Za naše neodrešeno ozemlje. ANTON MERVIČ: Naše šolstvo v zasedenem ozemlju. Poročilo na delegacijskem zborovanju Zaveze v Ljubljani. Kot izgnanec iz naše solnčne Ooriške, naj poročam o šolstvu zasedenega ozemlja. Pripominjam, da imam podatke le o takoimenovani upravni celoti Julijske Benečije, o zasedeni Dalmaciji pa nimam nikakih podatkov. Da orišem vsaj nekoliko položaj v zasedenem ozemlju, moram v duhu nekoliko poseči v polpretekli čas. Ob prevratu. Zadn}i dnevi oktobra Ieta 1918., posebno 28. dan, so bili za nas dnevi veselja. Olasniki nove dobe so bili ti dnevi — a žal, so nam minili. Vstale so nove države na razvalinah Avstrije, dobili smo Jugoslavijo, a mi smo zaman čakali odrešenja. Okupaclja slovenskega ozemlja. TakoJ po odhodu razbite armade, ki je popustila beneško fronto, je prišel k nam Italijan in zasedel po premir}u določeno demarkacijsko črto. Grenka čuvstva se porajajo v meni ob spominu na one dni, ko so prve italijanske čete prišle k nam. Iz oken in vzvišenih prostorov so jim vihrale v pozdrav naše trobojnice.. Ponosno so plapolale V ješenskem vetru — a v srca nam je legal nemir. Prvi Italijani so bili tihi, skromni, mirni. Čutili so se kot odposlance antante, toda bili so med njimi tudi taki, ki so se čutili gospodarje in so nam hoteli to dokazati. Kmalu so bili v svojem elementu. Čutili so se varne. Proti vzhodu so pa drdrali po cestah topovi, na demarkacijsko črto }e odhajala cela armada. Prva presenečenja in prevare. Prvo presenečenje za nas Je bilo, da nam niso pustili več nikakih listov iz Ljubljane in drugod. Vsi naši protesti tliso nič zalegli. Še drugačno je bilo njih postopanje po mestih in v Istrt, kjer so začeli z internacijami in politiŠklmi preganjanji. Kmalu nato so nam prepovedali naše frobojnice in tako je šlo dalje. Ljudstvo je škripalo z zobmi. Šolska mladina je jokala, ko je morala oddati narodne znake. Italijani pa so se nam posmehovali. V šole se niso vtikali precej v začetku. Posamezniki so se čudili, da ]e vse slovensko, da jih ljudstvo ne razunie, toda drugega ni bilo. Šele v" decembru — pravzaprav okolo novega leta — se Je pričela borba za šolstvo. Sele tedaj se jim je zdelo vredno poseči v šolske uredbe. Posamezni štacijski poveljniki so pričeli s svo]im delovanjem, a tedaj se Je Dričela borba, ki se nadaljuje danes in katere konca ne vldimo in ga ne bomo videli še tako kmalu. Položaj šolstva. Oglejmo si nekoliko stanje našega šolstva v zasedenem ozemlju, pred vojno in sedaj, pa se kmalu zavemo, kako stra§ni nevarnosti je izpostavljen najzavednejgi del našega naroda! Desetletja smo se borili proti krivični avstrijski upravi. Groza nas pretrese, če pogledamo, koliko nam je uničila neposredna bližina fronte v solnčni Goriški. Toda še žalostnejši so podatki o izpremembah za okunacije. Kaže se nam jasno, da je naše šolstvo obsojeno k propadanju. Srednje naše šolstvo na okupiranem. ozemlju je popolnoma uničenn, ljudsko šolstvo krvavi iz mnogih ran! Ob prihodu Italijanov. Da pa morem podati vsaj približno sliko o njih delovanju pri nas, posežem nekoliko nazaj do razpada monarhije. Komaj so izginili zadnji ostanki razpadle armade monarhije mimo nas — le semtertja je šel po cesti še posameznik — so se prikazali vredni potomci Rimljanov boječe. sramežljivo. postopajoč okoli nas. Bili so io ^nagoviti Italijani, ki so se previdno ozirai. rr ^se strani in se bali, da jih ne napadejo iz zasede Avstrijci, ki jih faktično ni bilo več. Skromni, vljudni se niso v začetku vtikali v upravne, politiške in Šolske razmere naših kraiev. Pod vtiskom osvoboditve. Z javnih in zasebnih poslopij so vihrale ponosno naše trobojnice — šole so' bile odprte, in naša mladina je hodila redno v šole, čuteč se jugoslovansko — ponosno, da ji je domovina svobodna. Vtiski Italijanov. Italijani so zrli na to mladež in se čudili, da jih ljudstvo mrzko gleda in da mladina govori v jeziku, ki jim je bil popolnoma neumljiv. Toda še nekaj ]im ni šlo v glavo. Ljudje niso bili tako hudo sestradani, kot so si oni domišljali. Toda največje presenečenje je bilo zanje to, da so bile šole v vsaki vasi, da ni med ljudstvom analfabetizma. Taktika Italijanov. V novembru so Italijani pri nas na Krasu molčali, šele y decembru se je pričela borba. Štacijski poveljniki so pričeil vsiljevati italijanščino y šolo. Naleteli so pa pri tem na večji ali manjši odpor. V nekaterih šolah so pričeli z zvijačo, drugod z brutalnostjo z italijanskim poukom. K učiteljstvu so prišli y prvem slučaju italijanski kolegi-častniki in izprosili, da bi smeli, ob prostih dneh in urah, ko ni pouka, pričeti nekoliko z italijanščino. Drugod pa so prišli kar z revolverjem v šolo, kakor n. pi\ y Materiji v Istri, grozili učitelju in ga silili, da mora kar po 15 ur tedensko poučevati italijanščino, ko je niti zmožen ni bil. Uvedba Halijanskega pouka. V goriškem okraju so delovali na to, da bi se skrčil pouk na minimum, samo da dobe časa za pouk italijanščine. Vsaj pol ure dnevno jo žele uvesti. To se je godilb v Šmartnem, v Vedrijanu, Ročinju i. dr. Tudi tu odpor otrok. V Šmartnem je primahal italijanski učitelj kar z revolverjem v šolo in zahteval že prvo uro odgovore v italijanščini. Ker jih ni prejel, pa je pričel tako klofutati in razgrajati v šoli, da je bilo komično in obenem tragično gledati junaka med preplašeno mladino, kako kuha jezo v svojem užaljenem srcu. Otroci so pa kmalu spoznali, da tako ne pojde dalje. Nekateri so zlezli na okna in poskakali na prosto, drugi so se poskrili na stranišču, in mogočni Italijan je občudoval kmalu lahko prazne klopi pred seboj. Krivec —učitelj! Seveda — krivec, da se poslovenjena deca po njegovem mnenju ne mara vrniti v naročje Italije, je učitelj. Grožnje staršem. Staršem je grozil zato z internacijo. V Vedrijanu, Kojskem in drugod so otroci izostali od pouka, ko so zvedeli, da bo šolska refekcija in s tem laški pouk. Učitelji — lajikl. V mnogih šolah pa so prišli poučevat italijanščmo vojaki — brez vsake naobrazbe, oziroma kvalifikacije za učiteljski stan. Dejstvo je, da so v kratkem času pričeli na posameznih šolah z italijanščino. Na našem Krasu so s to taktiko uvedli italijanščino v Nabrežini, Tomaju, Dutovljah, Skopem, Štorjah in Komnu. V Nabrežini je prevzel na prošnjo župaiistva pouk v italijanščini tovariŠTnadučitel], ki je jezika zmožen. Drugod so pa določili v ta namen uro od 12.—1. ali pa po šoli od 3.—4. (oziroma 4.—5.) Odpor od strani otrok. Toda sreče ni bilo s tem poukom. V Štorjah so otroci italijanskega učitelja kamenjali, v Dutovljah so mu pobegnili iz šole, v Komnu se je število otrok skr- čilo od kakih 150 v začetku na 6 pri koncu. Trkali so tudi drugod na Šolska vrata, a zaman. V Sežani, Lokvi, Povirju i. dr. so naleteli na tako energičen odpor, da niso več prihajali s temi zahtevami v šolo. Konferenca s slov. šol. voditeljl. Dne 2. januarja 1919 smo bili pozvani vsi šolski voditelji v Sežano k civilnemu kornisarju za sežanski okraj na razgovor o šolstvu. Ob tej priliki smo mu izročili znano spomenico, ki je dvigala v zase- denem ozemlju precej prahu in je bila vzrok, da so se potili karabinijerji vztrajno, da bi izsledili nje pravo očetovstvo in zabranili njemu prehod preko demarkacijske črte. Ob tej priliki smo temeljito pretresli tudi vprašanje italijanskega pouka. Dogovorili smo se, da se italijanščina uvede le tam, kjer je bila prej nemščina, kakor je stalo tudi v naredbi na]višjega italijanskega armadnega poveljstva, oziroma da se jo uvede, kjer jo zahtevajo starši. in to vselej sporazumno z okrajnim šolskim svetom v Sežani. Obljube civilnega komisarja. Oospod komisar je obljubil, da ostane vse pri starem, da bo okupacijska oblast upoštevala slovenski značaj dežele — a zahteva le, da učiteljstvo vrsi dolžnost učitelja-vzgojitelja in ne ,,hujska" Ijudstva! To je bil dogovor! Nadaljni odpor ljudstva. V praksi seveda je šlo po starem. Štacijski poveljniki so izkušali vkljub temu odnesti kaj lavorik s Krasa, pa jim je šlo vse po vodi. Ob značajnosti ljudstva so si opekli svoje prste. »Discretto veneto". Pouk v italijanščini ni napredoval vkljub temu, da so njih listi izumili nekaj čisto novega! Po njih logiki govore namreč vsi prebivalci Primorskega, posebno Kraševci in Vipavci, takoimenovani ,,discretto veneto", nekako mešanico italijanščine in raznih avstrijskih narečij — seveda o slovenščini pe vedo oni ničesar. Po njih mislih je bilo ljudstvo poslovenjeno šele za vlade Fr. Josipa I. Poitalijančevanie na Goriškem. Enak pojav vsiljevanja italijanščine opazujemo po vsem zasedenem ozemlju. Na Tolminskem. Na Tolminskem Je slika ista. Kjer je prej kraljevala nemščina, tara se baha danes italijanščina. Toda tudi tu so štacijska poveljstva mnogo grešila. Hud pritisk v Istri. Mnogo hujši pritisk je v Istri. Saj nam statistika pazinskega okraja kaže, kam plovemo pod italijansko trobojnico. Kjer je le kak renegat ali pa par družin italijanske narodnosti v vasi, tam je odzvonilo slovenskemu, oziroma hrvatskemu pouku. Imenom občine naprosi italijanski župan — ali drug veljak — mnogokrat celo gerent — italijanski častnik, gubernatorat za italijansko šolo — in končanoje. Ker jim pa ni za vzgojni namen; ker jim je pouk deveta briga, zato pa toliko več vnanjega sijaja. Slovesnost celo z mašo, delitev daril, petje italijanskih pesmi i. t. d. — to so sredstva, ki ne ostajajo brez vpliva na neuki narod, in italijanska propaganda triumfira. V postojnskem In logaškem okraju. V postojnskem in y logaškem okraju nfso ravno preveč vsiljevali italijanščine. Edino v vipavskem sodnem okraju so jo tudi uvedli. Ako bi se štacijski poveljniki držali naredbe kr. italijanskega armadnega vodstva, bi ne bilo nepotrebnega razburjenja — toda štacijskim poveljnikom se je mudilo pridobiti si zaslug s povzdigo italijanščine in doživljali so blamažo za blamažo — na armadno vodstvo  pa so poročali neresnico. V kolikih vaseh  ni bilo o italijanščini ne duha ne šluha, po ročilo pa je vkljub temu pripovedovalo o sijajnem razpoloženju občin, o velikem uspehu pouka v šoli. V duhu so šarlatani že zrli >fNovo Italijo" pod Julijskimi Alpami. Doslednosti zaman iščeš med Italijani. Danes govore eno, jutri drugo, danes izdajo en odlok, jutri dragega, ki je temu direktno nasproten, ali vztrajni pa so le. Šolske refekcije — propagandno vodstvo. Da bi imeli z italijanščino več sreče,  so združili pouk italijanščine s šolskimi  refekcijami. Seveda namen refekcij je bil  po njih zatrdilu editio okrepitev oslabelih otroškjh organizmov, sestradanih pod Avstrijo. Toda tudi tu ni bilo enotnosti v postopanju. Ponekod so pričeli kar brez vsakega razgovora z učiteljstvom s ku harjem, drugod so prosili učiteljstvo, naj vpliva na otroke, da bodo hodili po kosilce. Opisati nazorno vsaj nekoliko prizo re ob delitvi kosil, v to bi moral imeti  spretnost pokojnega Cankarja. Kosilo je bilo: kuhan riž (juha) s paradižnikom zabeljen, kruh in sir, ponekod tudi kaj boljšega. Otroci so pričeli hoditi v šole z vrčki  in žlicami. Po pouka opoldne so prišli 3—4 \rojaki s posodami pred šolo in ča- kali na mladino. Seveda ni bilo vsele} prav točno po pouku. Prišli so mfiogokrat prezgodaj, in mladina je postajala nemirna in radovedna, kaj se kadi pred šolo iz kotlov. V vrsti so čakali in prejemali svoj delež kot vojaki na dvorišču vojašnice ali pa pred kuhinjo. Iz radovednosti so v začetku imeli precej odjemalcev. Toda število se je krčilo, ko je bil dnevno riž mnogokrat popolnoma nezabeljen. Najbolj jili je mikal kruh in sir. Na nekaterih šolah so pričeli kuhati že v decembru, januarju, drugod pozneje. Odpor otrok tudi tu! Otroci so riž pridno nosili prasičem — k italijanščini jih pa vseeno ni hotelo biti. Italijanski učitelj ]ih je zamati vabil — uspeha navadno ni imel nobenega. Jzkušali so se sinovi vroče Sicilije ali pa skalnatega Pijemonta prikupiti otrokom, igrali so se ž njimi. Simpatij ni bilo in jih niso mogli pridobiti. Slikanje otrok — za propagando. Izkušali so slikati pdsamezne skupine jedočih — zaman. Kakor jata golobov, ko puhne med nje kragulj, so otroci bežali na vse strani pred vsiljiv.imi Lahi. Tudi zvijača jim navadno ni mogla pripomoči do uspeha. Le v posameznih slučajih se jim je posrečilo napraviti kako fotografijo, ali to je bil halo med Italijani. V ilustriranih listih si gledal slike sestradanih otročičev. Ljudstvo se jim je pa posmebovalo. Božičnlce In obleka. Da bi se prikupili otrokom in.ljudstvu, so v Istri posebno zbirali mladino 0 božiču pod božičnimi drevesi. Prišlo je do akcije za razdeljevanje oblek brezplačno med siromašne otroke. Toda tudi ta akcija ]e padla v vodo. V Sežani je učiteljstvo z duhovščino soglasno odklonilo udeležbo v odboru, a sami niso mogli ničesar napraviti, ker niso imeli blaga in tudi zmisla ni pri njih za akcijo na širši — enotni podlagi. Nekaj cunj so res pripeljali iz Italije, ali s tem si niso pridobili nikakih sitnpatij. Še to so razdeljevali štacijski poveljniki brez vsakega načrta, kar svojeglavno med občinstvo. Ustanavljanje zavodov In šol. Mnogo nevarnejše kakor navedeno utegne postati našemu Ijudstvu ustanavljanje zavodov in šol po Italijanih. Sai neprestano govore, da otvorijo s šolskim 1. 1919-20 v Tolminu učiteljišče, v Ajdovščini realko, dosedaj v Idriji, v Sežani, pa gimnazijo. Seveda, o srednjem šalstvu y Trstu in v Gorici ni več govora! To sta italijanski mesti, ki ju ne sme okužiti slovanski duh. Učiteljišče v Tohnlna. Ali bodo Italijani držali obljubo all ne, to pokaže najbližja bodpčnost; fakt pa je, da imamo že nekaj tu, kar pogubno vpliva na našo mladež, in to je konvikt y Tolminu. Ta zavod je pravzaprav pripravnica za učiteljišča s konviktom, kjer pripravniki stanujejo. Na pripravnici poučujejo italijanščino, in sicer v dveh oddelkih. V I. oddelku so oni, ki ne znajo niti besedice italijanščine. V II. oddelek hodijo taki, ki znajo ne- kaj Dantejevega jezika. V I. oddelku poučuje italijanščino uČiteljlca — beneška Slovenka iz St. Petra, ki pa je zagrizena Italijanka. V II. oddelku uči Italijan — vojak. ..Convito Francesco Scodnig.'* Dijaki stanujejo v konviktu, ki nosi ime ,,Convito Francesco Scodnig" po de- zerterju, ki je bil doma nekje pri Kanalu. V zavodu je 30 brezplačnih mest za deč- ke in deklice. Dele pa jim celo brezplačno obleko. Lani je bilo 42 gojencev — med njirai 9 učiteljskih otrok. Ravnatelj zavoda je Spazzapan, okr. šolski Tiadzornik — ki, dasi renegat, jako rad govori slovensko z gojenci. Nasprotno pa prefekt, učitelj — vo- jak in voditeljica ženskega oddelka — be- neška Slovenka — po mišljenju naciona- listična Italijanka, govorita z dijaki le ita-  lijansko. Kam privede to 14 —151etno mladino! Bodo-li to učitelji — učiteljice — Slovenci? Na to ne odgovarjam, ker ]e odgovor jasen vsakomur! Kdor želi o tem razmišijati, si lahko predstavi v duhu, kdaj izgine zavednost iz ljudstva, ki bo pod vplivom takega učiteljstva. Itatiianske šole — za porušene naše vasL Tako, kakor so nastopili v Tolminu, tako bodo tudi drugod — zastrupljali bodo kri naše krvi, in svet bo gledat mirno v svojem egoizmu in ne bo niti zapazil umiranja čuvaria vzhodne obale Adrije. Pri nas na Krasu so odprli italijansko ŠOlo v Brestovici, vasi, ki je pravzaprav ni več. V to šolo naj hodijo otroci iz bližnjih vasi, v katere se Je vrnilo že nekaj beguncev. Izpreminjanje našlh šol v italijanske. Da Jih pridobe za svoje nečedne namene, jih hodijo iskat na dom z avtomobili. V skriti Trebušl na Tolminskem so tudi že odprli italijansko šolo. V Istri pa kar po vrsti zapirajo slovanske šole in odpirajo svoje, saj Istro smatrajo za italijansko deželo, v kateri biva le nekoliko priseljencev pastirjev in kmetov Slovanov. Za pouk jim ni — njim je le za reklamo — in v to so dobra vsa sredstva, četudi še tako umazana. Na Doberdobu je nekaka utrakvistična šola, y kateri bo italijanščina gotovo izpodrinila slovenščino. Oglejmo si še kaj po nesrečni Goriški in po drugih zasedenih delih naše domovine in še marsikaj se nam pokaže, kar nam osvetli italijansko taktiko in njih trud polagoma izpodriniti slovenščino iz šolstva, zatreti vsak narodni ponos, zasužniti učiteljstvo. Kdo pa so nadzorniki šolstva? V sežanskem okraju je prof. Demonte, v goriškem je po imenu še vedno tovariš Sivec, v Tolminu vlada Spazzapan, v Postojni pašuje BandelJ. V Trstu je nek Tauzher ali Tavčar — v Kopru je še vedno Dominko. Za druge okraje manjkajo podatki. Kdo so te osebe in kako so postali nadzorniki? Našega nadzornika M. Kantčta so se odkrižali prav na nečeden način. Dobil je dovoljenje oditi k družini v Ljubljano, v Logatcu so ga čakali karabinerji, če bi se vračal. Pri odpotovanju pa so ga natančno preiskali v Sežani in v Logatcu in iskali bogve kakih spisov pri njem. Kdo izmed nas bi se vračal v zasedeno ozemlje, ako bi se mu godilo tako, kot njemu? Seveda okraj je ostal sedaj brez nadzornika. Toda Italijani so iznajdIjivi. Iskali so med učiteljstvom po Krasu, pa ni bilo primerne osebe zanje, tudl v Trstu in okolici ni bilo nič — zato so spravili v Sežano profesorja kemije — Demonteja, ki je do 15. decembra 1918 služboval na realki v Ljubljani in izginil nenadoma črez noč. Pred odhodom pa je baje poprodal še nekaj kemikalij iz fizikalnega kabineta na tukajšnji realki, kakor pripovedujejo. To je nadzornik! Ne ve niti črkc o šoli in šolskih zadevah, glavna skrb mu je italijanščina. Govori sicer slovensko, ali najrajši le o pouku italijanščine, ki jo pridno priporoča posebno mlajšim tovarišem in tovarišicam in Jih naVdušuje, naj prično takoj s poukom edino-zveličavnega jezika. Omenjam pa, da je prišel čisto neopaženo v urad in do danes ni javil nikomur, da je nastopil službo okrajnega šolskega nadzornika. V Tolmin je prišel za nadzomika Spazzapan — mož, ki je imel postati geometer, bil za prve laške okupacije občinski tajnik v Medani, potem nadzornik šoi v Kobaridu. Mož je skrajno političen in previden — zato toliko nevarnejši. O Sivcu in drugih, ki so nam znani še izza avstrijske vlade, ne izgubljam besedi. Tauzher mi ]e neznan — toliko markantnejša pa je oseba postojnskega nadzornika — odpadnika Vincenca Bandlja. Sramu si mora vinorodna Vipava lice zakrivati, da je bil rojen v tej rajski dolini ta človek, ki izdaja sedaj svoj rod. Ko so po prihodu v naše kraje Italijani ustanovili svoje glasilo, s katerim begajo ljudstvo, so iskali urednika temu izmečku časnikarstva. Prevzel ga ]e g. Vincenc Bandelj. Prvo slovnico italijanskega jezika je spisal jox\ ! Kaka kapaciteta je ta možakar, o tem bi vedeli povedati marsikaj njegovi 'ožji sorojaki iz Dornberga in okolice. ¦ Ta človek je danes voditelj šolstva y postojnskem okraju. Zlobni in dobri jeziki trde, da pridno s&stavlja učne knjige za šolstvo zasedenega ozemlja. Prepričan sem, da bodo te knjige vredno zrcalo njegove plitve iškarjotske duše. Kako nadzoruje šole v svojem okraju, na kak način bi se rad znašal nad učiteljstvom, 0 tem mi je marsikaj zanimivega znano, pa to ne spada vse v pričujočo razpravo. Šolstvo je obsojeno pod temi okolščinami na počasen in popolen propad! Splošna uvedba italijanščlne. S Solskim lctom 1919-20 se uvede na vse ljudske šok zasedenega ozemlja ltalijanščina kot predmet, in sicer počenši s 3. šol. letom. O uvedbi italijanščine v slovanske šole so se posvetovali nadzorniki zasede- nega ozemlja v Trstu in prej imenovani Bandelj je bil zato, da, se uvede ta jezik  že s "1. šol. letom v šole. Zmagal je pa predlog Spazzapanov, naj se z uvedbo počaka do 3. šol. leta. Italijanski tečaji za učiteljstvo. Kdo naj pa poučuje italijanščino? V ta namen so priredili Italijani tečaje za italijanščino v Florenci in drugod za slovansko učiteljstvo. V te tečaje je odšlo že precej učiteljstva. S Tolminskega jih je šlo prav malo, iz drugih okrajev jih je odšlo še precej. Mnenja glede udeležbe v teh tečajih so  bila različna. Mnogi snio, vztrajajoč na stališču, podanem v znani izjavi civilne- mu komisarijatu, odklanjali udeležbo, ker  Italija nima pravzaprav pravice posezati kot okupacijska oblast y uredbo šolstva; drugi so pa poudarjali, in to posebno Tr- žačani, da je bolje, ako se udeležimo te- čaja v kolikor mogoče velikem številu. Tudi njih rnnenje Je avaževanja vredno, ker bodo učitelji, ki pridejo iz tečaja, pou- čevali sarai italijanščino, ko bodo naj- brže drugje to vršili Italijani — potovalni učitelji. Šlo je pa iz našega okraja skoro več tovarišic kot tovarišev, a mnoge med njitni je gnala zgolj radovednost, da si ogledajo prelepo Florenco. Uradni jezlk za šolstvo. Uradni jezik sežanskega okrajnega šolskega sveta je še slovenski, v Gorici je uradovanje dvojezično, v Tolminu italijansko. Šolska vodstva smejo tudi tu odgovarjati v slovenščini. Nekateri voditelji se pa, boječ internacije, ne upajo več pisati v slovenščini ter dopisujejo vse v italijanščini, to oni, ki so okusili gorje ujetništva, oziroma deportiranja po solnčni Italiji. . Učiteljska društva. Učiteljska društva — razen tržaŠkega — spe, sežansko je pa razpuščeno, toda o tein govorim na drugem mestu. Postopanje z učiteljstvom. Napram učiteljstvu niso na splošno do sedaj — razen Istre — preveč nasil- ni; razen v iiekaj slučajih. V sežanskem okraju je le eden interniran — zaradi boljševizma, pravijo Italijani. Nadzoru- jejo pa pridno vse osumljence in pri mar- sikom je manjkalo le za las, pa bi bil v zaporu, tako n. pr. naš Hreščak. Pisca pričujočega so hoteli kazensko premestiti, ker jim ni bil všeč kot občinski tajnik i. dr.  Zagrozili so pa še nekaterim drugim, da  jih bodo premestili, ako ne bodo boljši Italijani, oziroma ne bodo narodno miro-  vali. Ravnotako ni posebno veliko število internifanih po ostalih okrajih Goriške. Na Tolminskem sta bili dve učiteljski osebi premeščeni. S tem pa ni rečeno, da imajo tovariši in tovarišice tam lepo in mirno življenje. Narodno-politično se ne tnorejo ganiti. Molčati morajo, in to je hudo. Molče opazovati demoralizacijo, ki se širi med ljudstvom, to je naravnost strašno. Shajati se ne smejo, slovenska pesem je zabranjena, vsak njihov korak opazujejo Argusove oči karabinjerjev in njihovih podkupljencev. To človeka boli! Plače učiteljstva. Plačevali pa so učiteljstvo do sedaj po prejšnjera zakonu. Plačo so plačevali v lirah al pari — draginjsko doklado pa po 40 % ključu menjave. Slike kralja v slovensklh šolah. V šole silijo pridno slike njih kralja in kraljice, toda ne uradno,. ampak pod roko. V Divači n. pr. so obesili sliko kralja z dvema zastavama na steno, ko ni bilo zraven nikogar. Učiteljica se je ni upala sama odstraniti, odnesli so jo pa pozneje otroci sami. Gorje njej, če bi bila to storila! Otrokom pa se ne upajo nič reči. V Vremah visi slika nemoteno na steni in tako še marsikje. Omenjam pa, da so Italijani bolj vsiljivi tam, kjer je učitelj ali učiteljica bolj mehak — manj odporen. Kjer čutijo že v naprej odpor, oziroma če poznajo, da imajo opraviti z energičnim človekom, tam ne silijo v šole. ltalijanske zastave za šole. Nekaterim šolam pošiljajo italiianske zastave v dar; tako v goriški okolici šoli na Vogerskem, ki 50 ji poslali zastavo učenci šole iz Varese, za kar naj bi se Šolsko vodstvo primerno zabvalilo.  Nekvaliiicirane učoe os^b«, Kako jini ni do tega, da bi bilo šolstvo  res na višku, temvcč da jim je to le sred-  stvo v dosego njihovih politiških smotrov, kaže tudi to, da nameščajo za učitelje in učiteljice ljudi brez vsake kvalifikacije, tako n. pr. na Tolminskem v Logu in Tr- novem, kjer poučujeta dve učiteljici, ki sta dovršili samo ljudsko šolo. Druge izob- razbe nimajo! SaJ sem že prej omenil, da je za pouk italijanščine dober vsak vojak. V Trebuši — omenjeni že prej — poučuje mladino navaden vojak-Italijan brez vsa- ke strokovne naobrazbe.  Splošna demorallzacija ljudstva. Pred našimi očini se razvila sila žalostna slika našega propada. Toda hujše kot vse dosedaj navedeno ima šele priti v razgovor in to je splošna demoralizacija ljudstva. Pri tem računajo popolnoma pravilno: Degeneriran in demoraliziran narod ni zmožen upirati se tujcu. Tak narod |e lažje zasužnjiti! PlesL Iz vojne se vračajoči vojaki in vojni ujetniki so gotovo želeli po štirih letih trpljenja, biti zopet enkrat veseli. Kako naj bo človek vesel po sedaj vladajočem naziranju? V to je treba plesa. Pričeli so plesati vsevprek. ,,Edinost" iz Trsta je bila polna oglasov 0 tern. Odpor županstev in Inteligenca. 3 do 5 plesov na dan samo na Krasu, to je bilo že preveč. Županstva, še bolj duhovščina in učiteljstvo so izpregledali in se zavedli ogromne nevarnosti, ki je pretila našemu rodu, ako se pojavi ta bo- lezt-n povsod. Italijanske oblastnije niso ovirale plesov. Kdor je zanje prosil, ta je dobil dovoljenje. Protesti prej imenovanih — posebno učiteljstva in duhovščine — so toliko zalegli, da so koraisarijati n. pr. v Sežani obljubili zajeziti to razvado. Plesna dovoljenja niso izdajala več županstva v sporazumu s štacijskimi poveljstvi, ampak odločali so o tem odslej karabinijerji. S tem pa se je začela splošna demoralizacija. Ako ni županstvo dovolilo, so plesaželjni plesali z dovoljenjem karabiniierjev itd. Zabave po posebnih stanovanjih. Še bolj pa so se naučili prirejati plese po zasebnih stanovanjih. Nekaj steklenic chiantija ali drugega vina in pričelo se je ljubimkovanje med dekleti hi vojaštvom  italijanske vojske. Duhovščma je povzdig-  nila svoj glas, svareč mladino pred po-  gttbo, ki ji je pretila, je vršila rodoljubno  dolžnost. Toda kmalu ji je bilo tudi to one-  mogočeno. Civilni komisarijat ji je z itali-  jansko pisanim odlokom prepovedal motiti  harmonijo, ki je baje zavladala med ar-  mado in civilisti. V čast moram poudariti, da so spisi romali naza], odkoder so prišli. ,,Case de! soldatl" in kinematografl. Toda ti plesi, to pohajkovanje je rodilo svoj sad. Pripravilo je tla ovaduštvu. Ženstvo je začelo propadati! K temu so se pridružile takoimenovane ,,case dei soldati", kinematografi in drugo. Sprva je bila udeležba povsod minimalna. ' ,,Casa del soldato" je isto, kar so Nemci imenovali ,,Soldatenheim" (vojaški domi). Tu je postopala napačno naša inteligenca po vaseh. V strahu, da ne pridejo na indeks panslavizma, da se ne zamerijo prehudo vladajoči kliki v deželi, so šli z družinami ponovno k predstavam. Ljudstvo je škripalo z zobmi — ali demoralizirano je le bilo. Saj pravi latinski pregovor: ,,Verba movent, exempla trahunt". Po manjših vaseh so gramofoni nadomestili kinematografe. Koliko staršev je preklinjalo in še danes kolne Italijane. Kuga se je širila. Gorje pa onemu, ki bi le eno besedico zinil proti njim! Vse se je smatralo za žaljenje zmagovite armade! Italiianska taktika. Italijan, rojen komedijant, črnook, živahen, ljubezniv, je navadno imel srečo. Prikupil se je očetu in materi, pridobil srce hčerke! Zraven živila in vino v obilni meri — pa je bilo vse dobro! Koliko truda v teh razmerah vzdržati med ljudstvom živo zavest narodnega ponosa in neuklonljive volje! Toda čast tu preprostemu kmetiču! Značaj je b-il in ostal, sramoto narodu je delal le inteligent. Na plesih, ki so jih prirejali domačini, ni bilo navadno Italijana. Zato pa prirejajo sedaj po Tolminskem in drugod italijanski častniki plese, h katerim vabijo ljudstvo. Okolo Gorice pa se zdaj vrše plesi pod italijansko tro- bojnico, hi v Ajdovščini so n. pr. prisilili župnika, da je inoral z lece naznaniti ples, ki se je ime! vfšiti.  Brezplačna živiia.  Po deželi so delili pozimi živila brezplačno. Namenjena so bila ta živila le na}- potrebnejšim. Toda kaj je pomagalo delati sezname potrebnih, ko so Uelili živež tako, kakor se Je dozdevalo njim prav — samo, da je bilo prepirov v občinah in so ljudje zabavljali na domače oblastnije. Koliko korupcije in krivice je bilo pri tem, 0 tem ve povedati vsakdo, ki }e imel opravka z občinskimi posli.  Utegne me kdo vprašati, čemu to raziagam. ker nima to zveze s šolstvom!? Po mojern mnenju 1e to z ozirom na razvoj šolstva velike važnosti, ker trpi ugled šole in činiteljev, ki imajo z njo opravka v teh razmerah in ima vpliv na otroke in naše*delovanje v šoli. Demoralizacija otrok. Za dela na cestah so jemali celo šolo- dolžne otroke in jih dobro plačevali. Dva- najstleten deček je zaslužil po 9 do 10 lir dnevno s tem, da je razbijal kamenje ob cesti. Kdo bi mislil v teh razmerah na šolo!  Šolsko mladino so ustavljaii po cestah, so ji ponujali pomaranč, rožičev in dr., da bi vzklikali Italiji — toda zaman! Krivec — seveda ¦- ie »čitelj. da so otroci pfoti ltaliji. Značajni ljudje so metali proč živež, ko so jih nacovarjali, naj kličejo ,,Evviva Italia!" Tako n. pr. v Grgarju pod Sv. Ooro, v kra)u, k}er je vSe pokončatio! To bi bil. kratek obris taktike, ki se Je poslužujejo Italijani v dosego svojeganamena. Izbirčni niso v sredstvih — uspehov pa nhnafo zaznamovati do danes posebno mnogo. Upiraj se tu, če moreš! Kdo naj se upre z upoin na uspeh vsemu sistemu n]ih satanskega dela pri uničenki našega truda in dela? Za učitelje samo Julijski Benečani! Kdo bo še tako srečen, da bo imel v Julijski Benečiji še nadalje • učiti teptani rod. o tem bodo odločevali karabinijerji. Kdor ni rojen v zasedenem ozemlju, lahko spravi svoje reči. Gotovo je, da bo moral prej ali slej preko demarkacijske Črte. PopravHa porušenih šol. V goriškem okraju, kjer je največ porušenih šol, popra^ljajo nekoliko zgradbe — ali njih poprave^so pod vsako kritiko. V sobah ni šip, v kotih ni peči. Kdo bo v takih prostorih poučeval — ne vem. Ljudstvo še upa na odrešenje. Po tolikem zlu, ki je plulo mimo naših oči, me utegnete vprašati: Kaj pa ljiidstvo in učiteljstvo stori in dela v teh razmerah? Ljudstvo veruje trdno še danes, da bo rešeno tega tako trdega jarma. Ono upa in ne klone z duhom. Kako željno pričakuje vesti od tu! Kako mrzlo zre na vsiIjivce, ki so prišli do nas in nam zasedli zemljo, ki je naša! Z Italijani noče imeti nikakih stikov. Seveda so vmes tudi izjeme, ali to so jako redke in nikakor ne prihajajo v poštev pri ogromni masi značajnežev. Položaj učiteljstva in društev. Ko so hodili razni karabinijerji in njih častniki popisovati ljudsko razpoloženje; ko sp izpraševali ljudi, kam silijo njih misli in želje, tedaj je bil vselej odgovor: v Jugoslavijo! Seveda je tu učiteljstvo odločujoč činitelj. Stališče učiteljstva sežanskega okraja je dovolj jasno označeno v znani, že tolikokrat omenjeni spomenici. Za nje so Italijani le okupacijska oblast in nič več! V trdem boju s to oblastjo so izvojevali, da plačujejo Italljani plače in draginjske doklade po bivšem avstrijskem zakonu. Prvi |e bil ta okraj, ki je imel urejene dohodke; toda v boju je to dosegel — izgubil je društvo. Društvo je zborovalo 30. januarja 1919. To je bilo prvo in zadnje zborovanje pod htevah za izboljšanje položaja učiteljstva nikogar, je moralo iti. Tržaško učiteljsko društvo. Tržaško društvo tudi deluje — druga pa spe spanje pravičnih. To ni prav! Misliti je treba tu na enotno organizacijo vsega učiteljstva Julijske Benečije.*) To mrtvilo mora prenehati! Posamezni učitelji so pa v teh mesecih oknpacije prestali silno mnogo nen'-;K1\ ;<azen malo izjem se ni ukbnii nalijanom nihče! Pch udarjam to, ker je več značaja med lač nimi, nego med sitimi! *) Ta ie sedaj že izvedena. Uredn. Značajnost učiteljstva. Učiteljstvo je protestiralo proti okupaciji; ono je vztrajalo in ni klonilo z duhom. Koliko bridkih resnic je zalučalo v obraz pritepencem. Zatnan ves njihov trud! Brez zaslombe pri »boljših krogih" mora opešati in kloniti z duhom. Na nobeno slavnost, na nikako prireditev jih ni bilo. Vaška inteligenca pa z malo častnimi izjemami se je vdala! K Vsaki italijanski prireditvi gredo, boje se za svojo kožo — potem pa pojo ,,Buči, buči, morje Adrijansko" ostentativno, da slišijo mimoidoči. Razpravljal bi dalje o tem, toda molčim, da ne navajam podrobnega dela učitelja-trpina v družbi z značajnim dubovništvom dežele. To ni za javnost, ker so siromaki izpostavljeni drugemu nadziranjiL Toliko pa rečem, da bi Italijani malo dosegli, če bi inteligenca vedela, kaj je nie dolžnost! Tako pa čaka tu ogromno delo na izvršitev. Kdo ga naj vrši in kako, ko ne morejo niti skupaj priti zaradi neprestane Vontrole. Resen položaj. Našemu rodu preti ob Adriji pogin! iV> je bridka resnica, ki je ne olepša nobena fraza; to je fakt, pred katerim si nikar ne zatiskajtno ušes in oči! Teptanemu delu naroda grozi dvojen pogin — že opisani moralni propad in pa asiniilacija pod vplivom Italijanstva. Drobec, ki ostane pod Italijo. je tako majhen v primeri z 38miljonskim narodom, da ne prihaja s svojo kulturo niti v poštev. Kako naj narod kljubuje potuj:enjlu? Izredna nadarjenost za priučenje tujih iežikov mu je bolj v kvar kot v korist. O {em govore tisoči poitalijančenih Slovanov iz prejšnjih desetletij v Trstu in v Oorici. Stoletno suženjstvo nam je vcepilo v srca tako spoštovanje vsega tujega, da domače omalovažujemo in vse tuje hvalimo! Koliko krepkih nioči nam je odvzela v preteklih desetletjih asimilacija v Trstu ?n v Gorici! Vse, kar ]e prihaialo iz zaled)a v mesto, se je poizgubilo v najkrajiem času v morju Italijanstva. Šele, ko smo si ustaiiovili v teh mestih krasrm raz vito šolstvo, ko je slovenska mladina začela hoditi v naše zavode, je bil ^toces asrmilacije takorekoč ustavljen. Se^ eda je pri teni imel gospodarski položai velike vtogo. Gospodarsko krepkega rj.^ii ne more nihče zasužniti. Kaj bo sedaj ? Časopisi ih revije. Deset mesecev je preteklo, odkar ninia ljudstvo na obali Adrije zvez z zalecl: jem.*) Iz•Ljubljane ni listov, domači Iišti v Gorici so zatrti. V Trstu izhajata Je ..Łd-inost".in ,,Njiva", poljudno znanstveni Mst. Toda to je odločno premalo, ker nista isia. dovolj razširjena in so bile pošiiie zveze do nedavno pod vsako kritik.i. .,. Okjipacjjska oblast nam ponuja svojega potujčevalca. ,,GoriškegaV Slavenca!\ zmašilb, nevredno imena ^— časopis. " Društveno življenje. ¦ ZiVStaio-je vs-akd društveno delovanje. NtkHt*ira dru-štva so razpuščeria, druga se ne sniejb ganiti. V pevskilr društvih se^neglasi Več slovenska pesem. Tihota, mrtvilo leži- nad nesrečno pokfajino. Šole sosicer še slovenske z navedenimi izjemami. toda^ padajo naglona stopnjo, na kateri so stale šole v letu 1848. Učiteljski naraščaj iz zavodov, po Italijanih ustanovlienih, bo pa v^se drugo, samo ne naroden. Uničenje šolstva. Cvetpče šolštvo TVsta in Gorice je uničeno popolnoma. Kam naj pošlje sedaj naš delavec, naš trpin svoje otroke? Polagonia, a vztrajno bodo vstajale nove §ole po na.ši zemlji. Delitev daril ob raznih prilikah, bozičnice z bogatimi darovi ,,Lege Nazionale" pokojne Avstrije, to bo sedaj vnbvič nastopilo, in sicer vjako pomnoženi obliki. To je pa najboljše sredstvo z'a deinoralizagijo ljudstva! Zgodovinski zgledi. Seveda mi bo marsikdo ugovarjal, da iavednega, značajnega naroda ni mogoče uničtti. Pri tem mi vhajajo misli na Alzaci}o-Loreno, na to sporno ozemlje stoletij med Franeijo in Nemčijo. Toda ta primera ^epa.hudo. Lorena je francoska, Alzačani Pa so že Nemci, kar povzroča krvave spopade med obema plemenoma. Prišlo }e res zaradi teh dežela do spopada med dednima sovražnikoma, toda Alzačani bi ^ie silili preveč v Francijo, ko bi ne imeli dovolj pruskega junkerstva. Kaj pa naš Korotan? Posledice germanizacije so se Dokazale v najžalostnejši luči ob priliki bojev na fronti. Beneške Slovence so nam »ničili. Govore sicer še slovenski jezik, •) SedaJ smo že v drugem letu. Ureda. toda narodnega čuta ni pri njih nikakega. Kaj pa Istra v polpretekli dobi? Kako so siromaki poudarjali svoje Istrstvo, a niso marali niti besedice slišati o Slovenstvu in ,o Hrvatih. ,,Mi sma naši," to je bil njih odgovor, in v tej veri so volili Istrijane za poslance v deželni in državni zbor. Toda ti Istrijani so bili najzagrizenejši Italijani — večinoma renegati! Koliko dobrega ]e tu ustvarila narodna šola! Dvignila je Ijudstvo, oživila v njem narodno zavest — a sedaj?! Brez šol v narodnem duhu je narod izgubljen v doglednem času! Vaška inteligenca.  Najhujše pa je to, da je preprosto ljud-  stvo popolnoma osamljeno. Inteligenca se  drži rezervirano ob strani in mnogi med njo koketirajo direktno z Italijani. Boje se demokratizma! Boje se podrobnega dela za preprosti narod — zato se drži re-  zervirano in paktira z Italijani, zaščitniki starih, od Avstrije podedovanih naredb. Silno sfe je kompromitirala naša vaška elita v novembru ob razpadu monarhije in pri umiku armade. V času prevrata. Vodili so narodne svete in narodno stražo in jo z nespretno roko popolnoma  zavozili ali pa prav nesrarano ižrabili. Odkrito rečem, da je tedaj na Krasu učiteljstvo rešilo položaj in naredilo konec prvotnemu slepomišenju. Ker pa je učiteljstvo, spoznavši težki položaj, iskalo v smislu svoječasnih razgovorov stikov z duhovščino in jih tudi našlo, je bila inteligenca jako potrta. »Inteligenca" je odrekla! Najbrž je spoznala, da je zaigrala ves svoj vpliv, ker je doba puhlih fraz miniia — a za delo pa navadno gospoda ni. S frazami se pa nihče ne zadovoljuje več. Poudarjam pa vnovič, da je tudi med njimi značajnih mož, katerim vsa čast! Mnogi, ki so y politiških bojih na Goriškem pred leti visoko dvigali prapor napredka in omike, živeli takorekoč od ,,farške gonje", so danes pri Italijanih v lnilosti kot dobri prijatelji in širitelji sporazuma med tujcem-vsiljivcem in domačo rajo! Prvoboritelji naroda so odrekli! Preden preidem k nadaljnjerau, omenjam tu jiaravnost sramotni beg vodilnih krogov politike na Goriškem. Komaj so Italijani prišli y naše kraje, gospoda jo je že z malimi izjemami popihala! Kje so prvoboritelji politiških strank? Razen nekaj požrtvovalnih mož, ki so bili internirani, se ostali niso zmenili za nesrečno deželo prav nič! . Kje so ostali gospodje Fon, Franko itd.?, . •, ¦ Naša apatija in neaktivnost. ¦¦¦-"¦¦.'¦¦¦ ¦ ¦ Vse do sedaj navedeno je.pripomoglo, da srao danes v zasedenem ozemlju pred  katastrofo v narodnem in gosp.odarskem  oziru. V deželo prjhajajo trgovci, Itali-  jani; v deželo sili italijanski kapital; ami: 10 mesecev srao žrli fatalistjčno v ta pro- ces umiranja. Zrli smo v Wilsona in za-  mudili prprrinogo. ,,Wilson bo vse prav  naredil," to. je bilo običajno govorjčenje.  Pozabljaii pa smo pri tem, da je mirovjia konferenca^ v Parizu zasiopnica doseda- nje kapitalistične družbe, ki jjre v prvi vršti le na koristi mednarodnega kapita- lizma — ni pa zasitopnica ljudstev. ; • Zato pa ostajajo vzvišene ideje samo- odločbe in demokracije le prazne fraze, bleščeči naslovi brez vsebine. Hrepenenje po Jugoslaviji. Kako željno smo zrli od poloma koncem oktobra do sedaj proti vzhodu! Koprneli smo Po materi in čakali od nje travodil, tolažbe. pričakovali smo moralne opore — zaman! Borili smo se brez načrta; brez zveze, padali in umirali. Naše število prebivalcev. Koliko imteligerice je bilo interesirane, koliko preprostih ljudi zaprtih, in Čemti? Edino, ker niso klonili tilnika. Pod sovražno peto ječi 488.739 SIovanov, od teh, nad 350.000 Slovencev — ostalo bratje Hrvatje! Seveda velja to le. za Tulijsko Benečiio —• podatkov o.zasedeni Dalmaciji nimam. Tam je okroglo 150 do 200 tisoč bratov odtrganih. Toda ta majhen drobec naroda je imel sorazmerr.o največ šol. Število šol. Vsa Slovenija ima sedaj nekaj nad 700 šol — v zasedenem ozemlju ie 364 slovenskih §ol in 166 hrvatskih šol in to samo od Logatca do stare meje Avstrije v upravni celoti Julijske Benečije. To se pravi, da izide slovenski narod^ ako se Italijan ne umakne, oplenjen naj- boljšega, najžilavejšega dela — manjkala mu bo glava, bratje Hrvatje izgube sicer tudi precej svojih — toda najtežje bodo žrtve malega slovemskega dela troimenega naroda. Gospodarska podlaga — edina rešitev. Učiteljstvo resno razmišlja, kako bi pomagalo ubogemu ljudstvu! Le gospodarsko neodvisem narod, narod, ki ni odvisen od tujega kapitala, se lahko bori in lahko ohrani svoj jezik, svojo kulturo. V Jugoslaviji ni pravega razumevanja. Poudarjam, da sem opazil tekom svoiega bivanja v Jugoslaviji, da ni tukaj pravega umevanja položaja zasedenega ozemlja. Izseljevanje in vzroki. Potrudite se na postajo kakega dne in opazujfe vlake, ki prihajajo. Iz vlakov izstopajo Uudje, ki so tam imeli hišico, posestvice in bili uslužbeni pri železnici ali drugje. Italijani so jim obljubljali vse mogoče ugodnosti, so jih vabili, naj ostanejo tam. samo na Jugoslavijo naj pozabijo in postanejo nekoliko bolj italijansko nadahnjeni. Niso jih premotile njih sladke besede, popustili so dom in odšli! Iz .vlakov izstopajo sinovi posestninikov, uradtiiki.^ uslužbenci raznih kategorij in ponujajo švoje moči domovini v nadaljno n.porabo, stavljajo se ji na razpnligo. Sai vendar ljubijo ti siromaki svojo rodno grudo?! Pa še kako! Le opazujte jah nekoliko, kako željno pričakujejo vesti od ju.^a. ki.ko se zbirajo v omizja brez tazlike staleža in se pogovarjajo o zamujeni rodni zemljici. Zakaj ne vztrajajo, čemu beže? To so vprašania dotnačinov. Ako bi bilo mogoče vztraiati, bi gotovo vztrajali na svojih tleh. Ker jim ni ino^oče in jim je značaj neupogljiv. prihajajo! Konfinacije. Ni li dovolj žrtev, če je samo iz. tržaško-koprške škofije 41 duhovnikov i>nternlranih oztroma izgnaiiih! Ni li dovolj, da je samo na Sardiniji v pregnanstvu nad 2000 na?ih ljudij iz raznih delov zasedenega ozemlja! Preteč gospodarski pogin. K temu se pridružuje še strah pred gospodarskim poginom, ki je očividen. Ves trud desetletij je na tleh, vse naše žrtve so bile zaman. Potem pa vzdrži! Kdor ni poizk-iisil itaHjanske okupacije, ta ne ve ničesar in ni upravičen s -frazami poganjati nikogar nazaj! S tem ni ničesar rešenega! Tako n«. b-Omo zabrariili poitalijančevarioa. Po!eg pai še silna nemoralnbst. ki jo širi italijan sko vbjaštvo brez vzgoje, brez kulture, s svajim lahkim veseljaškim značajem, ki ne loči fesnega od smešnega. Itali|anska nemoralnost. ... Temu pogubnemu vplivu degeneriranih potomcev Rima pa je najbolj izpostavlieno ž&nstvo — saj se dogajajo slučaji popplnega moralnega propada z deklicami. ki lraiogokrat niti ljudski šoli niso odrasle. Nai.narod. njegova. kultura. njegove tradicije — so tako diamentralno. nasprotne ilalijanski kulturi in značaju tega verolomneža, da ni govora o kakem zbližanju. — Bbji, ki jih je bojeval naš rod ob Adfiji z njimi, so neizbrisni in se ne dajo pozabiti! Naš rod hoče biti prost! Naš rod hbče biti prost. naš rod, ki je bil stoietni čuvar vzhodne obale Adrije, ne iio podlaga tujčevi peti — tb je klic onih, ki trpe. in oti'h. ki so pobegnili zaradi neznosnih p-reaanjanj. Tega naj se zaveda vsa Tugoslavija — to nai pride vsem nam v meso in kri. Če pa pariška kbnferenca ne rpo§teva našega glasti: če se mirovni delegati ne brigajo za tožbe kulturno visoko stoječega deia jugoslovatiskega rodu, potem naj prerrvislijo, da se vsako nasilje maščuje, da pride čas, kb bbdo liudstva brez diplomatov in njih tajnih metod črtala nov zemlievid Evrope, sveta, brez ozira na trgovske kapitalistične in druge ozire. ZgoJbviim ima premnogo zeledov, ki nam to potrjujejo. Toda ura je resna, položaj žalosten — odpomrč nujna! Srednješolski tečafl v Trstu. Za sklep v ilustracijb nevzdržnih razmer bi podal še sličico, kako je naSa mladina hodila v srednješolske tečaje. Knjige pod obleko skrite, — vsak iz druge ulice: učiteljstvo. kakor bi hodilo po drugih opravkih s paličico niimo kavaren, da niso karabinerji zavohali prenaglo skrivališča, kjer se je mladina izbbraževala. Raztreseni so bili ti tečaji po vsem mestu, a zanje so vedeli le prizadeti. Vkljub temu so jim jih Italijani večkrat izvohali in treba je bilo seliti se. Ali ni to podobno skrivanju prvih kristyanbv po katakombah? In to.v XX. stoletju, v bsrčju kultume Evrope pred očmi pariške konference?! Sklepam kbt izgnanec z željo, da skoro zasije svbboda tudi naši teptani zemlji, da rešimo, kar je našega! Apel na učiteljstvo. Kbt zastopnik učiteljstva Primorske pa prbsim: I. Vse učiteljstvo naše domovine, da uastavi ves svoj vpliv pri merodajnih činiteljih na deželi in v mestih, se da zavzame z vso vnemo za begunce. Izročamo Vam, tovariši, svoje nesrečne sodeželane v varstvo, da se ne bodo čutili osamljerie In jim ne bo begunstvo zagrnjeno s prezlranjem in omalbvaževanjem kakor dozdaj. II. Vsakega pregnamca iz zasedenega ozemlja naj se sprejme in nni da njegovi zmožnosti in uporabnbsti primerno mesto. Ne delati razločka med domačini in begunci. Zaveza jugoslov. učiteljstva bodi tu nasa čuvarica, ki naj se zavzame za to privladi. Samoobsebi umevno je, da se jim šteteio vsa službena leta. III. Na pover]eništ\ru za uk in bogočastje, oziroma na višjem šolskem svetu pa bodi stalni referent za zasedeno ozemlje. ki naj bo pravni zastopnik od tam prihajajočega učiteljstva. On bodi varuli, zaščitnik nesrečnih, naj vodi statistiko pregnanega ali pribeglega učiteljstva in zasto paj njih interese! Proč s provincializinotn! Vsak provincializem izgini, med nami naj ne bo razlike! Mi smo Slovenci-Jugoslovani in nič dmge^a, učitelji-vzgojitelji in nikak privesek političmih strank, ki bi želele iskrema dobiti nčitelistvo zopet v svoje strankarske roke in strankarsko izrabljanje!