil v hrvaškem jeziku (pravzaprav »ilirskem« jeziku, ker potem bi ne poznali pojmov »hrvaški jezik« iu »slovenski jezik«), bi bil njegov zgied bržkone potegnil za seboj večino tedanjih slovenskih slovstvenikov. Mislim, da je zgodovina v tem oziru dala Prešernu prav, ker leposlovje se da gojiti samo v jeziku, ki nam je domač iz rodne hiše. in zlasti zamore med ljudstvo prodreti samo knjiga, pisana v jeziku, ki je kar možno sličen domačemu narečju. S stališča ljudske prosvete in razširjenja knjig tudi med manj izobražene je gotovo bolje, da smo ohranili domači jezik. Pripomniti na moramo, da v ilirski dobi o tem še ni bilo govora, da bi se zamoglo kdaj slovstvo razširiti med vse sloje naroda, in da je bilo ilirsko slovstvo namenjeno v prvi vrsti izobražencem. To so nekateri razlogi, ki Ro-vore proti ilirski ideji in ki so po našem mnenju merodajni. Zanjo pa govore drugi razlogi, n. pr. Iliri (združeni Slovenci in Hrvatje) bi bili velik narod, knjige, pisa- ne v tem jeziku, bi se razširile po vseh slovenskih deželah po Hrvaškem, Dalmati. Bosni in še dalje. Ta jezikovna združitev bi postala tudi v političnem oziru važna prej ali sleje. Izobraženci bi se ilirskega jezika privadili, toda da bi se ga privadilo tudi naše ljudstvo? Razlika med slovenščino in hrvaščino je vendar precej velika. Izobraženstvo bi imelo o tem bržkone velike učene boje — »a narod uniira med tem« (Kette). Zveza med lo •Slovenci in Hrvati mora obstojati, in morebiti še <*1 ilirskih časov ni se nikdar to-•liko delalo zanjo, kakor baš dandanes. Nočemo pa več združiti slovstveno obeh bratskih narodov, ampak uči naj se izobraženstvo obeh jezikov — in knjige pisane v enem izmed obeh jezikov bo lahko citai vsak »Ilir«. J. D. "/»■jS&J Listen. Zadnji dnevi Jeruzalema. (LUCIJ FLAV). Zgodovinski roman. — Spisal J. Spillmann D. J. 1. DEL. Prva knjiga. Trinajsto poglavje. Lucij in Eleazar dobita poročilo. '/.e se je zmračilo, ko je dospel Salom in šel v Jeruzalem. Počasi je stopal po ulicah do gorenjega trga, kjer je potrkal na duri Serafinijeve hiše. Odprla mu je služkinja Roda in mu povedala, da je bil Ev-zebij pred nekaj trenotki tukaj in biva zdaj najbrže pri bratih v Davidovem poslopju. Ravno tja sta šli tudi obe deklici. S tem poročilom bi se bil Eliud lahko zadovoljil. Oobil bi svojega gospodarja še pred začetkom božje službe. Toda Eliud, nekoliko lahkomišljen človek, je začel plesti z Rodo dolg pogovor. Dekla je bila kajpak pobožna in pridna ženska, ali ko je začel praviti Eliud o dogodkih pretekle noči v Hetaniji, je postala radovedna — tudi pobožne ženske so nagnjene k tej slabosti hčera Evinih — in je dolgo časa kramljala z tfliudom. Ni se mogla dovolj načuditi, da ji ni Marta ničesar povedala o ranjenem rabiju in njegovi lepi hčerki in o postavnem rimskem častniku. Konečno se je vendar-le spomnila svojih dolžnosti in je odslovila sela Eliuda z naročilom, naj se podviza. »Ti presneti čas, kako urno teče!« je jadikovala. »Pismo bi moralo biti že zdavnaj v gospodarjevih rokah, a jaz radoznalka te zadržujem tukaj. Bog mi odpusti moj greh!« Eliud je šel zdaj v bližnje Davidovo Poslopje. Tam je zvedel od vratarja, da se ie božja služba že pričela in da bi le z velikim motenjem mogel oddati pismo. Ali una res naročilo, tudi med svečano službo božjo oddati pismo? Tega mu ni rekla Šaloma. Eliud je torej prosil ,naj je izroči precej po končanem svetem opravilu Evzebiju. Nato je Eliud počasi kolovratil čez trg proti kraljevemu gradu, pri sebi razmišljajoč, če 1 je takoj treba oddati grško pismo stotniku. Ko je v teli mislih prišel mimo kraljeve palače, je v svoje veliko začudenje ugledal oboroženo četo, ki je prihajala z dvorišča. Kaj to pomeni nocoj, ko je sobota?. je prevdarjal pri sebi. »In nosilnico vlečejo s seboj« Ko so tempeljski vojaki hiteli mimo njega, je slišal razločno povelje: »K vratom pri vodnjaku!« Tukaj namreč pelje pot v Betanijo. Eliud torej vpraša enega izmed vojakov, če odhajajo v Betanijo. Vojak mu je mrmrajoč pritrdil. Ko pa je radoznali vprašalec tudi hotel zvedeti, kaj imajo tam opraviti v sveti sobotni noči, se je razsrdil vojak, češ: Kaj te briga to!« in je z debelim koncem sulice odgnal radovedneža. »I no,« dé Eliud, »ti sirovež! Ali te nisem vprašal dovolj prijazno?« In jezno dalje stopajoč je razmišljal, kaj bi imeli tempeljski vojaki opraviti nocoj v Beta-niji. Prišel je do zaključka, da si jih je gotovo Evzebij izprosil od »visokega sveta« v pomoč proti roparjem, ali pa, in to je še verojetnejše, da želi ranjeni rabi nosilnice in zanesljivega spremstva. »Pomoči proti roparjem, pred katerimi se tako silno boji moja blaga gospodinja, zdaj ni več treba,« tako je sklepal sel in razmišljal o tem, ali bi mu ne kazalo poiskati par prijateljev in sorodnikov v onem delu mesta, ki se zove Bezeta. Hitro se je odločil k temu — Eliud ni ljubil dolgega razmišljanja — in je ubral pot proti vratom Efraimovim, ki sklepajo staro mesto Lion z novimi deli mesta. »Predno se konča božja služba, se že zdavnaj lahko vrnem k Davidovemu poslopju,« se je tolažil pri sebi. Ko pa je dospel do Efraimovih vrat, je zadel na močno četo rimskih vojakov, in eden izmed čuvajev je ponujal deset sestercev tistemu, ki bi vodil vojaški oddelek po najkrajši poti v Betanijo. »Se ena četa oborožencev gre v Betanijo?« je prevdarjal Eliud pri sebi. »Kaj pomeni to?« In je stopil bližje, da bi vprašal, če je lepi stotnik Lucij Flav poveljnik te čete. Na vprašanje so mu odvrnili, da je njihovemu častniku ime Metilij. Sel je slišal o njem, da je zaupnik sovraženega deželnega oskrbnika in se je hotel oddaljiti. Tedaj ga zgrabi eden izmed čuvajev pri vratih, s katerimi je govoril, in dé: »Hej, prijatelj, ti bi bil pripraven za vodnika. Zdi se mi namreč, da nisi preveč goreč jud, ker ne sediš doma pri velikonočni večerji.« Sel pa se je izgovarjal, da mora ne-sti pismo stotniku Luciju in jim zato ne more biti za vodnika. »Sem pismo!« zakliče desetnik straže. »Stotnik Lucij bo kmalu ogledoval straže ob vratih, in takrat mu bom izročil pismo. — Zdi se, da naš oskrbnik ne gleda Lucija s posebno prijaznim očesom,« opomni desetnik enemu svojih tovarišev, »sicer bi ga ne določil precej prvi večer za čuvajsko službo. Spodobilo bi se, da bi ga z drugimi vred povabil k svoji mizi, ko pride poslanik.« Sel bi bil pač zaman zatrjeval, da mora oddati pismo Luciju naravnost v roke, če bi se tisti hip ne oglasil drug vodnik, ki je bil vesel, da zasluži ponudenih deset sestercev. Precej nato odjezdi Metilij s svojo četo skozi vrata Sijonskega mesta in se obrne na vzhod proti »ovčjim vratom«. Eliud pa se odloči, da na tem mestu počaka Lucija s pismom, kajti četa se triu je zdela zelo sumljiva. Nasproti vratom je stala krčma starega juda Izaharja. Noč in dan so v njej popivali in veseljačili rimski vojaki in stražniki. V to krčmo se vsede Eliud in naroči vrček vina. Rimljani so ga hoteli izvabiti h kockanju, da bi mu pobrali tistih par božjakov iz žepa, in najbrže bi se lahkotnišljeni sel dal zapeljati, ker mu je že vino iz Hebrona zlezlo precej v lase; toda hotela je sreča, da so se zaslišali z ulice udarci kopit, in desetnik straže je poklical vojake k orožju. Prišlec je bil stotnik Lucij. Eliud ga je spoznal po lepem belcu, ki ga je jezdil. Hitro mu je stopil naproti in mu izročil pismo z besedami:- »Iz Betanije, mudi se!« »Iz Betanije!« se začudi Lucij in veli desetniku prinesti plamenico, da ob njenem svitu prečita pismo. »Šaloma — zdi se mi, da je drugače ime lepi hčerki ranjenega juda.« »Prav res, Tamara jo kličejo,« odvrne sel. »Ona je napravila lepe grške črke. Moja gospodinja Šaloma tega ne zna.« »Kdo pa je ta mogočen sovražnik, ki jim preti?« »Oh, Saloina se roparjev boji tako neznansko. Brez vsakega povoda je mene podila okrog, da sem stikal po njih. Zdaj pa, ko je oddelek tempeljske straže in ena četa vaših jezdecev odšla v Betanijo, bo imela dovolj braniteljev.« Desetnik straže ob vratih potrdi, da je resnično Metilij s četo jezdecev odhitel v Betanijo. Tam bo poiskal nekaj dragocenosti in povrhu še lepo deklico za oskrbnika. »Tega nočnega pohoda bi ne bilo treba, ko bi ti sam prinesel plen s seboj. Zraven bi si še pridobil naklonjenost in zaupanje pri oskrbniku Gesiju Floru. Toda ti še menda ne poznaš dobro vseh šeg in navad v naši pokrajini.« »Ali smo roparji, ali smo hrabri Rim-Ijafli?« se razljuti Lucij. »Bomo videli, ali bo poslanik kaj stopil na prste temu lepemu oskrbniku, ali ne. Obdrži tega sela tukaj pri straži, dokler se ne vrnem.« Po teh besedah obrne stotnik svojega belca in skokoma odjezdi proti kraljevemu gradu. »Olej, da se ne opečeš!« zamrmra za njim desetnik, začudeno se ozirajoč za Lu-cijem. »Skoda bi ga bilo; krasno zna jezditi konja.« Pred kraljevim gradom izroči Lucij Flav belca straži in drvi urno po marmornih stopnjicah navzgor. V jasno razsvetljenem dvoru zapove enemu sužnjev, ki so nosili kozarce in vrče vina v obednico: »Pokliči mi urno, ampak skrivaj, tribuna Klavdija Lizija.« Glasen smeh gostov, glasovi citer, sladki zvoki dvojne piščali in veselo petje je donelo iz obednice. Plesalke so se vrtele mimo vrat, ko je stopil suženj z vrčem ciperskega vina. Nestrpno je čakal stotnik Klavdija in je že razmišljal, ali bi ne vstopil kar med plesom v dvorano, da vpričo vseh gostov zatoži oskrbnika pred poslanikom, ker je dal ugrabiti deklico v svoji pohoti. Konečno pride tribun. »Kaj je? Ali imaš sporočiti občen upor judov?« vpraša. »Ali so se polastili vrat?« »Imam ti sporočiti nekaj, kar bi lahko izvalo občen upor,« odvrne stotnik. »Pridi in poslušaj!« Lucij potegne tribuna v kot in mu pove, kar je ravnokar izvedel pri Efraimo-vih vratih. >To je kajpak strašna nepoštenost —« »Grozno je to! Sramota!« klikne Lucij vmes. »To bo že slišal poslanik o pravem času. Zdaj seveda se ne da ničesar ukreniti.« »Pa ravno zdaj je treba!« zakliče stotnik. »Ne pustim, da bi prišla v roke tega pustolovca deklica, plemenita in čista hči nesrečnega očeta, pa magari, da je stokrat judinja. Ali ne moreš priti takoj do poslanika Certija Gala, da bi me zaslišal?« »Zdaj med veselo gostijo, ko se je že tudi on preveč udal ciperskemu vinu? Kaj pa misliš?« »Potem me odveži dolžnosti, da pre-gledavam straže pri vratih, in mi dovoli nekaj ur odmora. Ce bom Ie mogel za-braniti, ne bo deklica trpela vsled surovosti naših vojakov, in ne bo prišla v roke Gesija Flora pod nobenim pogojem.« Z začudenjem je zrl Lizija na svojega mladega prijatelja. »Veliko se predrzneš zaradi te lepe judinje. Toda vidim, da te ne žene k temu slabo nagnjenje. Rad bi da bi naši deželni oskrbniki imeli toliko čuta pravičnosti in poštenosti; potem bi trdno stala rimska država. Prav, naj gre kdo drugi okrog straž, tebi pa dovolim dvanajst ur odmora. Posledice tvojega dela pa bodo težke, in te si pripiši samemu sebi.« »Dobro!« zakliče Lucij in hiti proti vratom. Z začudenjem gleda tribun za njim in dé: »Ko bi ne vedel, da časti naše bogove, bi ga imel za kristjana. Mladi možje, pa tako resne nravnosti, se dobe inalokje med Rimljani!« (Dalje prih.) Razgled po domovini. Pomoč proti suši. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo za nabavo sena živinorejcem na Kranjskem 200.000 kron. Nabava se bo vršila potom »Gospodarske Zveze«. Občine in zadruge, ki še niso naznanile svoje potrebe, naj to hitro store, kajti v očigled ogromni potrebi bo ta državna podpora kmalu izčrpana. Nobena podpora se ne bo dala v denarju, ampak samo v blagu pri »Gospodarski Zvezi«. Podpore mlekarnam. C. kr. poljedelsko ministrstvo je dovolilo sledeče podpore: Mlekarni v Dragoinelju 1U00 K. v Rovih 800 K. v Srednji vasi (okraj Kamnik) 2000 K, na Dobrovi 2000 K. Za župana v Krtini je zopet izvoljen sedanji župan g. Ivan Pirnat, svetovalcema pa Ivan Konipare in Ivan Kavka. Vsi so vrli pristaši S. L. S. ter člani s. k. izobraževalnega društva v Dobu. Novo društvo. V nedeljo, dne 26. julija se je osnovalo na ustanovnem občnem zboru novo »K. s. izobraževalno društvo na Dobra-čevi pri 2ireh«. Društvo ima svoje prostore v hiši g. Matija Zajca na Dobračevi. Delovati hoče mirno, toda odločno in vztrajno. Liberalci in Nemci. Dnevnik slovenskih liberalcev pridno pobira stopinje za nemškimi listi. Zadnji teden je vzel v varstvo mariborskega protestantovskega pastorja ter napadal katoliškega duhovnika dekana üaberea. Sovraštvo naših liberalcev do katoliške stvari je tako veliko, da rajši hodijo tudi za Nemcem, če je le nasprotnik katoliške vere, kakor pa za Slovencem. Najprej so liberalci, in če le kaj nese, tudi narodni! Motel Terschek v Celju je kupila celjska Ljudska posojilnica za 182.000 kron. Nemški listi se strašno togotijo, da je prišel ta hotel v slovenske roke in da se niso Nemci bolj pobrigali zanj. Izobraževalno društvo v Celju. Celjska liberalna časnika lažeta. da je to društvo zaspalo. Resnica pa je le. da je opustilo dosedanjo društveno sobo. ker bo imelo zanaprej drugje svoj lokal. Društvo vzdržuje med udi 140 izvodov raznih časnikov in ima knjižnico, iz katere si izposojuje 180 članov knjige. Ima telovadni odsek ter prireja na raznih krajih gledališčne predstave. Srebrno mašo so obhajali dne 28. m. m. duhovni sobratje pri župniku Frtinu v Zaspu pri Gorjah na Gorenjskem. Navzoča sta bila tudi prelat Kalan in kanonik Šiška med njimi. Premilostnega knezoškofa, birmajočega sedaj v novomeški dekaniji, so brzojavno pozdravili. — Sestanek sošolcev duhovskega in svetnega stanu se je vršil istega dne pri kolegu Nemcu v Kokri. Pri 25-letnici v Planini leta 1897. so se dogovorili, da pridejo tisti, ki jih Bog še žive ohrani, vsako leto meseca julija ali avgusta skupaj. Vrsta gre po abecedni začetnici priimka. Število se kajpada krči. Kdor bo vse druge preživel, bo brez gostov in bo moral iti — za njimi, da jih najde! — Na Brezjah so obhajali gg. duhovniki, posvečeni leta 1898., desetletnico, ravno tam drugi gg. petnajstletnico. V Kranju so se zbrali pri gosp. dekanu Koblerju njegovi sošolci. Shod kmečke zveze v Stari cerkvi pri Kočevju se je imenitno obnesel. Dr. Lampe je vzel na piko nemški nacionalizem in agitacijo za odpad od Rima. Kak čist »evangelij» razširjajo protestantje, se vidi iz slučaja ljubljanskega pastorja dr. licgemanna, ki taji božanstvo Kristusovo in ki mu je celo državno pravdništvo zaplenilo brošuro zaradi nedopustnih napadov na papeža in na katoliško cerkev. Za nobeno vero se ne gre tem ljudem, saj tudi ne agitirajo za nobeno od neštevilnih protestantovskih sekt. Samo za odpad delajo; kam padejo odpadniki, jim je vse eno. Zlomiti je treba terorizem »rdečkarjev«, ki strahujejo in zasramujejo poštene ljudi. Le bati se ne mačjih godcev! Kaj nam pa morejo? — Volivci so se navdušeni razšli s shoda. Frančiškani v Trst. Kakor slišimo iz zanesljivega vira, pridejo že v jeseni v Trst nekateri očetje iz reda sv. Frančiška. Za sedaj se bodo nastanili v zasebni hiši v ulici deli' Instituto. Na cesto bo odprta javna kapela. — Dobrodošli novi delavci v Gospodovem vinogradu! Romanje na Sveto Goro z udeležbo Slovencev, Lahov in Nemcev bo 7. septembra. Pravočasno spored. Kmečka zveza za goriški okraj je imela v nedeljo. 26. julija, občni zbor, na katerem je poročal državni poslanec Fon o delovanju državnega zbora, o nalogah in delu »Kmečke zveze« pa dr. Breeelj. Grozen zločin. Viktor Lakovič, težak, je v ponedeljek zjutraj v Trstu stal na nabrežju Mandraču ter čakal na delo pri prihodu kakega parnika. Med tem je hodil gor in dol po robu nabrežja ter gledal na dno morja, da bi videl, če bi bila kje kaka riba sipa, kar je v onem kraju sedaj poleti vsakdanja prikazen Ko je tako hodil po nabrežju, zapazil je nasproti vrtu Velikega trga nedaleč od vznožja pomola sv. Karla ne dnu morja tri velike sipe. Sel je na krov tam blizu pripravljenega par-nika »Miramar«, da bi si izposodil ostrve (to so vile za ribolov, za katere rabijo ribiči laško ime: fošino). Ko se je pa vrnil z ostrovami na prejšnje mesto, sip ni bilo več. Ali nedaleč od tam je zapazil na dnu morja velik omot. Posrečilo se je mladeniču kmalu spraviti omoi na kopno. Ali glej groze, — iz omota je kapala kri. Lakovič je šel poklicat redarja, ki je bil tam blizu. Kmalu so prišli na lice mesta še drugi redarji, med njimi tudi policijski adjunkt Kreincr, ki je pregledal omot. In ko ie bil omot odvit, prepričali so se, da se nahaja v njem ženska glava, ki je morala biti pred kratkim časom odrezana od trupla. Glavo so na posebnem mrtvaškem vozu prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Justu, kamor je prišla sod-nijska komisija ter dohajalo tudi mnogo ljudi, da bi spoznali umorjeno žrtev, posebno ker je manjkala doma marsikatera ž.cnska. o kateri niso domačini vedeli kam je izginila. A nobeden ni spoznal glave in le slučaj je dovedel policijo na morilčevo sled. katerega imajo že pod ključem. Glava je bila zavita namreč v neki papir, na katerem je blio napisanih nekoliko muzikalnih not, pod katerimi je stalo podpisano ime Foedran pl. Foedransperg. Kmalu je policija poizvedela, da stanuje v Rojanu št. 272 (nad župniščem) nekaj časa sem neki Foedran pl. Foedransperg. Ta je umirovljeni inženir avstrijske mornarice in je bil tudi nekaj časa uslužben pri avstrijskem poslaništvu v Carigradu. V ponedeljek zvečer ga je policija aretirala in preiskala njegovo stanovanje. Našli so nekaj groznega. V nekem kovčegu namreč je bilo spravljeno razkosano človeško truplo umorjene ženske. Bilo je sedem komadov: roke in noge v kovčegu. čreva v rešetu, drugo truplo v neki omarici. Dognalo se je, da je umorjena ženska neka 30-letna francoska pevka od Caffé Chantant, Lucie Fabry, rojena v Milanu, a pristojna v Tunis. 2ivela je s Foedranspergom šele nekaj dni. Umor pa se je izvršil, kakor menijo sosedje, v sobota Foedran pl. Foedransperg taji, da bi bil on izvršil umor. Zaprli so tudi hišno lastnico, Celic. ki je baje živela s Foedranspergom v jako tesnih odnošajih. Foedransperg je doma iz Kamnika na Kranjskem. — Ta grozni zločin ki je sad modernega in toliko hvalisanega na-ziranja in vzgoje, je napravil na vse grozen vtis. Morilec francoske pevke. Julij pl. ransperg, je član ljubljanskega kolena te rodbine. Pred šestimi leti je bil na Dunaju poiZ: kusil zločin. Skril se je v zaboj in dal ponesti v hišo dotične rodbine. Rodbina pa zaboja n| hotela sprejeti, na kar so ga postreščki pustili na cesti. Foedransperg je iz zaboja izlezel m pcbegnil. Taji še. pa ni dvoma, da je on mori- ■ prj Foedranspergu so našli tudi sekiro, s katero je dekletu odsekal glavo, in bodalo. — 0 tržaškem morilcu Juliju pi. Foedranspergu snlü poizvedeli, da je obiskoval ljudsko šolo v nekdanji reduti v Ljubljani. Iz ljudske šole je bil izključen, ker je po Ljubljani s pomočjo liiuanic kradel iz poštnih nabiralnikov pisma j„ znamke. Julij pl. Foedransperg je bil leta 1860. rojen v Kamniku, pristojen je pa v Kostanjevico. Mati mu je bila Marija pl. Foedransperg, rojena Dolinar, ter je bila radi goljufije obsojena v triletno ječo ter je vsled tega izgubila plemstvo. Oče Julijev, Evald pl Foedransperg, ie leta 1870. bil obsojen v dveletno ječo. Umrl je 16. novembra 1875. v uradiški kaznilnici. Brat Julijev je bil aretiran pred približno 20 leti v frančiškanski cerkvi, kier se je skril za nekega svetnika, da bi ponoči izvršil tatvino. Celičevo so že izpustili, ker ne morejo dokazati nikake krivde. »Družinska Pratlka« Izide o Velikem Šmarnu! Občni zbor čebelarske podružnice v Toplicah na Dolenjskem bo v nedeljo, dne 9. t. m., ob 3. uri popoldne v šoli. Po občnem zboru bo predavanje o umnem čebelarstvu. Duhovniške izpreineinbe v lavantmski škofiji. C. g. Mihael (Jolob, dosedaj kaplan pri Sv Križu pri Ljutomeru, je prestavljen v St. Ili v Slovenskih goricah; čč. kk. Jože Pečnak v Trbovlje. Šketa Ivan v Kozje, Atilšek Ivan v Stori trg, Ivan Bogovič k Sv. Juriju ob južni železnici, Jernej Podpečan v Podsredo. Dva lanta utonila — Ogenj. — Od Sv. Jurija ob Sčavnici se nam poroča: Dne 26. m. ni. sta se vtopila v Sčavnici Franc Strajnšak iz .lainne, ki je zadnji čas začel čez mero piti Ptujski špirit, in Mat. Korošak. želarjev sin iz lierkovec, tudi prijatelj špirita! Oba, posebno prvi, sta prisegala na »Štajercev« evangelij. Dne 27. m. m. pa je pogorela hiša v Ber-kovcih, katero so s posestvom vred kupili ogrski Slovenci. Pri sosedu so peli in pili in so baje s cigaretami zanetili hram! Dva vojaka utonila. V Tržiču na Goriš-kem sta pri kopanju utonila četovodja Štefan Kubica in vojak prostak Ivan Nemec od lovskega bataljona št. 1, štacijoniranega v Tržiču. Nemec ie hotel Kubico rešiti, pa sta oba utonila. Ogenj v Šmarju na Dolenjskem. Minuli teden je izbruhnil ogenj pri gosp. Ivanu Bab-šeku v Šmarju na Dolenjskem. Ogenj mu je uničil ledenico, gospodarska poslopja in ves pridelek tega leta. Na lice mesta je prišla razun domače požarne brambe tudi požarna hramba iz Škofeljce. Škode je nad 8000 kron. Zgorelo je tudi vse poljedelsko orodje. Sreča ie bila, da je pri rokah vodovod, ker se je radi tega posrečilo ogenj lokalizirati. Ljudje so delali pridno in tako se je posrečilo preprečiti, da se ogenj ni razširil proti vasi. Ce bi se ne bilo posrečilo ogenj ustaviti, bi bila cela vas v nevarnosti, tudi župna cerkev, katera je ravno sedaj popravljena in na novo prenovljena z izdelki domačih umetnikov. Kdo ie zažgal, se ne vé. Kužna bolezen med prašiči. V Istri, zlasti v puljskem okraju, se je pojavila med prašiči kužna bolezen. Iz raznih vasi prihajajo poročila, da je poginilo že mnogo prašičev. Kranjsko vino na praški razstavi. Dolenjsko in vipavsko belo vino iz državne kleti v Rtidolfovem toči v Pragi na razstavišču in v svoji vinarni »na PernStynè« vinarnar Vaclav Kleinhampl. Poslanec Ploj ln »Štajerc«. Kar bi človek ne mogel pričakovati in tudi ne smel. to se je zgodilo! »Štajerc« in njegovi so sklicali shod v Ptuj; vršil se je 19. m. m. Naroden Slovenec ni bil na tem shodu, ker je dobro vedel, da so poslanci »Slov. kmečke zveze«, kakor tudi >-Narodne stranke«, storili zavoljo suše zares vse potrebne korake! A Ploj. ki se mu hlače tresejo, ker vé, da je v njegovem okraju »Narodna stranka« preslaba, da bi z njeno pomočjo zmagal, je šel snubit tudi k »Štajercu«! Pomagaj, za božjo voljo! Pomagaj! Res! Lepa liberalna narodnost! Dosedaj dvozveza: Ploj-»Narodni List«, zdaj trozveza: Ploj-»Narodni List«-»Štajerc«! Castitamo, gospod Ploj! + Javen ljudski shod v Starem logu na Kočevskem se je vršil v nedeljo pop. na dvorišču gosp. Samide. Shod je bil mnogobrojno obiskan. Poročal je dež. in drž. poslanec Jaklič o deželnem zboru, volivne reformi in nalogah, ki jih bo moral rešiti novi deželni zbor. Kaplan Zaje je govoril o koristi Rajfajznovih posojilnicah. Župnik Kreiner je v izbornem govoru dal duška zadovoljnosti in veselju, ker je poslanec prišel v njihovo sredo. Nemški kmetje so do letos vedno volili liberalno, kakor jim je ukazovala gospoda, a letos so volili soglasno s slovenskimi kmeti. Vspeh je že tu. Izvoljeni poslanec je v njihovi sredi, da nas spozna, da vidi naše razmere in sprejme naše želje. Priporočal jc, da se kmetje udeleže prih. občinskih volitev in volijo krščansko-socialno. Potem so še posamezni kmetje povedali nekaj zahtev. Shoda sta se udeležili obe stranki, pa se je mirno in dostojno izvršil. Slovenci na češkem katoliškem shodu v Pragi in češki jubilejni razstavi. Slovenci, namenjeni na češki katoliški shod v zlato Prago in na češko jubilejno razstavo, odpotujejo iz Ljubljane v ponedeljek, dne 31. avgusta. Somišljenike prosimo, da takoj na dopisnici javijo svojo udeležbo upravništvu »Slovenca«. P. Alojzij Bobnar je pretekli teden umrl na Brezjah in bil pokopan v torek, dne 28. julija dopoldne. Bil je rojen 14. januarja 1875. v Mirnipeči na Dolenjskem, gimnazijo je izvršil v Novem mestu. Leta 1895. je vstopil v frančiškanski red in bil 28. septembra 1899. posvečen v mašnika. Služboval je pri Sv. Trojici ua Štajerskem, največ pa v Pazinu v Istri. Ker je bil izboren matematik, so ga v Pazinu pritegnili na gimnazijo za suplenta matematike, dokler ni bilo mesto zasedeno z izprašanim učiteljem. Potem je pa večino leta preživel na raznih župnijah tržaške škofije, kjer je veliko pomanjkanje duhovnikov. V jeseni je prišel na Brezje. Bil je jako rahlega zdravja, večkrat se mu je vdrla kri, tako tudi v noči od sobote na nedeljo, zjutraj so ga našli mrtvega, na tleh ležečega v lastni krvi. Naj počiva pri Bogu I Mladeniški tečaj v Škofji Loki je nepričakovano lepo uspel. Udeležencev je bilo 200, sami fantje, nekaj deklet in duhovščine. Vsi referati so bili skrbno izdelani — na prvem mestu seveda dr. Krekov, ki je topot toliko tako globokozaniišljenega izvajal, da šteje njegovo loško predavanje gotovo med njegova najtemeljitejša. Referate objavi natančno »Mladost«, na kar že zdaj opozarjamo, zato ne bomo v »Domoljubu« o tem obširneje razpravljali. CENJENIM NAROČNIKOM »DO-MOLJUBOVIM«, ki do sedaj še niso poslali naročnine, sporočamo, da se jim s prihodnjo številko ustavi nadaljnje dopoši-Ijanje lista, dokler ne store svoje dolžnosti kot naročniki - plačniki. Liberalci zopet na ostuden način sramote naše vrle mladeniče, ki so bili navzoči v Škofji Loki. Psujejo jih po »Narodu« z najgršimi priimki, kakor n. pr. capini itd. In to samo radi tega, ker ne marajo naši zavedni fantje liberalizma in se ne sramujejo javno kazati svojega krščanskega prepričanja. Svetujemo liberalcem okoli »Naroda«, naj lepo mirujejo, ker naši fantje ne poznajo šale in utegne se prigo-diti, da bodo tisti sokoliči, katere vodijo sedaj ljubljanski liberalci po deželi, morali sfrfotati potepeni tja, odkoder prihajajo. Pozor, vojaki na dopustu! Letos prvikrat skuša vojna oblast odpustiti nekaj tednov vojake domov, da ob času žetve doma pomagajo. Vse oblasti imajo strog ukaz, da jako pazljivo zasledujejo vedenje in življenje teh odpustnikov za časa odpusta. Oblastva morajo potem natannčo poročati o svojih opazovanjih. Ako ne bi bili uspehi ugodni, se tako odpusti vnaprej gotovo ne bi več dovolili. Starši in pa dotični odpustuiki naj sami pazijo, da se ne bo slišala nobena pritožba. Ako bi se mladi ljudje, namesto da bi delali, okrog potepali in popivali, gotovo drugič ne bi prišli več na dopust in bi na ta način škodovali tudi drugim. Ljudstvo slovensko, resno upoštevaj to svarilo I Odlikovan (!) liberalen poslanec. »Zarja« piše: »V goriških listih beremo, da je liberalen kraški poslanec Josip Štrekelj odpuščen od poljedelskega ministra kot zaupnik za vinarstvo za sežanski okraj. Kot svojemu zaupniku je bila namreč dala vlada Štrekljji nalogo, da razdeli med kmete amerikanske trte deloma zastonj, deloma po znižani ceni. štrekelj je pa s trtami kupčeval. Ker je stvar prišla na dan, je minister Streklja odslovil. Čujemo pa, da še ni konec čednih Štrekljevih dejanj, ampak da pridejo še razne stvari na dan. Radovedni smo, če bo ta mož, ki izkorišča ljudsko revščino v svoje namene, imel toliko poguma, da bo še obdržal mandat. Štrekelj je pokazal, da je liberalcu Bog in narod — trebuh pa žep. Kdaj se bodo Kraševci zavedli, da jih liberalci za nos vodijo! V Devinu so ustanovili katoliško-narodni dijaki slovensko knjižnico. Štajerska narodna stranka ie hči satana - očeta laži. Narodna stranka ima dva jezika: »Domovino« in »Narodni List«. Prvega pomoli trikrat na teden iz svojega lažnjivega žrela, drugega pa enkrat. Kar ta dva jezika govorita, je večinoma lažnjivo, in kar dosežeta, vse omadežujeta in zastrupita. V srca neizkušenih čitateljev vlivata strup sovraštva do katoliške cerkve in duhovnikov, strup verske mlačnosti in nevere. Satan nima na Slovenskem Štajerskem nič dela, zato mirno počiva in se je močno zredil. Namestu njega pa dela v njegovem duhu narodna stranka. — Prav to, kar piše »Slovenski Gospodar« o štajerski liberalni stranki, velja tudi o kranjski, ki ima tri strupene jezike, iz katerih bruha obrekovanje in laž. Ti trije jeziki so: »Slovenski Narod«, »Gorenjec« in »Notranjee«. Varujmo se jih! -f Pomoč proti suši. Ker je z državno podporo 200.000 K mogoče le malo odpo-moči prizadetim živinorejcem, se bo podporna akcija morala za zdaj omejiti samo na revne živinorejce. Zato izda vlada na vse občine tiskane formulane, v katerih bosta župan in župnik morala potrditi tudi uboštvo prosivcev, ki bodo dobili sena po znižani ceni. Opozarjamo, da si je »Oospodarska zveza« že zagotovila velike množine sena, ki ga lahko vsak čas oddaje po dnevni ceni. Čujemo pa, da nekateri kmetovalci sedaj, ko je cena sena visoka, prodajajo svoje seno ter so mnenja, da ga bodo potem ceneje dobili od »Gospodarske zveze«. Za take špekulacije seve ni namenjena akcija v pomoč proti suši, zato opozarjamo vse kmetova!« ce, naj sena ne prodajajo, ker ga bo še za res potrebne premalo. Zeljno pričakovana 7. in 8. zvezek »Zbirke ljudskih iger« sta ravnokar izšla skupaj broširana v eno knjigo z zelo obširno in primerno vsebino. Obsegata tri igre za moške in tri igre za ženske vloge, in sicer za moške vloge: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. — 2. Za letovišče. Burka enodeianka. — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. — Za ženske vloge pa: 2. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. — 5. Nežika z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. — 6. Najdena hči. Igra v treh dejanjih. — Ako so na razpolago pevci, se lahko uprizorijo nekatere igre s petjem in so knjigi pridejanc pesmice z notami. — Knjiga je narasla na 328 strani in velja 1 K 60 vin., po pošti 1 K 80 vin. To potrebno knjigo, o kateri še kaj več izpregovorimo, je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Zahtevajte povsod le našo »Družinsko Pratiko«. — Sv. popotnica in nepreviden voznik. K sv. obhajilu za popotnico poklicani župni upravitelj V. Paulus iz St. Urške gore bi danes lahko bil že pokopan. Po neizrečeno strmem in skalovitem potu se je vsled svojih trdili in bolnih nog vozil, ne da bi voznik konja držal pri gobcu in za vajeti, ali da bi vsaj sedlo bil pritrdil. Voz se je prevrnil. Oospod Paulus je padel z Bogom iz prevrnjenega voza na skalovje. Na prsih in rebrili je ranjen, kri pljuva, čuteč neznanske bolečine, levo ramo in roko ima pohabljeno, na rokah in nogah praske. Sv. obhajilo je po padcu s težavo opravil. Se sreča, da z glavo ni padel na skalo. + Učitelj Šemrl v Lescah meni, da je častno za učitelja, če se po »Narodu« proslavljajo njegove čednosti. Baha se, da je že pred petimi leti opustil »Oče naš« v šoli pred poukom. To je junaštvo učitelja Šemrla, ki se mora v »Narodu« proslavljati! Učitelj Šemerl v Lescah je tudi pro-rok in nam prorokuje, da se bo v petdesetih letih maševalo v praznih cerkvah. Učitelj Šemrl si naj zapomni, da je taka hvala v »Narodu« najslabše spričevalo za učitelje, Za naš »Stražin« dom na Dunaju se je nabralo v prvi polovici tekočega leta v nabiralniku ,33 K 96 vin., na slavnostnem večeru v čast udeležencem slavnostnega izprevoda 40 kron; darovali so razen tega: Albert Stra-hovnik 3 K 4 vin., gospodična Manica Pleve-Iova 5 K. neimenovana gospodična 4 K, neimenovan 1 K. Obresti 7 K 47 vin. Naloženih je sedaj 506 K. Društveni odbor se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje in se priporoča naklonjenim rojakom za nadaljne blagodušne darove, da se nam čimpreje izpolni srčna želja po lastnem domu na cesarskem Dunaju! Albert Strahovnik (V./l. Franzensgasse 14), t. č. predsednik. Naša iubileina »Družinska pratika« izide, kot smo že zadniič omenili, že v prvi polovici avgusta in sodimo, da bodo razprodajalci takoj po Vel. Šmarnu mogli ž njo postreči cenjenim odjemalcem. Letošnja naša »Pratika« se sme imenovati jubilejna radi tega, ker prinaša povodom letošnjih treh jubilejev tri krasno izvršene slike v trobarvnem tisku, ki predstavljajo : Brezmadežno Lurško Gospo z Bernardko. dalje jubilanta papeža Pija X. ter cesarja Franca Jožefa I. Vrhutega se v daljšem spisu popisujejo navedeni trije jubileji in njih pomen. Se- veda prinaša »Družinska Pratika« še mnogo drugega poučnega in zabavnega beriva m lepih slik, da se more v tem oziru meriti z vsakim manjšim koledarjem, ki bi pa veljal kajpada neprimerno več. kakor pa naša »I ratika«, ki se dobi v vsaki knjigarni ali trgovini za mali znesek 24 vinarjev. Ker nam danes še ni mogoče podati celotnega seznamka vsebine naše »Družinske Pratike«, omenimo le še, da je pač dolžnost vsakega našega somišljenika, da z vsemi močmi razširja in priporoča to edino našo »Pratiko« pri vseh svojih znanjih iu prijateljih. Zahteva naj se v trgovinah le naša »Družinska Pratika«. ki se loči od vseh drugih pratik po lepi, širom slovenske d< movine znani sliki sv. Družine. V krajih, kjer bi se »Pratika« ne dobila pri trgovcih, naj se piše naravnost »Katoliški Bukvami« ali pa »Prodajalni K atol. tisk. društva« v Ljubljano, kjer bo vsak zanesljivo in točno postrežen. Dolenjske novice. Iz litijskega okraja. d Iz Zatlčine. Nedavno je prinesel ljubljanski dnevnik »Slovenec« neki dopis iz za-t.ške okolice, v katerem piše nekdo, da razsaja pri nas zopet vročinska bolezen. Res je, da je nekdo obolel za to boleznijo, a se mu že po\ rača zdravje. Drugih slučajev pa ni. Naš župan je poslal sledeče pojasnilo »Slovencu«: »Oziraje se na pred kratkim v Vašem cenjenem listu izdano poročilo, da v Zatičini legar epidemično razsaja, poroča s tem podpisano županstvo, da to ne odgovarja resnici. Kajti v Zatičini je edinole en slučaj te bolezni, in sicer pri enem bolniku, ki že leta boleha. Torej o razsajanju ni govora. Blagovolite to resnici na ljubo v Vašem cenjenem listu objaviti. — Županstvo Št. Vid-Zatičina, 29. julija 1908. — F. Lesjak. župan. — Hvala Bog. da ni zopet te bolezni med nami, ker drugače bi ham oblasti zopet napravljale sitnosti radi bližajočega se semnja o Sv. Bernardu, kakor lansko leto. — V Ivančni gorici je bila pri »Gustelnu« veselica na korist blejskim pogo-relcem. Bila je dobro obiskana, saj se je odposlalo na Bled 20 kron čistega dobička. Za naše razmere lepa svota. Pri igri so imeli glavne vloge gdč. Končinova ter gg. Hočevar in Viktor Ko%-ač. — Hudo so oboleli mil. gosp. < pat na vnetju ledvic. Bog daj. da kmalu polenoma okrevajo. — Trgovec in gostilničar Andrej Hrast prodaja svoja posestva, ker se preseli na Koroško. d Z Vač. Ljudska hranilnica in posojilnica na Vačah je imela 31. maja 1908. občni zbor, na katerem se je sklenila sprememba zadružnih pravil v § 4., po katerem so se v delokrog ljudske posojilnice sprejele še fare: Sava, Peče in Kolovrat. To spremembo je potrdila c. kr. deželna kot trgovska sodnija v Ljubljani dne 8. julija. Izkaz ljudske hranilnice in posojilnice je pa ta: Prejemki 78.503 K 41 vin., izdatki 78.397 K 29 vin.; denarni promet 156.900 K 70 vin.: prejete hranilne vloge 50.978 K 51 vin.; dana posojila 34.010 K. — Mlekarska zadruga sv. Gora, ki ima svoj delokrog v farah sv. Gora, Vače in Kolovrat pa je v kratkem času svojega obstanka svojim udom izplačala za mleko 16.347 K 29 vin torej nad šestnajst tisoč kron. Te številke jàsno izražajo, koliko koristi zadruga kmetu. Pred kratkim je mlekarna oglasila svoj pristop k «Zadružni zvezi« v Ljubljani. Načelnik gosp Janko Zajec in vsi odborniki so vrli pristaši Slovenske Ljudske Stranke. Istotako pri ljud- 1 ski posojilnici. Delo naših nasprotnikov pa Sn spanje pravičnega. Liberalci naj si zapomnikV da zadružništvo ne sine imeti s politisi strankarstvom nobene zveze. Ljudem, ki nri segajo na brezverski program »Slovenskega Naroda« in »Učiteljsega Tovariša«, pa mofie Slovenske Ljudske Stranke celo nič ne a. upajo. Liberalni del učiteljstva pa je že tudi prekoračil daleč stare liberalce. Človek i u£j. teljsko izobrazbo, ki ne čita druzega, kakor vsak dan svoj »Narod«, mora duševno in versko popolnoma propasti. Ce govoriš ž njim, se ti že pri prvih besedah izda njegovo versko prepričanje, ki ga včasih hinavščina le za silo in nezadostno pokrije. Mnogo je učiteljev, ki v cerkev sploh ne hodijo več ter bi prav radi videli, da bi tudi drugi ne hodili. Zato so pa hrezverskim liberalcem ostali le ponočnjaki, bogokletneži, šnopsarji ter pijane babure. d Iz Javorja pri Litiji. Dne 28. julija 1.1, položili smo k večnemu počitku 77-ietnega Radeckijevega veterana, moža Martina Ambrož. »Umrl je mož« — tako poje naš dični pesnik Sim. Gregorčič. In naš Martin ie bil mež - poštenjak, kakršnih je danes tnalo med nami. Služil jc deset let cesarja, vojskoval se je za domovino in svobodo, veliko ie prestal v svojem življenju ; z veseljem je delal, pa rad je molil. Bil je cel mož! Do zadnjega čil in krepak, smrt ga je našla sredi dela. Premagala ga je vročina dneva iu mrtvoud ga ic položil na smrtno postelj. Odložiti je moral koš. ki ga je dan za dnevom nosil na svojih starih ramah. Upamo pa. da je nesel več sto košev dc rib del na oni svet. Bog mu bodi plačnik! -Silno sušo imamo in vroče ie. da sc noč in dan potimo. Gorkote je opoldne v senci 29 stopini po Celziju. Otave ne bo nič! Jabolka so polna in trta lepo kaže. Ce bo po sreči, bomo imeli veselo trgatev in sladko kapljico. — Voj-vodinja Meklenburška je darovala za ccrkev 100 K. za reveže pa 50 K. Lepa hvala! - Dne 16. avgusta bo shod pri sv. Roku na Ujlečcm-vrhu. Sosedje, pridite počastit sv. Roka, mo-gečnega priprošnika. Na svidenje! d Od Sv. Križa pri Lltlii. Preč. gospodu zlatomašniku Andreju Petku, župniku pri Sv. Križu pri Litiji, dne 26. julija 1908.: Ko molil »Introibo« prvikrat. Ko prvič »Slava Bogu« si zapel, Pred božji prestol stopil božji sel. Duhä-Bogä je prosil duh krilat; Tvoj angcl-varih prosil je takrat. Naj da Ti Bog. ki Tvoj postal je del. Da Ti kedaj zašije dan vesel, Ves krasen, ves častit, sijajen — zlat. In danes ta praznuješ zlati dan, Ko stopaš pred Gospodov žrtvenik Kot zvest, izkušen Jezusov vojnik. Cestita bratov krog pri Tebi zbran, Cestita narod, radosti prevzet. Še mnogo Ti želi prav srečnih let. Franio Neubauer. Iz raznih krajev Dolenjske. d Iz Šmarja pod Ljubl]ano. 2e dalj časa ni poročal »Domoljub« nikakih novic iz šmar-ske doline. Gotovo so že naši bralci mislili, na so Smarci zopet zaspali spanje pravičnega-Toda tudi mi nismo tako brez novic, ne, »j čemu bi jih naj skrivali širšemu svetu. — v tem času sta gg. Götz! in Lcbar prenovila notranjost naše dekanijske cerkve jako lično m očesu prikupljivo. Bil pa ie tudi zadnji Dobro število let je bila skoro brez vsake poprave. četudi je kričalo vse po nji. Na mnogm mestih se je kazala vlažnost in plesnoba, tako. da ic bilo skrajno potreba popravila. Seda) so stene, strop in stebri poslikani, oziroma beljeni po gotskem načinu. Tudi tlak so vrgli veukaj in ga nadomestili z novim barvanim. Klopi so nanovo polakirane iu tudi oltarji in podobe svetnikov so na novo pozlačene. Vra-tiea k tabernakeljnu nam je pa g. Ivan Kregar jako okusno izdelal. Delo samo hvali mojstra. [Iva stranska oltarja pa dobimo tja po zimi nova. Glavnemu se je opomoglo, toda tudi zunanjost kliče, da. kriči po popravi. Upajmo, da se naš g. dekan tudi tega ne bo vstrašil. Ako se gre za božjo čast. se ne straši naše ljudstvo. da si nekoliko pritrga pri pijači in obleki. pri zadnji zlasti naša dekleta. — Zadnjo nedeljo, 26. m. m. smo imeli novo mašo. Daroval jo ie č. g. Frane Žitnik. Vsi smo z veseljem čakali na lepo slovesnost, zlasti ker že celo vrsto let ni noben domačin daroval v naši cerkvi presvete daritve. In slednjič smo pričakali. Zastave, mnogoštevilni mlaji, gin-Ijivi napisi so pozdravljali novomašnika. Cerkveni govor je imel č. g. firzar, dekan iz Semiča, stric novomašnikov. Ginijivo je pozdravil jubilanta, pojasnil je pomen duhovnikov, njih trpljenje in plačilo. Med svati smo zapazili visoke goste: deželnega poslanca g. Ko-šaka z družino, visoke vojaške častnike in veliko častite duhovščine. Sorodniki gosp. Franca, posebno z Gorenjskega, so se odlikovali po svoji narodni noši. Med gostovanjem so se vrstili govorniki ter so čestitali g. jubilantu, (i. novomašnik se jim ie zahvalil; zahvalil se je zlasti gdčni. učiteljici, od katere je prejel prve nauke, s katerimi se ie napotil med svet. Zlasti ginijivo pa je bilo. ko je pozdravila g. brata mala sestrica z lepo deklamacijo. Cela slavnost se je vršila v najlepšem redu. Veseli t;c :e :.s'~n-. v ..• • r r>-.e:..t::: .:-btleiu N . Veličaistva. cesar: j Franca Jožefi i. leta l?*/».. namerava :a dar. obha.a:. nvojo desetletn.co in obenem preplaviti 6'-.tini cesarski jubiic . Ker >e pa letos pa razn.h -h od nekdanjih tamošrj.h bojevnik v prosia;. : a tudi tridesetletr. ca okupacije Bt-šr.e -r. Hercegovine. se h če ob te prilik, :ud. pri nas > incitativi načelnika naše požarne brambe. g. Franca Ke>šir.e!;a. kateri se je ko: častnišk namcstEudeleži! te okupa«..'e. bil :ani rai: er in odiikovar. za hrabrost. povabiti vse še žive takratne lijenfte lz okolice in selške doline, di se med nekdanjimi : varisi v vesel. družb, spominjajo težkih čase v. ki s- j.h pred 5«. i e ti doživeli v Bosni in Hercegovini. Iz Stoha pri Domiatih. Tua. pri i u-vsled saše mnogo škode trpimo in poljski pričeli. n. pr. krompir, fižoi. zelenjad se -uše ir. otave ne bee ce!-o za B.str.co drevje suši. Po tem prepričanja b. se iahko podpora sena. katero so naši kmečki poslanci dosegli, razde-aia pravilno po potrebi kraja in posestnikom! Pred.ar.skim je prišla komisija pogledat škode p., teč: in so b.,. kmetje celi dan zamudili ir. r.:» dob.ii. le nekaj pe>pus:a na davku. Pač pa se dobi»; nekateri, katerim bi po pravici ne sia: celo liberain. agitatorji so bili protezi ran. Venda ieto-s ne bo tako?! « Izpod Griniovca. Senčurska e»bčtna se .č v zain.e—. ča>u ze«pet odlikovala v svoji naprednosti. Kakor znarvo. upeličjo na Cerklje brz av. Tesa ti b:!a lahko deležna tudi vas Senču*. ker je bila dana šer.čurskemu odboru jako ugodna pnlika za to. Dočim plača cerkljanska občina za nov brzoiav lüüu K. od ka-:er:h e ondotna posojilnica sama ponudila 500 kron. b b:'-o šenčursk: občini pr.spevati le z J>.»1 K. Koiike važnosti bi bil ta brzoiav za Senč-r. : treba raziskati. Dolžnost županstva Ser.čar t: bila. delovati na to. da bi se brzojav res upe. ai >koz. Šenčur. A naš. »napredni« cdbcmjci so se iipri: temu. To ie vendar več kater nazadnjaško! Kaj so misiili pn tetn ti »vri.« naprednjaki ! ? Vsekakor s tem občini gotovo rise koristili, ker tistih par sto kron bi se biio izplačalo v nekaj mesecih, ker je treba pn nas plakat: za vsak brzo.av najmanj I K. ki se dostavi. Torej so se naši odborniki res tako odlikovali, kakor pr; oddaj. Šenčur-skega lova. ko so občim škodovali najmanj za 1 Cm j' K. Proč s takim odborom! — Najbolje bi bilo. da bi se vsakemu šenčurskemu odborniku poslal vsak teden en brzoiav. da bi izpre-% idei važnost brzojava. Le tako naprej, za napredek Šenčurja, slava in čast vam! g lz Ihana. Ker se je naše izobraževalno društvo preselilo v druge lepše in bolj pripravne prostore blizo cerkve, zato se opo-zar «jo vsi društveni člani, da je društvo vsako nedeljo odprto in so na razpolago razni časopisi. Želeti je. da bi prav pridno dohajali v društvene prostore zlasti mladeniči. Namesto v gostilno, raje v društvo! -I- Protest proti »Slovenskemu Narodu«. Občinski odbor v Boh. Bistrici je v seii. dne 2. avgusta 1908.. sklenil sledeče: »Odločno protestiramo proti vsem napadom v »Slovenskem Narodu« proti našemu č. g. župniku Pibru. Izrekamo mu popolnoma zaupanje za složno sodelovanje. i To r.a: bo njemu zadostilo za nesramne I napade v >Slovenskem Narodu-. Županstvo Boh. Bistrica, dne 2. avgusta 190S. — Fr. Ari;, župan. Notranjske novice. Iz reške doline :. Somišljeniki! Opetovano vas opozarja-r . da v rrgov.nah in i- -stilnah povsod zahte-\ate žvepienke »Kričansko-socialne zveze«, ki ■MBo napis: »V korist obmejnim Slovencem«. >■ dor r.ima teh žveplenk. ni naš somišljenik ! n Vzajemno zavarovalnico priporočamo onim. k. zavarujejo. V Bistrici in Trnovem e polno agentov za razne židovske zavarovance. a kd r h-če biti zavaroxan pri pošte-n; ::: si ve::-k. »Vzajemni zavarovalnic: naj s:- obrne do njenega zastopnika gosp. Dovga-r.z. pei domače Grhčeta v Kosezih. n >Domo|iuha< neizrečeno radi berejo literarni velikaši v Bistrici. ravnotako »Slovenca*. Je jako prav. saj včasih kaj pametnega fcere.k» — čeprav včasih tudi o sebi. Nekateri gospodje k. mai čakajo v se»boto. da pismonoša raznese pošto, tedaj pa brzo k tistim, ki «a in aio naročenega. Pa bi ga gospodje tudi naročili. saj stane samo 3 K na leto! n Suša še vedno dela silno škodo v naši dc-lini. V nekaterih vaseh že zmanjkuje vode ir. >o morajo hoditi v oddaljeno Bistrico iskat. n Pazite na svinjake! V naši dolini crkajo prešiči. \ Trnovem je nekemu posestniku kar pet prešičev poginilo. Pobira jih takozv.ma »rdečica«. Gotovo je mnogo krivo io. da se raz: premalo na svinjake. Skrbeti je treba, da s« - svinjaki dovolj zračni in hladni sedaj, k,o ie velika vročina. n Kmetska zveza se ustanovi za našo do-Lno. Na ustanovni shod pri Je poročat gospod peslanec dr. Žitnik. Dan že pravočasno naznanimo. n Gad umoril kravo. V Postenjah je pičil gad kravo posestnika \alenč:ci na Vratu tako. da je kmalu poginila. Idrijske novice r. Aiera Gostinčar - Julče še zdaj ni čisto kenčana. Ker je najvišje sodišče dalo nos idrijskemu in ljubljanskemu deželnemu in izreklo, da sta obe sodišči kršili postavo, ko sta oprostili Julčeta in da sta razsodbi ničevni. je sedaj vprašanje, ali bo Julče po tem ničevnem opro-ščenju se otresel tudi stroškov. Odločilo bo to reč zopet najvišje sodišče. n Nestrpnost brez meje. Notranjska gasilna društva so imela dne 26. julija v Idriji slovesnost. Ker je bila sv. maša na programu, so hoteli naši liberalci to slavnost ignorirati in še le na ponovno zahtevo županovo je general Julče obesil zastavo na mestni hiši. Gost»e. zapomnite si to! Iz raznih krajev Notranjske. n Iz Hotederštce. Zopet naredili smo važen korak v napredku. Začela je poslovati tukajšnja hranilnica in posojilnica, kar je v današnjem življenju velikega pomena. Zavedno ljudstvo, le pridno se posluži domačega denarnega zavoda. Kakor se sliši, dobimo tudi v kratkem za naše razmere prepotrebno kon-snmno društvo, potem smo gospodarsko po-ptlnoma samostojni. Bog daj. da se nam ta goreča želja kmalu spolni. S to ustanovitvijo rride čas. da porečemo »Svoji k svojim«. Zate raj zavedni možje, pogumno naprej ne ozi- raje se na desno ne na levo, in ne poslušaje zasramujočih glasov naših nazadnjaških liberalcev. n Iz Dolenjega Logatca. Vžigalice >V korist obmejnim Slovencem« se prodajajo v Dolenjem Leigatcu pri narodni trgovini »Josip Brus«. Zatoraj pridno segajte po njih. n lz Dobračeve pri Zireh. Naš zadnji do- * pis v »Domoljubu« je občutno zbodel nekatere tistih ponočnih nemirnežev. katere smo bili zadnjič vzeli na piko. Mi pa pravimo: »Pošteno se zadržite. kakor se pravim fantom spodobi. zapojte. ako hočete; zavoljo tega vas ne bo nobeden preganjal. Toda mirne ljudi, ki \atti nič nočejo, pri miru pustite in potem vas bomo tudi mi v miru pustili. Mi zname> pr,trpeti. toda tudi našega potrpljenja je enkrat konec! Zato. ako bo treba, bomo v prihodnje take rogovileže s polnimi imeni v časopisih razglasili v sramoto njim in pa dotičnim va-sem. kjer so doma. Za danes omenimo samo to. da sta dva izmed tistih prišla dne 31. julija ob 5. uri zjutraj v neko hišo in na način, ki je omikanega človeka nevreden, dajala duška svoji jezi zavoljo zadnjega dopisa. To sta bila ianta F. R. in A. B. Za danes jih imenujemo samo z začetnimi črkami. Omenjeno bodi tudi. da vemo, kaj je eden izmed teh dveh nedavno pretil... Da bi ga torej, ker imamo priče za to. lahko tožili zavoljo nevarnega prete-rja. Toda za danes naj zadostuje samo to! Mi nočemo nikogar izzivati, toda proti krivici se bomo vsekdar odlejčno branili. n Iz Postojne. Dne 16. t. m. priredi dekliška Marilina družba igro: »Na Marijinem srcu«. Pred igro se bode prepel en zvezek Ferjančičevih narodnih pesmi. Vsi prijatelji poštene zabave se s tem vabijo, da se igre i deleže. — Kakor na veliki petek, tako je bilo danes v cerkvi, so govorili ljudje v nedeljo po Postojni. Zakaj? Božja služba se je vršila brez petja in orglanja. ker so se oni. ki so že mnogo let plačevali organista, uprli ter. ne vemo iz kakega vzroka, ustavili plačo organistu. Lahko bi rekli: Blagor varčnim, ker oni bodo zabo-gateli. — Postojna ni svetovno mesto in vendar bomo imeli kar dve slavnosti v spomin cesarjevega jubileja. Kako to? Kakor je razvidno iz zbadljivega pisanja »Notranjca«. kjer se zabavlja čez stare vojake, bi bili nekateri iz vrste požarne brambe pri tej prireditvi svojo osebo radi malo bolj pokadili in počastili. \ojaki pa niso bili zadovoljni brisati prah raz čevljev »nekaterim« in tako je prišlo do ne-sporazutuljenja in sedaj bo, kakor beremo po časopisih, požarna bramba praznovala cesarjev jubilej dne 9. avgusta, dosluženi vojaki pa dne 23. avgusta. n Shod izobraževalnega društva v Košatih V nedeljo, dne 2. avgusta, se je vršil pod g. župnikovo šupo prav zelo lep shod. Vrlega ljt'dstva je prišlo nad 400. Gospod župnik K. Lenassi otvori shod in podeli besedo g. Milav-cu iz Ljubljane. V poljudni besedi je razložil navzočim železničarjem pomen »Prometne zveze* in koristi, ki jih ta nudi svojim članom. Iv. Nep. Gostinčar je govoril o izobrazbi in priporočal dobre časnike in knjige, ter jih navdušil za vstop v društvo. Drž. posi. Gostinčar je burno pozdravljen govoril o nekaterih za kmeta važnih stvareh, ki jih je sklenil drž. zbor. Tudi g. žup. Lenassi je govoril par bo-drilnih besed. Ljudstvo je ves čas zvesto po-sjušalo in se po shodu prav povoljno razšlo. \ sa hvala našemu gosp. župniku, ki nam je preskrbel govornike ili shod. -f Vžigalice v korist obmejnim Slovencem se prodajajo v Dolenjem Logatcu pri narodni trgovini Josip Brus. Zatorej pridno segajte po njih. Narodno gospodarstvo Dolžnosti poslov. ZadnjiC smo že govorili o dolžnostih gospodarja nasproti poslom, danes pa poglejmo, katere dolžnosti imajo posli nasproti gospodarju. Pred vsem je posel dolžan gospodarja spoštovati in ubogati. To pa ne morda zato, ker je gospodar bogatejši in imenitnejši od njega, marveč zato, ker je gospodar poglavar družine. Grdo je slišati in videti posla, ki se svojemu gospodarju ali gospodinji odgovarja in né stori, kar mu je bilo naročeno. Ako posel misli, da gospodar v kaki stvari nima prav, tedaj naj mu to mirno in spoštljivo pove. Ako se dotična stvar tiče koristi gospodarja, pa on noče priznati, da ima posel prav, potem naj posel pač ravna, kakor mu je bilo ukazano. Če pa se godi krivica poslu osebno, tedaj sme pač odločno zahtevati svoje pravice; vendar tudi v takem slučaju ne sme pozabiti na dostojnost. Gospodarja je treba spoštovati tudi v njegovi odsotnosti nasproti domačim in drugim ljudem. Malovreden je tak posel, ki skuša ponižati svojega gospodarja v očeh ostale domače družine, sosedov ali tujih ljudi ter raznaša njegove slabosti in gospodarske težave. Ravnotako ni lepo, ako se posel ne potegne za svojega gospodarja, oziroma gospodinjo, če ju drugi vlačijo skozi zobe, v njegovi navzočnosti. Dokler si pri hiši, drži ž njo in se vedno potezaj za njeno čast. Kakor poslu ni treba spoštovati gospodarja radi njegovega bogastva, tako ga tudi ne sme zaničevati, ako vidi, da je v denarnih stiskah. Gospodar ostane gospodar prej ko slej, in posel dobi od njega svoje plačilo, naj si je denar vzel s kupa ali pa si ga je izposodil. Zato naj se posli ne posmehujejo gospodarjevi stiski in naj ga ne nadlegujejo nalašč za denar ravno takrat, ko vidijo, da ga nima. Druga važna dolžnost posla je pridnost. Bolj ko kdaj prej, teži kmeta dandanes vzdržavanje in plačevanje poslov, bolj ko kdaj prej mora skrbeti, da zmaguje to vedno večje breme. Zato pa je tudi dolžnost posla, da vse svoje moči zastavi v korist kmeta, da v polni meri zasluži svojo hrano in plačo. Dela naj vestno, kakor bi delal za sebe samega, pa naj bo gospodar zraven ali odsoten. Ako tega že ne stori iz ljubezni do gospodarja, pa naj stori iz spoštovanja do samega sebe, radi svoje osebne časti. Pač malo je vreden tak posel, ki stori le •oliko, kolikor ravno mora; kdor drži nase, bo storil, kolikor bo največ in najbolje mogel, da bo lahko s ponosom pokazal na svoje delo. Takemu poslu se ne bo slabo godilo in bo prej ali slej našel svojo srečo. O poslih pa, ki gledajo samo nato, kako bi mogli v odsotnosti gospodarja lenuhariti, in vsako delo napravijo ali narobe ali pa le napol, pa ni vredno niti izgubljati besed. Tak posel ni vreden druzega, nego da ga gospodar požene od hiše. Tretja dolžnost posla je zvestoba. Da je krasti greh in velika sramota pred Bogom in pred ljudmi, ve pač vsak otrok. Večjih tatvin se ljudje tudi zelo ogibajo, kajti za pravega pravcatega tatu biti spoznan se vsak boji.Drugače pa je s tatvino v malem'; tu imajo ljudje precej široko vest, češ, kaj bi taka malenkosti A vendar je tatvina tudi šivanka, če jo vzameš svojemu bližnjemu brez njegove vednosti. Pomisli naj vsak nase, kako nevoljen je, ako mu zmanjka še taka malenkost; ravno tako neprijetno je to drugim. Potem pa je tudi to: danes malenkost, jutri malenkost, pojutrajšnim zopet itd., — no, tako iz samih malenkosti nastane velika množina, ki bi zaslužila kazni pred sodnijo. Vsak posel naj bi pač strogo držal na svojo čast ter ne vzel gospodarju nikoli niti najmanjše stvari; kajti tudi najmanjša kraja se lahko spremeni v železno srajco, ki je človek ne sleče več. Tako se postane tat in se izgubi čut poštenja, predno se je človek prav zavedel svojih pregreškov. Nekateri posli pa so taki, da ne jemljo gospodarju sicer zase, pač pa za druge, češ, kaj pa to, saj gospodar ima dosti, a mene bodo ljudje hvalili, da imam dobro srce. Tudi to je tatvina. Posel lahko prosi gospodinjo za tega ali onega, sam iz svoje volje pa ne sme ničesar jemati in razdajati. Posel je tudi dolžan preprečiti, oziroma gospodarju naznaniti vsako tatvino, ki jo drugi izvrše. Seveda, ako so tatovi domači ljudje, mora postopati previdno, da si ne nakoplje sovraštva in ne napravi prehudega razdora v družini. Najbolje je, da govori z gospodinjo, ki bo nadalje postopala po svoji vesti. To so temeljne dolžnosti, ki naj jih posel prinese k hiši : spoštovanje in pokorščina do gospodarja, pridnost in zvestoba. Potem bo tudi gospodar gledal, kako bi bolje postregel, plačal in počastil posla, potem bodo kmečki posli uživali stokrat lepše življenje, nego delavci v mestih in rudnikih. Ko bo še izvedeno zavarovanje za starost in onemoglost, potem res ne vemo, kdo bi bil tako nespameten, da bi iz ljubega domačega kraja tiščal proč v tuji svet, kjer ga nihče ne pozna in ne mara in kjer preži nanj pokvarjenost in prerana smrt. K sklepu moramo le še nekaj omeniti: posel naj gleda, da ne bo z besedo ali dejanjem pohujšal gospodarjevih mladoletnih otrok. Pač je dolžnost vsakega človeka, da pošteno živi in ne dela pohujšanja; a to je treba zlasti poslom zabičavati, ki v tem oziru - žalibog — premnogo greše. Naj imajo torej posli vedno pred očmi božji opomin, da gorje tistemu, ki pohujša otroka. S tem končujemo in upamo, da nam pošteni posli ne bodo zamerili — poštene besede. «ttžssš Najnovejši dogodki. Dogodki v Perziji. Berolin, 3. avgusta. »Lokal-Anzeiger« poroča iz Teherana: Na poletnem bivališču turškega poslaništva se je vršil shod, ki je sklenil, da pozove šaha, naj hitro skliče perzijski državni zbor. Turški poslanik zagotavlja, da se je vršil shod proti njegovi volji. V Tebr.su je razburilo poročilo o turški ustavi prebivalstvo. Boji so ponehali. Sahove čete bodo zapustile Teheran in se podale v Tebris na revolucionarje. Boje se, da se upro šahovi vojaki, ker ne dobivajo plač. Smrtne obsodbe v Varšavi. Varšava, 3. avgusta. Na povelje generalnega gubernatorja Skalona so obesili štiri na smrt obsojene osebe. Socialno demokraška stranka je doposlala generalnemu gubernatorju svarilo in protest. Proti sultanu. B e r o I i n, 3. avgusta. »Vossische Zeitung« poročajo iz Soluna: Tu se je javno pokazala nezadovoljnost s sultanom. Odtrgali so povsod javno napise s sultanovim imenom. Vršile so se pa manifestacije za princa Jusufa Izedina, sina prejšnjega sultana Abdul Azisa. Izedin je priljubljen in dela se na to, da postane sultan Izedin. Sultan bolan. L o n d o n , 3. avgusta. »Times« poročajo iz Carigrada: Sultan je zaradi zadnjih dogodkov zelo pobit. Odnehal je toliko, ker je bolan. Izet paša na angleški ladji. Carigrad, 3. avgusta. »Ikdam« poroča, da je došla angleška ladja »Maria« v Dardanele. Na ladji se nahaja pobegli nekdanji sultanov ljubljenec Izet paša, s katerim sta govorila mutesduf in angleški konzul, ki je izjavil, da hoče postopati po svojih inštrukcijah. »Ikdam« poroča, naj se prebivalstvo mirno zadrži, ker se reši zadeva po mednarodnih običajih. Proti Izet paši je ljudstvo tako razburjeno- da se boje za njegovo življenje, če bi ga izročili Turčiji. Odbor za slogo /n za napredek. Carigrad, 3. avgusta. »Ikdam« objavlja brzojavko odrinskega odbora za slogo in napredek, ki naglaša: Sultan je naša edina zaščita. Njegovo osebo ščitita duh in kri vse armade in naroda. Podnevi in ponoči molimo za njegovo življenje. Odstaviti smo nameravali le nekaj izdajalcev, kar je sultan izpolnil. Prisega na ustavo. Carigrad, 3. avgusta. V taksimski vojašnici, Pera, so prisegli častniki in vojaki na ustavo. Klicali so viharno slava, kadar se je čitalo sultanovo ime. Tudi v ostalih carigrajskih vojašnicah je prisegalo vojaštvo na ustavo. Nemčija in Turčija. Berolin, 3. avgusta. »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše, da Nemčija želi, naj bi biyalo v Turčiji močno svobodno ljudstvo pod vlado naprednega vladarja. Protinemška demonstracija v Carigradu. London, 3. avgusta. »Köln. Zeitung« poroča iz Carigrada, da se je poizkušala v municipalnem parku protinemška demonstracija, ki se je pa izjalovila. Ovacije mladoturkom v Solunu. S o 1 u n , 3. avgusta. Iz Velese je do-šlo 400 oseb raznih narodnosti in mnogo odposlaništev, ki so se zahvaljevali in čestitali na uspehih mladoturškemu odboru. Poseljen vlak vojakov, uradnikov in častnikov se je odpeljal v Carigrad, da se zahvalijo sultanu za ustavo. Iz raznih krajev. Cas je zlato! Strokovni list »System« iz New Yörka poroča sledeče: V 14 nadstropju neke hiše, ki je namenjena trgovini, se nahaja skrajno razkošno opremljena restavracija. Služi ta restavracija vsak dan le 15 gostom. Streže tem gostom 20 natakarjev. Osobja v kuhinji je okrog 100. Gosti so vsi večkratni milijonarji in, veliki skopuhi. Ne skoparjo sicer z zlatom, ampak s časom. Nimajo nič dražjega kot čas. Teh petnajst oseb lahko vsak čas posodijo milijardo, če je treba, od časa pa ne morejo posoditi niti minute. Celo pri južini delajo. Med južino večkrat ustanovijo ali pa odpravijo važna milijonarska podjetja. Vse kar govorijo, traja le gotove minute. Ko te pretečejo, se prične takoj pogovor o drugi snovi. »Timekeeper«, kot ga imenujejo, je majhen, močan gospod, ki ima le 10,000.000 dolarjev (t. j. 50,000.000 kron) premoženja, ima edino prednost, da pazi na minute in sekunde. Njegovemu povelju je vse podvrženo. Samo da reče on »tirne«, se že konča pogovor in se prične zopet o kakem drugem predmetu. Iz kraljestva »velikih« zločincev. Beg znamenitega tatu diiamantov, ibernarne, je takoj vzbudil veliko zanimanje Parižanov. Povsod, kjer je večie število ljudi, se govori gotovo o posrečenem begu »kralja« dijamantov. Seveda ne pozabijo pri tem njegovih prednikov. S posebnim zanimanjem pa govorijo o takih zločincih, ki so odnesli pete šele takrat, ko so bili že v zanjki. Pred vsem se razgovarjajo o mojstrskem begu goljufa Boulaines. Ta je bil 2. oktobra 1902 obsojen radi poneverjenja, goljufije in druaih v to vrsto spadajočih zločinov. 21. oktobra je bil pripeljan k preiskovalnemu sodniku Cosnacu. Ko je zapustil preiskovalno sobo, je rekel svojima stražnikoma, da hoče obedovat v hotelu. Seveda sta mu oba agenta takoj dovolila, ker jima je sodnik naročil, da naj ujetnik obeduje, kjer mu l;ubo. Ta je šel obedovat v najbolj eleganten hotel, kjer ga je stal obed 40 frankov. Po obedu se je pustil od nadzornikov peljati k svoji znanki. Ker sta bila agenta uljudna, sta ostala pred sobo in pustila Boulainesa samega. Ker je imela soba dva izhoda, je Boulaines to priliko porabil in pustil uljudna agenta sama oditi, on je pa tudi sam odšel pri drugem izhodu. — »Znameniti« goljuf Altmayer je bil vkljub večkratnim spremembam ven- f darle prijet. V zaporu je napravil načrt za i beg, katerega je tudi mojstrsko izvršil. Pri razpravi preiskovalnega sodnika Villersa je izmaknil neopaženo polo papirja, ki je nosila pečat sodnije. Na to je napisal jet-niškemu ravnatelje sledeče: »Odpustite takoj brez nadaljne preiskave Altmayerja, ki se nahaja v zaporu od 23. oktobra«. — Pri drugi preiskavi je simuliral nerodnost in s komolcem prevrnil akte. Pri pobiranju se mu je posrečilo, da je neopaženo pritisnil pečat preiskovalnega sodnika. Ko je odšel iz dvorane, je izročil orožniku, ki ga je zunaj čakal, pismo, da naj ga izroči jet-niškemu ravnatelju. Ko je ta prečital ukaz, je dal vse Altmayerjeve stvari pospraviti in ga je črez eno uro izpustil. Zapuščeni otrok — diplomat. Zgodilo se je, da je nekoč v mestu Turmu don Bosco dobil nekega zapuščenega dečka, ga vzel seboj v deško zavetišče ter ga tam z dobrimi nauki pripravil, da je postal goreč služabnik božji. To je bil od stari-šev zapuščeni deček Ivan Cagliera, ki si je pridobil tako Boscovo zaupanje, da ga je ta pozneje brez skrbi pustil v Južno Ameriko, kjer je v istem smislu kot don Bosco deloval. Na ta način je vzgojil nešteto dečkov kot dobre člane človeške družbe, ki bi se sicer izgubili v morju hudobije. To plodonosno delovanje je vzbudilo pozornost Pija X., ki je ravno potreboval diplomatičnega zastopnika za sveto stolico v srednjeameriški republiki Kostarika. Na to važno mesto se je odločil postaviti nekdaj zapuščenega dečka Ivana Cagliera. Tako je nekdaj zapuščeni deček postal diplomat. Ta slučaj kaže, kako se je treba zavzeti za zanemarjeno mladino. Koliko talentov se zakoplje ravno s tem, ker se premalo deluje na tem polju. Žrtev znanosti. Iz Londona se poroča: Učeni zdravnik Hall Edwards je pri zdravljenju bolezni, pri katerem je uporabljal Radiograf, zgubil levo roko. Radi tega ne more sedaj več izvrševati svoje službe. Kralj Edvard mu je dovolil 2400 mark letne penzije iz testnega žepa. Nemška češka požrtvovalnost. V letu 1907 so znašali dohodki nemškega »Schui-vereina« 636.473 K, češkega šolskega društva pa v istem času 784.239 K. Razmerje je za Cehe še častnejše, če se pomisli, da nemški »Schulverein« dobiva podpore iz cele Avstrije in Nemčije, »Češka Šolska Matica« pa^ se razteza le na Češko, Moravsko in Šlezijo. Razpis Viljem grof Reichenbach-Les-sonitz-ove ustanove za invalidne pomorske častnike v znesku letnih 200K. Pravico do te ustanove imajo invalidni častniki pomorske bitke z dne 9. maja 1864 pri Helgolandu, odnosno njih vdove in sirote, in če teh ni, oficirji ali njih vdove in sirote iz kasnejših pomorskih bitk. — Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, je vlagati do 15. avgusta t. 1. na »Pomorsko okrajno poveljstvo« v Trstu. Pojasnila daje vojaški urad v Ljubljani, sicer pa okrajna glavarstva. lj Seznam približne potrebščine oskrbovalnih predmetov za dobo 1908/1909 za domobrambo. Intendanca poveljništva domobrambe v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani seznam približne potrebščine predmetov, ki se bodo potrebovali v dobi 1908/1909 za oskrbo c. kr. domobrambe na raznih postajah. Seznam obsega oves, mrvo, slamo, drva in premog. Seznam in splošni pogoji se lahko vpogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Dobavne obravnave se bodo pravočasno razglasile. — Nabiralnike za pisma je si. poštna direkcija v Trstu po dveletni prošnji vendar odredila po vaseh: Kamnje, Polje, Ravne in Nemški Rovt v Bohinju. Hodil bo po naštetih vaseh poštni sel trikrat na teden ter pobiral nabrana pisma. Za ljudi velika dobrota! Adjustiranje pošiljatev carine pro-stih vzorcev. Trgovinsko ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je bilo srbskim carinskim oblastvom pred kratkim naročeno, naj obstoječe predpise glede adjustiranja pošiljatev carine prostih vzorcev blaga brez vrednosti s strogejšo natančnostjo, kakor doslej, izvršujejo. Osobito vzorci tekstilnega blaga morajo biti vedno prikrojeni na predpisani meri 20 in 30 cm. USTAVA V TURČIJI. Svet se še danes čudi, kako da je prišlo tako naglo, tako nepričakovano do preobrata v Turčiji. Saj je bilo o sultanu irtiano, da je vladal kruto in nasilno. Poročila o uvedbi turške ustave so bila zelo mirna. Brzojavke so naglašale, kako da zdaj sultana vse slavi in ljubi. Zadnja poročila pa niso taka. posebno pomirljiva. Dohaja veliko poročil, ki naglašajo, da hočejo mladoturki sultanu vzeti prestol in razglasiti za sultana sina rajnega turškega sultana Abdul Azisa. Vsekakor turške revolucije še ne bo tako hitro konec in doživimo prav lahko presenečenja. ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER Tittoni se poda dne 10. avgusta na mo-ravska posestva kneza Frassa. BOJI V ITALIJANSKIH KOLONIJAH. V italijanski Lomali deželi je porazil dne 11. julija major di Giorgio pri Melletu vstaški rod Bimdel, ki je imel velike izgube. Italijani so izgubili enega poročnika in enega vojaka. SRBSKI PRORAČUN za leto 1908. je skupščina po kratki debati splošno odobrila s 63 proti 25 glasovom. DELAVSKA PENZIJSKA POSTAVA. Delavsko penzijsko postavo je odobrila angleška gosposka zbornica v obliki, v kateri jo je sprejela poslaniška zbornica. JAPONSKI ZUNANJI MINISTER Kamura je došel v Peterburg, da se dogovori z rusko viado o še nerešenih mand-žurskih vprašanjih. Za vinske trgovce. Iz Livade pri Oprtlju. (Dopis.) Glede na gospodarske hibe, kakor je poročal »Slovenec«, se mora priznati, da je to žalostna istina tudi za našo okolico, kakor sploh za vso Istro. Dodati bi se morala pa še druga okolnost, ki pospešuje gospodarsko krizo v Istri. Ta okolnost je prodaja glavnega istrskega pridelka, t. j. vina. Gotovo je najboljše, da se Istra organizira v vinske zadruge s centralo. Toda do tega je pa vendar še kakih pet do deset let. A kako priti v okom zlorabi prodaje vina za ta čas? Ravno v tem nam morejo pomagati jedino le vinski slovenski trgovci, ki so skoro jedini kupci istrskega vina. Slovenski trgovci so večino- ina zavedni narodnjaki in zaslužni rodo-liubi in kot taki bi lahko napravili pri svoji vinski kupčiji veliko rodoljubno delo, ako bi bili pri nakupovanju vina v Istriji nekoliko oprezneji. Z ene strani bi mnogo pomagali svojim bratom v Istriji, na drugi strani bi pa imeli večji dobiček, ker bi dobivali zanesljiva, ceneja in neme-šana vina. Na Licadah pri Oprtlju, v jako živahnem prometnem kraju, posebno za vino, proda se največ vina iz kleti par trgovcev, ki so največji neprijatelji hrvaškega naroda. Tam je pri vinski kupčiji dobička na tisoče; od tega se daje vedno precejšen del za smrtno sovražnico našega naroda, za »Lego nazionale«. In oni trgovci. ki tam kupujejo vino, na ta način sami dajejo vsled neprevidnosti strup svojim krvnim bratom, da jih Italijani v svojih le-ginih šolah moralno, narodno in versko otrujejo. Rekel sem, da se to dogaja vsled neprevidnosti. V naši okolici namreč je pi.r trgovcev, ki se prilizujejo slovenskim trgovcem kot najboljši »Slovenci«, četudi so največji neprijatelji in najnevarnejši ia-ničarji našega naroda. Ti trgovci so otol-stili svoje trebuhe z žulji naših kmetov, sedaj pa jih še po vrhtega prodajajo onim, katerim so se prodali tudi sami. V bližini kolodvora so zavzeli najbolje pozicije za vinsko trgovino in tako prvi privabijo k sebi trgovce. Dogaja se večkrat, da slovenski vinski trgovci do kmetov niti ne pridejo. Kmet je potem primoran prodati vino tem trgovcem, ker drugače bi ga niti ne mogli prodati. Zato, slovenski trgovci, vas poživljamo in uljudno prosimo v vašo lastno korist, pa tudi v interesu našega bednega naroda, da se obrnete na našo posojilnico in hranilnico v Livadah in na posojilnico pri sv. Luciji pri Oprtlju. One vam bodo preskrbele zanesljive može, ki vas bodo peljali do kmetov samih ali pa vam priporočile vsaj naše poštene vinske trgovce! Hvaliti naše vino, to bi bilo odveč. Znano je dobro vinskim trgovcem. Jasen dokaz, da je vino dobro, je to, da smo ga tudi letos prodali skoro vsega, čeprav je bila majhna vinska kupčija. Dobi se ga še par sto hektov belega po 26 do 30 K hekt. Na prodaj je tudi 15 hektov belega muškata. Cena po dogovoru. Domačin. ŽITNE CENE. Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev. Ljubljana, 4. avg. Pšenica, domača ......24.— Rž .........18.— 18.50 Oves ..........— Ajda, črna.........20.— Ajda, siva.........20~ Proso, rumeno ....... Ječmen.......... Fižol, rdeč.........24.— Fižol, koks.........24.- Fižol, mandalon.......22. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 1. avgusta: 3, 2, 29, 83, 47. I NESTLET moke za otroke I I UMUilU luUIIIIU 01 CUOI VU Za zdrave in bolne ofroke kakortudi za bolnena želodcu Obvaruje in odstranjuje otročjo driskotnbluvaie črevesni katar. Knjižica: Otroška hranitev zastonj pri NESTLE Dunaj I.Biberstrasse 11. Kupujte vžigalice 'Slovenske krščanske socialne zveze' z napisom: J korist obmejnim Slovencem". Zahtevajte jih povsodi! Velika oblika teh vžigalic, ki se rabijo navadno v domačem gospodarstvu, ima takole zunanjost: Mala (žepna) oblika teh vžigalic pa je na eni strani taka: Dve roki oklepati slovensko trobojnico. Na vsaki strani pa je 1'pov cvet. Druga stran pa je taka : Slovenci, kuDulte vžigalice le v ikatljlcah, ki Imajo tako zunanjost! boljSih stariJev ln z dobro Šolsko izobrazbo se sprejme 1885 takoj v trgovino z mešanim blagom. 1 — 1 Davorin Podleanik, Radeče pri Zid. mostu A.: kona.« B.: A.: Tehten razlog. »Jaz sem strasten sovražnik za- šili kaj te je priv »Moja žena.« ^dlo do tega?' Pcior, kmeti* la fanti* 1 T moli lekernllkl prikil, katero la-vrinltm ic 25 let, u mi |« po-■retllo, liiion, frna|ti sredstvo <• raat brk In Imi, proli lipa-danfo lai In t j>t>ii>riA(> y/atcri XL-lijv < W>/i' /k- <•<'///' i/i : a nos//ii •( ' /h ■/( L %a/i /i< t/, ve t •/•r/i /i*""J 9 kron 50 za 200 kron vinar, na leto. Drufe hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov donar, M fc U M „jih obrestovanje prekinil«. ■•■toi dovok plača hranilnioa tarna. ——— Naisi«.».» N«]sigurne]ša prilika za itedenjc. A- Kalan I. r., predsednik. Kanonik J IuI.il i »"Mik I. r., podpredsednik. MC* » i Ste v. 0510. 1863 2—1 Razpis. Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu z dveletnim slovenskim poukom jc oddati pet deželnih ustanov /u prihodnje šolsko leto 1908/1909, oziroma tudi za leto 1909M910, ki se začne dne ,?. novembr 1.1. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, ter so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost gre tistim mladeneičem, ki ostanejo, dovršivši šolo na Grmu, gotovo na svojem domu in se bodo pečali s kmetijstvom. vinarstvom in sadjarstvom. Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brezplačno, obleko, životno perilo, obuvalo in šolske potrebščine pa si morajo sami pri-skrbovati. V šolo se sprejmejo tudi plačujoči in zunanji učenci. Plačujoči učenci plačujejo za hrano po 80 h na dan in po 40 K šolnine na leto, ter stanujejo brezplačno v zavodu. Vse druge potrebščine si morajo sami priskr-bovati. Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo /unaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine na leto. Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati. Hrano je plačevati vnaprej v mesečnih obrokih, šolnino pa tudi vnaprej v dveh letnih obrokih. Prošnje, svojeročno pisane in kolko-vane s kolkom za 1 K, je poslati do. 5. sept. 1.1. vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, spričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in spričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju prosllčevem. Prošnji za sprejem proti plačilu je pri-dejati obvezno pismo (reverz) staršev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca. Vsak prosilec mora delati sprejemno i/.kušnjo iz slovenskega jezika in pripro-stega računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo. Kedaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej. Učenci, ki dovrše šolo z dobrim uspe-liont, imajo pri vojaščini pogojno pravico do satno dveletne prezentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovalci na svojem ali svojih starsev domu, smejo na podstavi odredbe c. kr. vojnega ministrstva z dne 22. julija leta 1895, št. 4643, prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto. Deže1ni"odbor kranjski V Ljubljani, dne 30. julija 1908. Priporočam (g. čevljarjem In p. L občinstvu novo trgovino z usnjem «••■ni öavijarakimi potrab-soinami v Ljubljani •«. Patra •••*■ 2» nasproti cerkve frančiškanov Izkušal bom, da z dobrim blagom In nizkimi cenami zadovoljim vi« c. odjemalce in prosim i-bilneea oblika. 2844 52-10 K. A. Kragar. Službe 1807 2-1 cerkovnika išče mladenič, ki je do 15. avgusta še v službi pri čč. 00. Jezuitih Vešč je tudi na vrtu. Naslov se izve ravno tam. IUra z verižico R za (amo K 2-— I Radi nakupa velike množine ur pošilja šlezka razpošilj. krasno pozi. 3t; ur idočo prec. uro s sidro, z lepo verižico za samo K 2 - , kakor ludi 3ietno pismeno jamstvo. Razpošilja se 1870 po povzetju 1 —I : I'renss Sellien. Exporthaus : K. n'indiarli, Krakov it JI /21. NB. Za neprim. denar nazaj. : Veliko vodno kolo : za vsako vodo s potrebno transmisijo, žago, pogon žag. mlina ali druge industrije se ceno proda. Vidi se ga še v pogonu neke tovarne. Istotam se proda celoletna malo rabljena naprava za upognene stole. Naslov pove uprava 1772 „Domoljuba." 4 2 U Č ENCA v črevljarsko obrt, starega 14-15 let, sprejme Martin Volk, : črevljarski mojster : 1762 v Litiji. 1-1 Učenec v špecerijsko trgovino se takoj sprejme. Tudi nemščine zmožen ima prednost. Poste restante Bled 1879 .Učenec'. 3-1 Kova naravnost po poŠti : zasebnikom, zajamč. fin. okusa. Franko povzetje 1795 za 5 kilo. Santos reelno fin K 12 40 West Ind. višnj. „ 14 -Salvador zelen . „ 14 50 Gold-Java rumen „ 14 90 Perl-kava izredno fina . . . „ 1550 Portoriko I. moč. , 17 — Pamatang.veliko- zrnata . . „ 20' -Arab.Mocca.plem „ 18 70 Nežgana. Cenik zastonj. Colonial Imp.druž. Reka 133. O. Lastniki gramofonoT i posameznih z gotovo znamko dobite eno plošto zastonj 1 Izborna zaloga gramofonskih In fonografskih plošč od 11 K, oz. 40-600 K. Dobe se plošče in valjarji 1226 vseh vrst. 5 Valerija Kirchnerf Dunaj I. Koiowratring 7 — n Izurlenl agenti se iščejo v vseh krajih za obisk zasebnikov. Dobra in trajna služba Visoka provizija eventuel. stalna plača. Ponudbe na: W. Wiesmaier, Hmptpos'l. 1865 München 1. lo—1 é Priložnostni nakup I Namesto K 20'-, lamo K 3-90 (30.000 komadov prodanih) slane lepa „Gloria" srebrna a plombo 36urna anker-remontolrna žepna ura, prima kolesje z lepim glavir okrovjem s sek. kazalcem In lepo pozlač ali posrebr verižico z obeskom, natančno idoča za samo K 3*50 Dalje ponujam pozlnteno, 3óurno (vele-prima švicarsko kolesje) remont, uro z lepo pozlačeno verižico za samo K 5—. — Zl vsako uro triletno pismeno jamstvo. Po povzetju pošilja: Izvoz ur KOHANE, Krakov št. 48. Na acugaJaJoS. denar nazaj - «nogi ao naročili po dvakrat. „ČAS" znanstvena revi|a, izhaja 10 krat v letu in stane po 5 K na leto. Naročnino prejema upravnlštvo .v Ljubljani. Leposlovni mesečnik „Dom In Svet" stane za celo leto K 10 — Naroča se v Ljubljani. Odlikovano. Ustanovljeno 1870. Vse vrste lovskih puik, dvocevk, rlsanlc, tro-cevk. samokresov, se kupi najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne orožja 52-10 Anton Sodia, Borovlje, Koroško. Bogato ilustrirani ceniki zastonj In franko. Trgovki t klobuki ki trtf Ivan Podlesnik ml. U Ameriko In Rfinodo najzložnejša, najcenejša In najvarnejša vožnja t cUnard Line Bližnji odhod iz domato luke Trsta i Altonija 11. avgusta. Slavonija 25. avgusta, Panonija 8. septembra 1908. . Is L-verpala: Lusitanija, (na)bol|5i, največji ln najlepši parnik sveta), 15/8.. 5/9., 3/10., 24/10. - Mavretanlja 22/8. 12/9., 10/10. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlaeek, Ljubljana. Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega, ?aai *je°ì 1. hmetllsKo MSn z lastnim lovom (jeleni), arondirana z 240 oralov sveta, lepo ležeča 50 oralov lepega, 40-50 let starega gozda, štiri ure od Beljaka (Koroško) oddaljena. 2 Drugo posestvo k prvi hiši pripadajoče dobro obdelano, 1U3 orale obsegajoče. 3. Hiša z 10 oralov njiv in travnikov, sedem oralov gozda, lepo ležeče arondirano, le pet minut od postaje Ledenice, c. kr. železnice Beljak-Podrožčica. Vse tri oskrbljenez dobro vodo. - Proda pod ugodnimi pogo|i M. M. H. IZ 1793 (Hauptpostlagernd), Beljak, Koroško. 1 Izdelovanje vaeh prod metov z* zdravilstvo, posebno 2193 12-3 ih (brulQ ta s o v u m etika, (enake in otreka natančno po meri. Pri pogtnik naročilih se mor» naznaniti, ali j. kila na desni ali lavi ali pa na obeh straneh in nj. velikost. Za gg. zdravnik, velika oaloga kirurg, in medic, instrumentov in aparatov, kavčuk-prciimetov, elaitičnih nogavic itd., iodeio-vanfe modereev. K. PI0TR0WSKI, Sv. Petra cesta Levteva hiša it. 32, Ljubljana. I. kranjska a»4|at|a » Mata« steklarstva Ia ellkaaja aa stekla ■ Ai|< «■■•lai Danajika calla I3a, pol«,H«ov«a' se »riparata pretesili! dnheviUel la a. a. slava. ebHn.lv. sa naprava cerkvenih ata»? > anelai* steklarstveai eli .llkanene slekle, slevbenlh del, naprava ekvlrev, 114. H«. -ha. ladl » salmi raalltae parca easka la steklena pesete " "arisi• festi n e ss-sebnlke, sv.Ulka, ekrlr. Itd. pe M|ali|lb ee-aah - Narisi, ceniki In preratael h a» hleve aaalaal, mnege apritecela aa devrt.ee "eie s " asaféalai adleaalee. » agi*laa raspatala.__HOT »-«0 Zahtevajte «astoni la polnila« pronto tno| veliki, bogato Ilustrirani glavni katalog z okoli 3000 zllkaml vaakovntnlb nlklaitlb, irebrnlb In zlatlb nr In vieh vrat tolidnlb zlatnln In srebrnln, glasbil, nsnjatega blaga, kadllnlb prlp-a^ po Izviralh tovaralikih conah. Nlklasta remontoarka ... K S'— Sistem Roskopf patentna ura , 4.— Švicarska, originalni sistem Roskopf patent . . \ , S'--jgfk Registrirana .Adler Roskopf nlkljasta remont, na sidro . T--Srebrna remontoarka .Olo- ria* kolesje, prosto .... S'4( Srebrna remontoarka, dvojni 10 vit k lil pokrov...........12-51 Va *M/3 Budilka..........................290 fc* r \MP Kuhinjska ura..........34 JX/Mm Schwarzwaldska ura.....250 Ura i kukavico.........8 50 Za vsako uro 3 letno pismeno jamstvo. Brez riziki. Zamena dovoljena, ali denar naza|. Prva tvornica za nre * Mostu 1294 15—11 —— Jan Konrad —— in kr. d verni dobavitelj v Mostu «t. 9S6 (Češko) Na prodaj je 8|a|na vodna moč i v obljudenem kraju na Koroškem, pripravna zlasti za kak umetni mlin. Več pove Julij Igerc v Možicah, vulgo „Žagmajster" pri Prevaliah na Koroškem 1866 3-1 Zastonj poftiljam cenik Šivalnih strojev in koles iz kojega si naročite nov, dober in lep Šivalni stroj že od 38 kron naprej ::: Lorenc Rebolj 1805 2 Glavni trg v Kranju. Hiša z gospodarskim poslopjem in malim posestvom, četrt ure od fare in petrazredne šole, kakor tudi žejtzn. 1804 postaje, se poceni proda. 3—2 Več se izve pri Jakobu Povie, gostilničarju pri Staricerkvi, Kočevsko._ Eden ali dva vajenca g, za pekovski obrt se sprejmeta takoj v dobro hiSo. kjer jima je zagotovljena strokovna g izobrazba in preskrba z obleko in hrano za čas 5 učne dobe. — Pojasnila daje Avg. Jenko, pek. mojster, Ljubljana, Mar. Terezije cesta 7. Izurjeno, pridno 1799 3-2 kovitoristinjo s prakso, dobro in zanesljivo računarico, sprejme neka trgovina s kolonijalnim blagom. Pri j. ponudbe z napovedjo plače na .Poštni predal' 69, Trst 7. 5000 ur zastonj Cenik pošljem vsakomur brezplačno in pošt. prosto. Kiod Kron Rosk. pel. J' - budilke . 2 40 irebr. roek. 6* - sveteča 3-— želez , 7- ibit) n jv S-- irebr. dve |. kuhinjske . 3 — platt J. budilka z bitim z godbo s 6 val|i Kron ! Kron 6 — , uraz nihal. 7'— S — zbil) n zv. 9 — 10— z budilko 10 — I J- - I i godbo 1J- — Izvirne Omega, Schaflhauaen, Glashütte, He* Mos, Amalia, c. kr pieizk od K IS, kakor tudi zlatnina In arebrnlna po Izv. tov cenah. 3 letno Jamitvo Zamena ali denar naza). Max Bobnel, Dunaj IV., Margaretenetr 27 76, v latini hI». Zapriseženi cenilec in veifak — Naivef|a in na|s>arejia tvrdka. — Ustanovljeno 1840 MW0 tlik v katalogu zast.nl In franko. Švicarske veznine krasni vzorci, vedno najnovejše ! Zelo priporočljivo za bale. Lepo vezeni batist-r bei in moderne bluze po povzetju na vse strani Avstro-Odrske poiiljaalovit. tovarna veznin Karol Josip Grass t Dobrnlgu. Alt*«** 2 U S5'i 3 Prtdftifluko 6 6 Vzorci Iranko na izbero GraszKamsnarafiz Maoi-im sé z Internatom, Praga, Krakovska ul. 81. Prvi in najstarejši vijaAki pripravi alni zavod Te?aJ ta k a-dete te prirne IS. iulija. te?«) ta enoletne prostovoljce S. si-ptenbrs. Potrebna prediz-obrazha : n.ksj razredov trednje ali meAčanike šole — Prospekt lßyO tast. inj. 4—tO E9IBfSHSCfB3193fBI Rovos' ! (------ Csaik franko. Novoat! i Železna pat, Roskopf-ura JDDIJtlO 5K tri leto, , : aH : : denar nazoj. ; Do danes se je dobila za 5 K le prav navadna ponikljana ura s pS. pirnatim kazalnikom. Z velikim naporom se je sedaj posrečilo narediti za 5 K uro, ki gre 36 ur, teče v kamnih, ima kazalnik iz emajla, kaže natanč. na minuto, okrov iz pravega niklja! in se odpre. Srebr. ure 7 K, z dtojnim okro-vom 10 K. — Zahtevajte cenik zastonj. Anton Klffmann, : tovarna ur, zaloga, Izvoz zlatnine in : : jreDrnine v Mariboru L. 6. ; Priznana dobra delavnica za IZDELOVANJE OBLEK po meri kakor tudi vseh uniform po najnovejšem 1760 kroju. 3 Priznano solidno blago in zmerne cene. Dobto blago v zalogi kakor tudi vzorci v največji izberi. V obilna cenjena naročila se priporočam vele-spoStovanjem Leopold Rajmer, krojaSki mojster. Metlika. Zastonj 1500 zahtevajte mo| llustrovanl cenik o urab, zlatnini, srebrnini itd. Dr. Heger, urar, Juvsllr In griv*. Oelek I. Kapucinska nI.4 (Slavoa.) Gnclilna se da tak°) " "°iBm 1 v,° opravo na Oorenjskem. Kje, pove iz prijaznosti upravniStvo .Domoljuba'. Ib62 2 1 Ponudimo vsako poljubno množino 1 zidarske opeke, zarezanih strešnikov (sistem mm, JI Chi se dajo privezati ali pribiti na late, torej „rni pred .ihariiV Lpnrtlnnd cementa im «me, lončenih peil] itd. Izdajatelj lo odgovorni nrednlk: Dr lgoacl| Žitnik. Tiskala: .Katoliška Tlakami'