m dolenjka JESENSKA AKCIJSKA PRODAJA OD 12. 9. DO 27. 10. 94 Nižje cene in bogate nagrade dobaviteljev DOLENJKE žrebanje konec oktobra 4 barvni TV in 220 drugih nagrad Št. 42 (2357), leto XLV • Novo mesto, četrtek, 20. oktobra 1994 • Cena: 110 tolarjev HEHEESl v uj oc »- tu >o DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Bo Posavje priključeno Sloveniji? S pogovora posavskih politikov z ministroma dr. Pavlom Gantarjem in Igorjem Umekom - Odločitev o renti in koncesijah šele na prihodnjih rodovih? - Slovenska vas čaka LISCA - Blizu Posavja je milijonsko mesto in meja, ki prinaša več kriminala. Kmetje iz Krškega zaradi psiholoških ovir (bližina nuklearke) ne prodajajo jabolk z dejanskim “geografskim poreklom”. Posavje tudi ni najbolje razumljeno tam, Kjer nastajajo projekti. * s DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Takole nekako je bolj obzirno zaključil razmišljanje na Lisci krški predsednik občinske skupščine Danilo Siter po večurnih pogovorih z ministrom za okolje dr. Pavlom Gantarjem in prometnim ministrom Igorjem Umekom. Predsednica sveta posavskih občin Breda Mijovič je med ključnimi zagatami Posavja omenila tudi Paič PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax : 0608/61-450 Avto hiša Berus servisno prodajni center Velika Cikava 23 Novo mesto tel. 068/25-098 fax. 068/25-641 DELOVANJE JE KRŠKO V SEPTEMBRU V septembru je Jedrska elektrarna Krško dosegla 1,3-odstot-no razpoložljivost in 0,4-odstot-no izkoriščenost zaradi remonta. Proizvedla je neto 1.712 mwh električne energije. Elektrarna je s svojim delovanjem segrela Savo za največ pol stopinje Celzija, dovoljena sprememba temperature pa je 3 stopinje. V povprečju se je septembra temperatura Save dvignila za 0,02 stopinje. Koncentracija radioaktivnosti v efluentih pred izpustom v Savo je bila v mejah za pitno vodo, prav tako tudi koncentracija radioaktivnosti v razdalji pol kilometra od elektrarne. Tudi delež od največje skupne dopustne letne radioaktivnosti v tekočinskih efluentih je bil daleč pod mejo. V septembru so vskladiščili 105 radioaktivnih sodov srednje radioaka-tivnih odpadkov, skupaj torej že 9.660. problematiko Slovenske vasi (bivši Remontni zavod Bregana), kjer ne morejo več čakati na parcelacijo in se pritožujejo zavoljo previsoke cene za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Zaskrbljujoč je zastoj pri iskanju rešitve za odlagališče radioaktivnih odpadkov, prav tako pa tudi zastoj pri pripravi zakonov, ki bi opre-delili rento Posavja zaradi Jedrske elektrarne Krško, in naposled tudi zastoj pri gradnji verige spodnjesavskih elektrarn. Franc Jenič je povedal, da so pridobili začasno odlagališče pri nuklearki. Vprašal je, ali bomo zaprli tovarno, ki ekonomsko dobro deluje, a onesnažuje okolje. Minister Gantar je pojasnil, da spremembe prostorskega plana ne posegajo v mrežo naselij. Dejal je, da bodo občinam, ki si bodo to lahko privoščile, vrnili up- ravno-pravno pristojnost. Po njegovem je vprašanje središča ključno za Posavje. “Ne vidim, zakaj bi občina ali država morala dati nekam rento, če si nekdo privošči onesnaževanje,” je omenil dr. Gantar. Glede spodnjesavskih elektrarn je minister ponovil znano tezo, da z energetskega vidika * Predsednik brežiškega izvršnega sveta Ciril Kolešnik je bil oster in vprašal, kdaj bo Posavje priključeno Sloveniji? Očital je predstavnikom države Slovengc, da so s karto osrednje mreže naselij napravili nepopravljivo škodo. Menil je, da v Posavju niso sposobni narediti niti hektarja pravega odlagališča in da bi scdiy evidenca odlagališč pokazala, da gre pravzaprav za smetišča. ta veriga ni tako pomembna in da se s koncesijami zdaj preveč ne bodo ukvarjali, ampak naj se raje s tem ubadajo bodoči rodovi. Danes v Dolenjskem listu nn 3. struni: • Mlado vino je nebogljeno kot otrok na 4. strani: 0 Disko v gradu in velodrom pred šolo na S.' strani: 0 Malodušje ne bo rešilo čebelarjev na 7. strani: 0 Sodelovanje celuloze in papirja na 9. strani: 0 Kriminalisti prijeli izsiljevalce na 11. strani: 0 Lepše od Janje bilo ni nobene 0 Pomlajena brusniška kraljica glasbil na 12. strani: 0 Trnova pot do atletskih zvezd n MINISTER UMEK Z DOMAČINI ■ Prometni minister Igor Umek (v pogovoru s sevniškimi politiki) je na Lisci povedal, da dokler ne bo denarja za temeljito posodobitev avtoceste Novo mesto - Obrežje, bo morala zadoščati le preplastitev sedanje ceste. Občinam bodo posredovali spisek vseh cest, na katerih načrtujejo posege. (Foto: P. Perc) Nočejo občin Iz zahodne Dolenjske poslali kar štiri pritožbe na Ustavno sodišče RIBNICA, KOČEVJE - Svet krajevne skupnosti Loški potok je 11. oktobra sklenil, da bo sprožil ustavni spor, ker nočejo samostojne občine Loški potok. To so sporočili Ustavnemu sodišču v ponedeljek, 17. oktobra. Zahtevo so utemeljili s tem, da je bilo na zboru občanov izraženo, da nočejo samostojne občine, ampak želijo biti še naprej v občini Ribnica. To so potrdili tudi s kasnejšim referendumom. Podobne pritožbe so z območja sedanje občine Kočevje naslovili na ustavno sodišče še: z območja KS Draga, ki naj bi bila po sedanji odločitvi državnih • OBČINA LOŠKI POTOK -DA ALI NE? - V soboto so Slovenski krščanski demokrati sklicali zbor občanov, na katerem so govorili o organiziranju in prednostih nove občine. Nekaj dni prej je namreč svet KS zavrnil odlučitev državnega zbora za ustanovitev občine, ki bi združila tudi sosednjo Drago, ki pripada kočevski občini. Člani SKD, Slovenska ljudska stranka in Socialdemokratska stranka menijo, da nova občina bo. Državna poslanka in članica komisije za lokalno samoupravo Janja Primožič je ovrgla vsa su-mničcnja, ki govore proti občini. Krajevna skupnost Loški potok pa je že sprožila ustavni spor, prav tako tudi krajevna skupnost Draga. Ljudi bega izigrana referendumska volja. A. K. organov del občine Loški potok, z območja KS Struge, kjer se ljudje ne strinjajo, da bi jih vključili v novo občino Dobrepolje, in z območja KS Osilnica, ki naj bi bila samostojna občina. Proti moški in drugačni nadvladi Srečanje v spomin na kongres SPŽZ - Dr. Mateja Kožuh-Novak: izobraziti moške, pa bodo ženske enakopravne - Suha krajina še nerazvita - Vse bolj ogroženo slovenstvo DOBRNIČ-Odbor za zaznamovanje 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze je pripravil v nedeljo v Dobrniču tradicionalno srečanje v spomin na 1. kongres SPZZ. Udeleženci so razpravljali o nekaterih sodobnih družbenih vprašanjih in poleg tega menili, da protifašistični odpor med 2. svelovno vojno ni nelug, česar naj bi se v Sloveniji sramovali. Dr. Mateja Kožuh-Novak, poslanka v državnem zboru, je, ko je poročala o nedavni kairski konferenci o prebivalstveni politiki, zagovarjala JEČANJE V DOBRNIČU - Srečanja v Dobrniču so se udeležili poleg navedenih tudi Vida Tomšič, državni sekretar v ‘nistrstvu za delo, družino in socialne zadeve Miro Berger, predstavniki Združene liste in borčevske organizacije. V kultnem programu je Zvonka Falkner predstavila še neobjavljene pesmi Vide Brest po izboru Jožeta Zupana. Ljuba in Francka Žužemberka sta peli slovenske pesmi iz obdobja protifašističnega odpora. (Foto: L. M.) Avtomehanika Vidrih Otočec, Šentpeter 51 Tel. 068 85 180 NISSAN DNEVI ODPRTIH VRAT 21.10. - 25.10.94 * predstavitev programa vozil Nissan * testne vožnje mnenje, da v družbah vladajo moški in da so ženske še vedno zapostavljene. Ženske naj se izobražujejo, je menila, in s tem bodo pripomogle k lastni emancipaciji. Od njihove dejavnejše vloge pa bo imela korist tudi družba, saj ženska pamet predstavlja danes v družbi še neizkoriščeno zmogljivost. Odločno je nastopila zoper neenakopravnost med spoloma in pri tem ponovila stališče, za katero je požela aplavz na omenjeni kairski konferenci. “V družbi ženske nimajo besede in so premalo samozavestne. Odločajo moški. Zato je potrebno izobraziti moške, če hočemo odpraviti neenakopravnost žensk,” je poudarila dr. Mateja Kožuh-Novak. V zvezi z upadanjem števila rojstev v Sloveniji je dr. Kožuhova menila, da mladih ni mogoče prisiliti, da bi imeli otroke. Da se bodo družine odločale za več otrok, je potrebno razbremeniti ženske in zagotoviti družinam dovolj visok standard. Če bomo od revnih družin zahtevali, naj imajo več otrok, bomo sprožili nov val izseljevanja, je menila dr. Kožuhova. Za dr. Kožuhovo je slovenska politika do bosanskih beguncev slaba. V razpravi o manj razvitih območjih Slovenije so znova ugotovili, da je Suha krajina še vedno med njimi. Tukaj manjka delovnih mest, zmanjšuje se število prebivalcev in aktivnih kmetij, slabe so prometne zveze, bivalna kultura je na nizki ravni, dopolnilne kmečke dejavnosti niso zaživele, pomoč ostarelim osamljenim ljudem šepa. Po besedah direktorja trebanjske kmetijske zadruge inž. Draga Kotarja je trebanjski del Suhe krajine vendarle precej razvit. Ker večino odločilnih potez zdaj že vleče država, pa je možno, da se bo razvoj teh krajev upočasnil ali ustavil. • Ciril Pungartnik, ki so se mu zahvalili za pomoč Suhi krajini, je opozoril na vse večje družbene razlike, ki jih po njegovem mala Sovenija ne bo mogla odpraviti. Pot v Evropo bo Slovence drago stala, če se kot narod ne bodo znali ob mešanju kultur in gospodarstev zavarovati pred izgubo lastne identitete. Tudi po mnenju generala Lada Kocijana je slovenstvo ogroženo, med drugim gre za prefinjen, a temeljit italijanski pritisk. S srečanja so poslali pozdravno pismo odsotni Mari Rupeni-Osolnik in izjavo za javnost, ki jo objavlja na 15. strani Dolenjski list. m. LUZAR ILM Trgovsko in proizvodno podjetje, 68000 Novo mesto, Bršljin Tel.: 068/324-442 Fax: 068/323-209 TRGOVINA Z MATERIALOM ZA centralno kurjavo vodovod, plin elektriko, barve, laki SERVIS IN MONTAŽA gorilcev centralne kurjave, vodovoda, plinskih peči, klima naprav BREZPLAČNA NASTAVITEV gorilcev, ki so v garancijski dobi in montirani preko TILIE. TERMOTEHNTK A VEG KOT TRGOVINA [ PRIPOROČAMO — nizkotemperaturni kotel KIV Vransko za prvo vgradnjo ali za zamenjavo dotrajanega kotla za centralno kurjavo — segrevanje sanitarne vode s toplotno črpalko je najcenejše — hišna avtomatika vam prihrani od 10 — 30% energije — samo strokovna montaža in servisiranje oljnih in plinskih gorilcev vam zagotavlja redno delovanje in majhno porabo goriva — TERMOTEHNIKA je pravi naslov za dobavo, montažo in servisiranje sistemov ogrevanja, vodovoda, plina, klima naprav itd. Tel. 068/322-550, 323-903, 323-933 Fax: 068/322-050 Nagrajenk; 0892050 ALOJ ZAPUŽE ERNEJ ta tega tedna 1JZIJA G 5, 68310 iRNl£ ENT- JUTRI PRISEGA CERKLJE OB KRKI - V 210. učnem centru Cerklje ob Krki bodo jutri ob 16. uri svečano prisegli vojaki 10. generacije, ki so prispeli v vojašnico v začetku okto-bra. Ob tej priložnosti bodo pripravili kulturni program, v katerem bosta sodelovala Pihalni orkester Lx)če in Mešani pevski zbor Lisca iz Sevnice. VREME Do konca tedna se bo nadaljevalo pretežno suho jesensko vreme, ponekod so možne tudi manjše padavine. Posavje vedno izgublja Obisk visokih gostov iz Ljubljane, ministra za okolje dr. Pavla Gantarja in ministra za promet Igorja Umeka, na razmeroma visoki nadmorski višini (948 m) na Lisci so posavski politiki kaj klavrno izrabili. Predstavniki sedme sile smo lahko poslušali le obnov a “domačih nalog”, Posavcem pa je zato v preobsežnem dnevnem redu zmanjkovalo časa za tehtna vprašanja. Morda pa so tako celo želeli, ker neprijetnih vprašanj gostom niso hoteli zastaviti, da jih morebiti ne bi preveč užalili in si tako po nepotrebnem nakopali zamero? Sicer bo kar držalo, da je že uspeh, če svetu posavskih občin uspe privabiti v regijo kar dva ministra hkrati, in to z močnim sprem-st\’om. Kljub temu pa je na koncu duhamomega zasedanja ostal grenak priokus, da Posavje res izgublja bitko za bitko, da gre za “skupek treh butalskih občin", kjer se predvsem njegovi vodilni politiki ne zmorejo dogovoriti, kaj bi radi. Zato ne preseneča, če je kakšen udeleženec maratonskega pogovora vmes celo zakinkal. V takšnih razmerah si sicer kar prijazni minister Gantar lahko privošči, da tolaži Brežičane (in ostale Posavce), da mreža upravnih središč rti karta, ki bo spremenila svet, da ne spreminja strukture naselij in da gre za “decentralizirano koncentracijo” kar naj bi bilo enako “kompaktiranju naselij. ” Snov za filozofski diskurz? PAVEL PERC % Verouk v javnih šolah? Med predlogi, ki Sloveniji kažejo, kako naj bi dosegla srednjeevropsko razvojno raven, je tudi tisti, da naj bi bil v Soli verouk. Ob tem, da obstajajo pobude za uvedbo verouka, je bolj ko ne jasno, za pouk katere vere naj bi šlo. Zadeva ni sporna, če je povsem jasno, katera je “prava” slovenska vera. Toda statistika najbrž lahko ob vsakem trenutku potrdi, da take vere ni, čeprav bi najbrž brez težav ugotovili, da ima ena od ver vendarle največ pristašev med prebivalci Slovenije. Če bi učenje te vere in ob tem venija daje življenjski prostor svobodi misli, potem mora misliti tako na verne kot na drugače verne in na neverne. Zato bi naredila najbolje, ko bi podpirala nastajanje miselnega okolja, kjer bi državljan začutil vsakršno vero kot svojo najbolj intimno zadevo, kot možnost za svojo lastno osvoboditev. Zato bi lahko obveljalo približno tako pravilo: v javnih šolah naj vsekakor bo pouk o verah, kako in kaj naj verniki verujejo, pa naj v drugih, specializiranih ustanovah pojasnjujejo specializirani učitelji. P / k FRANC ŽUGELJ, samostojni podjetnik iz Čuril pri Metliki: “Pri uvajanju verouka v šole bi se morali zgledovati po o-stalih zahodnoevropskih državah ter njihovih dobrih izkušnjah. Če so tam prišli do zaključka, da je verouk v šoli dobrodošel, zakaj ga ne bi imeli tudi pri nas? Vendar bi morali prej po šolah pripraviti pogovore in ankete s starši, obveljalo pa naj bi mnenje večine. Tako kot nikjer tudi v tem primem prisila ne bi bila dobra.” IVAN KOMAR1ČK1, upokojenec iz Črnomlja: “Ne bi bilo napak, če bi nauk o verstvih poučevali v šoli pri katerem od predmetov, na primer pri zgodovini, saj bi s tem pripomogli k splošni razgledanosti otrok. Ni nujno, da bi bil samostojen predmet. Verouk naj bi spadal v cerkev in v vsaki družini naj bi se sami odločili, ali naj ga otroci obiskujejo ali ne. Če je že cerkev ločena od države, naj bo še ta pouk. Vera je stvar posameznika.” DAMJAN HABINC, poslovodja Tončkovega doma na Lisci: “Po moje verouk ne spada v šolo, ker ne bi smeli mešati cerkve in šole. Starši se bodo že sami odločili, kako bodo vzgajali otroka. Vsekakor pa bi bilo prav, če bi jim omogočili, da bi se njihovi otroci že v osnovni šoli pri pouku seznanili z različnimi religijami po svetu. Več tovrstnega znanja lahko prispeva k večjemu medsebojemu razumevanju med ljudi različnih kultur.” JANEZ POŽES, strojni ključavničar v PKF Trebnje, doma iz Dolenjega Pod-boršta: “Slovenski človek je že dolga stoletja povezan z rimokatoliško cerkvijo in vero, zato ne vidim razlogov, zakaj ne bi o teh za človeštvo pozitivnih naukov, otroke učili še pri verouku v šolah. Čudim se, da nekateri temu tako nasprotujejo, prej, ko je bil v Šolskih programih marksizem pa niso imeli prav nič povedati." NATAŠA ANDOUŠEK. uslužbenka občinske skupščine Kočevje: “Menim, da naj se posameznik odloči, če želi k verouku ali ne. Obvezen pouk je potreben le, če se v njem Solarji seznanijo z vsemi verstvi, mogoče pri nas nekoliko več s krščanstvom. Žal je med mladimi v Kočevju veliko takih, ki imajo za seboj nekulturna in celo kriminalna dejanja. Takim verouk ne bi škodil, saj uči tudi, kako naj bi pošteno in zgledno živeli.” LENA GOVŽE, uslužbenka v zdravstvenem domu v Ribnici: “Verouk naj ostane, kjer je, se pravi v cerkvi. Pouk o verstvih je že zdaj, in sicer je priključen predmetu etika in družba. Cerkev naj bo torej še naprej ločena od države. Ni prav, da se duhovniki vedno bolj vtikajo v politiko. To mnoge ljudi moti in zaradi tega vera ne pridobiva novih privržencev, ampak celo izgublja dosedanje.” ZVONE ŠUŠTARŠIČ, upokojenec iz Novega mesta: “Nisem proti verouku, sem pa proti verouku v osnovni šoli. Zaenkrat je še tako, da vsi otroci niso krščanske vere in zakaj bi jih v to silili. Vsak ima pravico, da se sam odloči. Verouk naj bo v učenčevem prostem času. po možnosti takoj po pouku v poslopju župnišča trste cerkve, kjer je šola. O umiku verouka naj bi se učitelj in lokalni župnik dogovorila v korist otrok.” KARLA PAVKOVIČ, ekonomistka iz Kostanjevice: “Menim, da sedanjega sistema glede verouka ne bi smeli spreminjati, saj bi šlo za zelo korenito spremembo šolskega sistema in je bolje, da ostane cerkev ločena od šole. Odločitev glede obiskovanja verskega pouka v šoli bi morala sloneti predvsem na skupni odločitvi staršev in otrok, ne pa na politikih. Lahko pa bi uvedli predmet verstva sveta v srednje šole.” ANITA NAJGER z Bizeljskega: “Po mojem mnenju verouk sodi v okvir šole. Mislim, da bi ga morali uvesti kot neobvezen predmet ali neke vrste dodatno dejavnost. V vsakem primeru je dobro, da ga ne bi uvedli kot obvezen predmet. Bolje bo, če bo zasnovan tako, da se bodo vanj lahko vljučevali tisti, ki to pač hočejo. Na splošno sem za uvedbo verouka v okviru šole, saj mislim, da se otroci pri verouki nič slabega ne učijo.” Vodotoki naj imajo le enega gospodaija Stališča slovenskih ribičev do novosti v ribištvu Nova podoba Dolenjske banke NOVO MESTO - V ponedeljek so v Dolenjski banki predstavili novo celostno podobo te banke. “Tudi ta celostna podoba, ki je nastala le nekaj mesecev po novem imenu banke, naj bi pripomogla k utrditvi položaja Dolenjske banke na Dolenjskem in v Beli krajini, pa tudi širše, saj želimo doseči široko razpoznavnost Dolenjske banke v slovenskem konkurenčnem prostoru. Z novo celostno podobo hočemo poudariti, da je to banka, kije zrasla iz tradicije poslovno uspešne regijske banke, da imamo jasne cilje in razvojno strategijo,” pravijo v Dolenjski banki. Celotno podobo Dolenjske banke je izdelal Kompas Design iz Ljubljane. Na oblikovni ravni so celostno podobo gradili z dvema osnovnima grafičnima elementoma: keltskim srebrnikom iz 1. stol. pred našim štetjem, najdenim v Novem mestu, in s hranilnikom iz leta 1870, ki so ga uporabljali v Prvi dolenjski hranilnici in posojilnici v Metliki. Prvi element, keltski kovanec, se pojavlja v podtonu na bančnih dokumentih, drugi, hranilnik s starimi kovanci, pa v propagandnih sporočilih, ki naj bi utrdili novo podobo banke v javnosti. Zaščitni znak tvorita osnovna elementa grafične podobe, znak in logotip. Reklamno geslo, kije tudi del celostne podobe, pa se je, pravijo oblikovalci, kar samo izluščilo: S tradicijo v prihodnost. Za promocijsko akcijo so izdelali TV reklamni film, katerega prvi del se dogaja v Metliki pred 100 leti, drugi pa v sedanjem času; pripravili so tudi radijsko propagandno sporočilo, mega plakat in časopisni oglas. A. B. Bela krajina ne bo ostala suha _ Minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc je Belokranjcem zagotovil, da jih pri namakanju polj ne bodo pozabili ■ V Metliki demonstracijski center METLIKA - Predstavniki metliške in črnomaljske vlade so pretekli teden v Metliki pripravili pogovor z ministrom za kmetijstvo in gozdarstvo dr. LJUBLJANA - Na 1. seji skupščine Ribiške zveze Slovenije, ki jo je vodil novi predsednik Borut Jerše, so delegati glavno pozornost namenili predvideni novi ribiški zakonodaji in programski usmeritvi v prihodnjem letu. Ugotovili so, da v pričakovanju zakonskih sprememb na področju sladkovodnega ribištva in vodnega gospodarstva ni kaj čakati. “Slovenski ribiči smo pripravljeni prevzeti vso odgovornost za varstvo voda in naravne dediščine, seveda če nam bo dodeljena generalna koncesija in če bomo imeli ustrezno in že obljubljeno pomoč ministrstev za kmetijstvo in za urejanje okolja. Skratka, zavzemamo se za to, da ostane status quo, kar pomeni, da bi slovenski vodotoki imeli samo enega gospodarja, nekako tako, kot je to bilo do zdaj, seveda s t.i. novo kvaliteto; kakšna naj bi ta bila, pa mora povedati država,” je dejal predsednik Borut Jerše. Ribiška organizacija, ki si prizadeva za enotno organiziranost slovenskega sladkovodnega ribištva, bo tudi v bodoče skrbela za vode in za ohranitev biološkega minimuma. Preprečevala bo nedopustne posege in si prizadevala za zaščito avtohtonega življa ter redkih in ogroženih vrst. V zvezi s temi nalogami bo sodelovala z državnimi in vodnogospodarskimi organi in organizacijami. V prihodnje ne bo moč uresničiti niti enega gospodarskega projekta, pa naj gre za gradnjo hidrocentrale, male elektrarne, ribnika ali ribogojnice, brez javnega razpisa in brez mnenja osrednje ribiške organizacije. Nova zakonodaja bo, kot kaže, tudi na tem področju naredila več reda, za kar je že skrajni čas. Jožetom Ostercem. Beseda je tekla predvsem o melioracijah in namakanju polj v Beli krajini. Ob tem Metličani niso pozabili pohvaliti, daje prav ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo po slovenski vojni naredilo največ za zadovoljstvo tukajšnjih ljudi ob zeleni meji. Belokranjci so spomnili, da je bilo predvsem v zadnjih letih v Beli krajini melioriranih na tisoče hektarov, vendar se vse bolj odpira vprašanje vzdrževanja teh zemljišč. Protestirali so, ker Bela krajina ni vključena v idejni projekt namakanja, menda tudi zato, ker ni pedoloških raziskav, kar pa ne drži. Žato so Belokranjci prepričani, da bi hotel s tovrstnimi raziskavami gotovo še enkrat zaslužiti. Ministra so opozorili, da se prepočasi urejajo zadeve glede demonstracijskega namakalnega centra na Ravnih njivah v Metliki. Minister Osterc je dejal, da je eno od ključnih vprašanj, ali bo vzdrževanje melioriranih zemljišč v prihodnje tudi dolžnost države ali bo padlo na lastnike zemlje. Kmetje morajo po njegovem mnenju počasi prevzeti odgovornost za to, kar jim je bilo dano v upravljanje, čeprav je človeško, da podarjenega ne znajo prav ceniti. Toda Metličani so opozorili na njihovo posebnost, saj so zaradi državne meje morali urediti dodatne poljske poti, ki jih je glede na urejena zemljišča veliko več, kot je povprečje drugod. Minister je obljubil, da bodo agromelioracije tudi vna- prej denarno podprli, v občinah pa bi morali misliti tudi na zložbe zemljišč. A so mu iz Črnomlja takoj postregli s težavami, ki so nastale zaradi istočasne komasacije, hidro in agromelioracije. Zložba zaradi pritožb namreč še ni pravnomočna, zato imajo probleme z vzdrževanjem melioracijskih naprav. Minister je svetoval Belokranjcem, da glede pedoloških raziskav v Beli krajini naslovijo protest na izdelovalce nacionalnega programa. Zatrdil je, da se nikoli niso pogovarjali o tem, da bi bila Bela krajina izključena iz namakanja. Nasprotno, v črnomaljski občini načrtujejo namakanje 1.300 ha, v metliški pa 1.500 ha. Na Krasincuje že moč namakati 56 ha, medtem ko je črpališče za vodo zgrajeno za 135 ha polj. Strinjal se je tudi z demonstracijskim namakalnim centrom v Metliki, a ne na 18 ha, temveč le na 6 ha zemlje, kije last križniškega reda, s katerim ima občina že sklenjeno najemno pogodbo. Minister je prepričan, da bi I v/ m;>ln L iiltnr r;»7#»n vrtnin v Sloveniji le malo kultur, razen vrtnin in sadja, preneslo stroške namakanja, zato bo za demonstracijski center dovolj 6 ha. M. BEZEK-JAKŠE Naši na sejmu Gost-tur Predstavili sta se Dolenjska turistična zveza in OTZ Brežice - Razstavljalo še 8 drugih podjetij MARIBOR - “S turistično ponudbo se je treba ukvarjati profesionalno,” je ob otvoritvi 2. mednarodnega sejma gostinstva in turizma v Mariboru dejal minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar. Tudi letošnji sejem je samo korak naprej v smeri strokovno zasnovane predstavitve in prodaje slovenske ponudbe v turizmu. • Nihče ne ve, koliko zmore, dokler tega ni poskusil. (Goethe) • Na trgu s krompirjem v Sloveniji vladata anarhija in razsulo. (T. Sluga, Kmetijski inštitut Slovenije) SLAVKO DOKL • Smili se mi vsaka ženska, ki ni obdarjena z lepoto. (Nietzsche) Gost-tur je sicer sejem gostinske opreme in predstavitev slovenske turistične ponudbe, vendar so se v času med 12. in 16. oktobrom tu odvijale še številne druge dejavnosti. Ob sejmu je bil še gostinsko-turistični zbor s tradicionalnimi tekmovanji kakovosti gostinske ponudbe, na sejmu je dva dni delovala turistična borza, v Novi dokumenti Dolenjske banke Zamenjevati jih bodo začeli konec meseca - Stari veljajo še do junija prihodnjega leta NOVO MESTO - Ob spremembi svojega imena in ob novi celostni podobi je Dolenjska banka izdelala tudi nove bančne dokumente, in to za vse vrste bančnih hranilnih vlog, bančno knjižico in čeke tekočega računa. Banka bo bančne dokumente zamenjevala postopno, ob obisku komitentov v banki. Tako želijo v Dolenjski banki komitentom olajšati vso stvar in se izogniti čakanju pred bančnimi okenci. Bančne dokumente bodo začeli zamenjevati konec oktobra, o čemer bodo razen s tem prispevkom komitenti obveščeni tudi na druge načine, predvsem pa v pogovorih na bančnem okencu. O zamenjavi bančnih dokumentov je Dolenjska banka obvestila tudi vse pomembnejše poslovne partnerje v Sloveniji. Tako komitenti Dolenjske banke zaradi zamenjave bančnih kartic in čekov ne bodo imeli težav pri poslovanju s tekočim računom te banke. Kot rečeno, bo banka začela izdajati nove bančne kartice in čeke konec tega meseca, stari čeki pa ostanejo v veljavi do konca junija 1995. Do takrat bodo veljale v plačilnem prometu stare in nove bančne kartice ter stari in novi bančni čeki. Komitenti banke bodo lahko uporabljali staro bančno kartico s starimi in novimi čeki ter novo bančno kartico s starimi in novimi čeki. Banka je poskrbela tudi za sodobno zaščito čekov pred poneverbo. Tiskani so na papirju z vodnim tis- bankomata, pa lahko še naprej poslujejo z isto šifro. Tilko kot bančno kartico in čeke bo banka postopno zamenjevala tudi vse vrste hranilnih knjižic. Pri tem je treba povedati, da sedanje hranilne knjižice nimajo omejene veljavnosti, pač pa je le-ta povezana z njihovo dokončno porabo. Banka bo postopno od konca oktobra dalje zamenjevala tudi kartice za devizni tekoči račun in kartice žiro računov komitentov Dolenjske banke. A. B. okviru sejma pa še mednarodni sejmi: Meso 94, Mleko 94 ter Sejem pekarstva in slaščičarstva. Predstavili so se tudi slovenski vinarji, zvrstila so se številna strokovna predavanja in kul-turno-zabavne prireditve. Sejem je res še mlad, kar se mu že na prvi pogled vidi, saj nekako še nima prave duše, vendar pa njegov pomen ni zanemarljiv. To je spoznalo že tudi več podjetij iz Dolenjske, Posavja in Bele krajine, ki so se letos udeležila sejma. V dvorani, kjer so predstavljala ponudbo posamezna slovenska turistična območja, sta tako razstavljali Dolenjska turistična zveza in Občinska turistična zveza Brežice. Prva je skupaj z občinami Metlika, Črnomelj in Novo mesto ter Krkinimi zdravilišči predstavila turistično ponudbo Dolenjske in Bele krajine, druga pa turistično ponudbo občine Brežice. Na sejmu sta se predstavili še dve grosupeljski podjetji - Cookinox in Lian - z gostinsko opremo, poleg nji- ■ ju pa še Eurostyle iz Brestanice s proizvodnjo in prodajo papirnih : izdelkov in ostale galanterije za gostinstvo, gostilna Seličev hram iz Zi- j danega mosta s proizvodnjo in proda- j jo krofov, Dana z Mirne s proizvodnjo alkoholnih in brezalkoholnih pijač, podjetje Nix-Simonič iz Semiča s pro- I dajo hladilnih in klima naprav ter či- j stilcev zraka, Mlin Volovec iz Dobove s proizvodnjo mok, prodajo silosne opreme za pekarne in s ponudbo ti- j nanciranja te opreme ter Mercator j KZ Krka Novo mesto z obarjenimi in 1 poltrajnimi mesnimi izdelki. B. D.-G. ; • Ob vrsti novosti, ki se nanašiyo na zamenjavo bančnih dokumentov, so v Dolenjski banki tudi posodobili storitve AudioTEKS, tako da lahko komitenti informacije o stanju na tekočem in žiro računu dobijo kadarkoli hočejo, 24 ur na dan. Ta mesec je začela banka tudi posodabljati poslovanje na prodajnih mestih, ki poslujejo s plačilno kartico Activa. Banka z uvedbo sodobnih sistemov zagotavlja večjo zaščito pred zlorabo plačilne kartice Activa in omogoča enkratni zqjem podatkov pri opravljenem plačilu za nakupljeno blago. kom in imajo znak, prepoznaven pod ultravijolično svetlobo. Hkrati z novimi bančnimi karticami je banka izdelala za večino komitentov, ki dosegajo ustrezno bančno boniteto, pa še ne uporabljajo bankomata, posebno osebno številko, ki omogoča uporabo storitev na razvejeni mreži bančnih avtomatov. Vsi, ki že imajo posebno številko za uporabo Ljubimko pismo Bo počastitev osvoboditve breme ali čast? Ob nekem odgovoru ljubljanskega župana LJUBLJANA - Prihodnje leto bo vsa demokratična Evropa proslavljala 50. obletnico zmage nad nacifašizmom. Jubilejna obletnica osvoboditve - 5. maja 1995 bo nedvomno tudi za Ljubljano nadvse pomemben praznični dan. Ljubljana je bila štiri leta druge svetovne vojne središče slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. Bolj kot kdajkoli v zgodovini je v tistem hudem času znala v enotno delovanje povezati celotno Slovenijo, ne glede na nekdanje in prihodnje meje: od Koroške in Prekmurja prek Dolenjske do Julijske Benečije. V takratni Evropi ni moč najti tako organiziranega osvobodilnega gibanja, ki bi v tolikšni meri in ob vseh strahotah okupacije tako dosledno gradilo svojo državnost. A to je bila zgodovinska nuja, če smo Slovenci hoteli priti do samostojnosti. Pot slovenskega naroda do kulturne in politične svobode je bila težavna v vsej naši zgodovini; pretrpeti je moral nič koliko udarcev in ponižanj. Trubarje moral bežati na tuje. Linharta so brez imena pokopali, Prešerna zasramovali, Levstika izstradali, Cankarja zaprli, Adamiča in Lundra ustrelili, zatem pa v odločilnem spopadu za slovensko preživetje med drugo vojno pobili še nekaj deset pesnikov in pisateljev, vrsto narodnih duhovnikov, ki so ne glede na odločitve uradne cerkve ostali zvesti svojemu narodu - na tisoče in desettisoče najboljših Slovencev. Tudi zato ima Ljubljana šele dobrih sto let slovenske župane, še precej manj časa slovensko uradovanje, univerzo pa šele 75 let. Zakaj tako kasno? Zato, ker sta bila Slovenija in Ljubljana tisoč in več let napoti močnejšim in številnejšim od nje. Podcenjevati upor Ljubljančanov proti okupatoijem v drugi svetovni vojni pomeni zato podcenjevati celotno slovensko zgodovinsko voljo po samostojnosti, svobodi, hkrati pa tudi zanikati evropska humanistična izročila. Na vse to so pomislili povojni predsedniki sveta in skupščine mesta Ljubljane, predstavniki mestnega odbora Zveze združenj borcev NOB in predstavniki društva Zeleni prstan ter letos spomladi sedanjemu ljubljanskemu županu predlagali, naj naše glavno mesto čimbolj dostojno počasti jubilejno obletnico osvoboditve Ljubljane. Ta pa jim je odgovoril, da “bi bila proslava - spomin na konec druge svetovne vojne za Ljubljano primerna in potrebna”, vendar bi to morala biti “normalna proslava, nikakor politična, ideološka in samo za pol Slovencev”. In še dodal: “Spričo tega, da nam poteka mandat, da bodo volitve v nov mestni svet v začetku decembra 1994, smo bili tudi mnenja, da bi bilo napačno, če bi z našimi odločitvami obremenjevali nov mestni svet”. No, za mesta in za župane drugod po Evropi proslave 50. obletnici zmage nad nacifašizmom nedvomno ne bodo breme, temveč predvsem čast. VINKO BLATNIK DOLENJSKI LIST t. 42 (2357), 20. oktobra 1994, ^ gr P-o Metlika bila središče sadjarstva Slovenska sadjarska razstava v Metliki, prva v samostojni Sloveniji, privabila tisoče obiskovalcev - Predavanja o prodaji sadja ter njegovi vlogi v zdravi prehrani METLIKA - Metlika je bila od minulega petka do torka sadjarsko središče Slovenije, četudi je v vsej Beli krajini le 15 hektarov intenzivnih nasadov, kar v Sloveniji ne predstavlja niti odstotka vseh. Toda požrtvovalni člani Društva sadjarjev Bele krajine so vložili veliko časa, volje in potrpežljivosti, da so s pomočjo Sadjarskega društva Slovenije in ministrstva ter mnogih drugih marljivih Belokranjcev pripravili slovensko sadjarsko razstavo, ki lahko ostane za zgled. SLOVENIJA POSTALA NAJVEČJI VELEPOSESTNIK LJUBLJANA - Država Slovenija je postala največji kmet. Na podlagi zakona o skladu kmetijskih zemljišč je podržavila skupno že 560.000 ha zemlje, od tega 400.000 ha gozdov. Mnogi dosedanji uporabniki te družbene zemlje, ki so se upirali podržav-ljenju, (saj so to zemljo deloma sami odkupili), in to imenovali novo nacionalizacijo, so se vdali in prepustili zemljo državnemu skladu zlasti še, ker slovensko ustavno sodišče očitno noče razsoditi, ali ni ta ukrep protiustaven, kot trdijo dosedanji lastniki te sporne zemlje, ki ob tem dodajajo, da bo taka zemljiška politika imela zelo slabe posledice za kmetijstvo in gospodarstvo kot celoto. Zemljiški sklad zdaj sklepa z njimi zakupne pogodbe in bo jemal po 40 do 400 mark zakupnine od vsakega hektarja, odvisno od kakovosti zemljišč in drugih ekonomskih vplivov. Organizatorji so želeli pokazati vse razsežnosti slovenskega sadjarstva in tojim je nedvomno dobro uspelo. Ne le sadjarsko razstavo, temveč tudi čebelarsko, vinarsko, kulinarično, etnološko, cvetlično ter razstavo del mladih likovnikov so domiselno vključili v prijetno okolje metliškega gradu in zbirk Belokranjskega muzeja. Da sadje lahko koristno popestri zdravo prehrano, so povedali tudi na številnih predavanjih. Da so dosegli namen, je lahko potrdilo tudi okrog šest tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije. Ne nazadnje pa so se tako sadjarji dostojno oddolžili tudi pokojnemu inženirju Francetu Lombergarju, kije dal pobudo za razstavo v Metliki. Kot je na otvoritveni slovesnosti dejal predsednik Društva sadjarjev Bele krajine Mirko Trampuš, sadjarji prevzemajo sporočilo narave, ko razmnožujejo vrsto, plodove pa nudijo potrošnikom v slast in korist. V tem smislu so tudi postavili razstavo: sadjarstvo naj bo ljudem v zdravje in korist, naravi pa ne v škodo. V tem vidijo sadjarji tudi prihodnost svoje dejavnosti. Matjaž Maležič, predsednik Sadjarskega društva Slovenije, ki že skoraj 25 let povezuje slovenske sadjarjeve dejal, da vsaka takšna razstava pospeši razvoj sadjarstva na področju, kjer jo organizirajo. Ustavil se .-4 7 mj- m \?i % P n u 1; i Z NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek ob 9. uri za stojnicami ni bilo posebne gneče, saj je precej prodajalk manjkalo. Ko smo želeli poizvedeti zakaj, je hudomušnež po-vedal, da so odšle na sprehod po mestu. Th čas namreč Milan iz Komunale Pobira pristojbine za najem stojnice. Cene so bile naslednje: radič 200 tolarjev, kislo zelje 95, kostanj 200, grozdje 200, kisla repa 200, mleko 70, Jajca 15 do 18, med 400, propolis 200, oob 200, koren 100, smetana 600, orna redkev 150, merica motovilca 100 in jabolka 80 tolarjev. Pri Sadju ■n zelenjavi so hruške 130, pomaranče 173, čebula 58, zelje 27, jabolka 49, korenje 126, cvetača 270, krompir 27 in radič 210 tolarjev. Djeladi-al je zaračunal: banane 130, jabolka 00, pomaranče 180, mandarine 220, grozdje 200, kivi 380, fižol 250, Paradižnik 280, papriko 200, mlado čebulo 250, dinje 250, zeleno 200, Zelje 35, kostanj 200 in avokado 660 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotni sejem so Prodajalci pripeljali 140 do tri me-?*ce starih in 90 starejših prašičev. Mlajših so prodali 90 po 290 do 325 talarjev, starejših pa 40 po 220 do 280 talarjev kilogram žive teže. S ___________ BOGA TA RA ZSTA VA - Tako kot tisoči obiskovalcev je bil tudi minister dr. Jože Osterc vidno navdušen nad slovensko sadjarsko razstavo v Metliki. Na njej so se namreč v vsej svoji pestrosti predstavili vsi slovenski sadni okoliši, a ne le s sadjem, ki ga pridelujejo sedaj, temveč tudi s starimi in odpornimi ter perspektivnimi sortami. Vso to obilico pridelkov so organizatorji na zanimiv način vključili v zbirke Belokranjskega muzeja v metliškem gradu. (Foto: M.B.-J.) Ajdi spet nekdanja veljava? SEVNICA - Kdo ne pozna ajde? Kdo se še ni zaustavil ob belo obarvani njivi, ko je ta rastlina v najlepšem cvetju? Pred 2. svetovno vojno so ajdo sejali skoraj povsod. Na Krškem polju je bilo veliko ajde do leta 1950. Postopoma so jo prenehali sejati. Krivo je bilo izrojeno seme, nezanesljiv pridelek, občutljivost za pozebo, meglo itd. Čebelar Ivan Stopar je iz Rusije prinesel leta 1970 tetraploid-no ajdo, ki pa se na žalost ni obnesla. Ajda zahteva nekoliko več dela kot drugo žito, pa tudi vreme ob zorenju ni vedno zanesljivo, in to je veijetno eden poglavitnih vzrokov, da je ne sejejo več. Sejali so jo kot strniščni posevek, zaradi česar so jo pogosto uničevale jesenske slane. Vegetacijska doba ajde je 90 dni. Tajnik sevniškega čebelarskega društva Viktor Kladnik, kije s svojim zetom, dr. vet. Blažem Jenetom, na hektar veliki njivi na planoti v bližinu Hrastov in Dobrave nad Sevnico za pšenico ano posejal strnišni posevek 100 kg ajde kranjske sivke, pravi, da ajdini cvetovi izločajo nektar samo dopoldan, ko je cvetje še rosno. Po dr. Evertu 100 ajdovih cvetov med 8. in 10. uro izloči 26,94 mg medičine. “Ker je ajda izredno dišeča in ker popoldanska paša popolnoma preneha, * Na Kladnikovi njivi so pridelali letos 1200 kg ajde. Bilo je obilo zrpja, ki so ga, žal v dežju, omlatili na sodoben način, s kombajnom. Kaj prida paše za Reparjeve čebele iz bližnjega čebelnjaka sicer ni bilo, so pa čebelice temeljito (»prašile rastline. Za 70 čebeljih družin je potrebna površina 10 ha za donos 3 kg medu na panj. A kljub temu so bili vsi zadovoljni, posebej še Viktor Kladnik. “Razumfjivo je, da bodo ajdovi žganci in ajdove palačinke letos pogosto na naši mizi in pri prijateljih čebelarjih. Tudi drugo leto bomo še posejali ta hektar njive z ajdo, ker vidimo, da ni veliko dela in se njda dobro proda mlinarjem. Na njivi pa sta dva pridelka,” je povedal Viktor. iščejo čebele vire drugje, včasih v sosednjih čebelnjakih. Da ne bi sami čebelarji povzročali ropanja, moramo med tem časom pustiti čebele popolnoma pri miru,” opozarjata poznavalca. PR kmetijski nasveti Odličen molzni stroj Harmony ^Molzni stroj je odrešil rejca govedi pa tudi drobnice mukotrpnega zaskega dela, po drugi strani pa mu je postavil več novih zahtev. Brez odatnega znanja in vestnega ravnanja se lahko pridobitev kaj hitro Prevrze v svoje nasprotje, saj gre za stroj, ki dela dobesedno na živem ■ fgamzmu. Tehnične zahteve za material in izdelavo so najvišje, najvišja ni mdi zahteva po higieni, saj se ob malomarnosti in nečistoči prav molz-''stroj s svojimi mlekovodi hitro spremeni v gojišče bakterij in po vodi uspešno pridobivanje mleka... Zadnja leta in še dlje nazaj molzni stroj ni doživel večjih tehnoloških Prememb oz. izboljšav. Podoba je, kot da izdelovalci ne premorejo Dene večje novosti in daje temeljna zamisel tako genialna, da zadošča čimS|C ^?s.e' Seveda ni tako, že iz konkurenčnih razlogov skušajo narediti tj:, b°ljši molzni stroj. Po vsem svetu znana tvrdka Alfa aval je ponu-1 ki ?vrgu svoJ najnovejši dosežek in ga poimenovala Harmonv, preiz-j sili pa so ga tudi naši živinorejski strokovnjaki in rejci. . «armony je za dober kilogram lažja molzna naprava od običajnih, Chm “nemarljiva pridobitev. Bolje je tudi, da na kolektorju nima tli priključkov, na katere bi nataknili sesne gume, temveč se to j £redi na preprostejši način, a tako, da se prepreči zožitev poti mleka. | ^higieno mleka je to zelo pomembno, saj je znano, da se največ ne-! l “ge oz. bakterij zadržuje prav tam. Molzni stroj ima tudi izboljšan I tlJf ,r’ ki je po prostornini večji in ima zato večjo rezervo v pod-j loqsu kar pripomore, da so nihanja podtlaka manjša. Posebno pohva-Uje , ‘J0 Povsem nove sesne gume, ki omogočajo boljše prilagajale !,esLk.onl- Razume se, da so iz najboljšega materiala - gume, ki se ta as dobi na svetovnem trgu. Ifcri kdelek Harmony je, kot piše revija Kmetovalec, pokazal še neka-j. e druge odlike pri navidez čisto majhnih tehničnih izboljšavah. Neje jriembno tudi ni, da se sesne gume zelo dobro držijo na seskih, kar ^ločilno zlasti za prvesnice, ki se strojne molže niso navadile in se fc!!aJ° naprave otresti. Eno z drugim: tisti, ki so stroj preizkusili, tr-J0> da je vreden malo višje cene. Inž. M. L. ODKUP HLODOVINE (068) 26-952 je tudi ob predavanjih, ki so bila tokrat posvečena trenutnim aktualnim problemom v sadjarstvu, zlasti prodaji, saj * Minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc, ki je razstavo odprl, je v slavnostnem govoru dejal, da smo Slovenci močno povezani s sadjem, zato je toliko bolj nenavadno, daje razstava slovenskega sac^a v Metliki prva v samostojni državi. Poudaril je, da lahko pravi napredek v sadjarstvu dosežejo le tista območja, Iger vsi prebivalci zaživijo s sadjarstvom. K temu pa veliko prispevajo razstave, kakršna je bila metliška. sadjarji še vedno premalo vlagajo v marketing ter so preslabo organizirani pri skupnem nastopu na domačem, še bolj pa na tujem trgu. M. BEZEK-JAKŠE Plesnivo seno in spaijena krma sta smrt za kunce Nekaj navodil rejcem Kot pri vseh domačih živalih je tudi pri kuncih uspeh reje odvisen od krmljenja. V hrani morajo živali dobiti dovolj beljakovin, mineralov in rudnin, kunci pa predvsem dovolj celuloze, sicer se lotijo svojih lesenih kletk ali kakih drugih lesenih predmetov, s katerimi pridejo v stik. V jeseni je še dovolj zelene krme, ki jo lahko pokladamo do prve zmrzali, kasneje pa ne več, saj je taka krma zdravstveno nevarna, zlasti za breje živali. Poleg sveže krme je treba vsak dan pokladati suho seno in zagotoviti svežo vodo. Za zdravje kuncev je najbolj pogubna spaijena sveža krma in plesnivo seno, ki predvsem spomladi, ko dobre krme že primanjkuje, na Dolenjskem pobere precej kuncev. Zato je treba biti nadvse pazljiv pri spravilu sena, saj ne sme priti v stik z vlago, pa četudi le v obliki megle. Ko sveže trave ni več, je priporočljivo kuncem polagati korenje, peso, kolerabo ali repo. Krompir mora biti obvezno poprej kuhan, saj sicer vsebuje strupeni solanin. J. BRAČIKA EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Mlado vino je nebogljeno kot otrok Priprave na prvi pretok Med mnogimi vinogradniki je še vedno ukoreninjeno mnenje, da je mlado vino nekaj časa na varnem, potem ko je povrelo. Toda ni tako, po končanem alkoholnem vrenju je vino podobno nebogljenemu otroku, torej potrebuje nadzor in nego. Budno ga moramo spremljati s pokuša-njem in ugotavljanjem občutljivosti na zrak. Pri tem ne gre brez laboratorija; potrebujemo podatke o alkoholu, skupnih in hlapnih kislinah in količini prostega SO,. Da je med alkoholnim vrenjem vezano vse žveplo, ve večina vinogradnikov. Da bi pa ugotovili, ali bo novi letnik zahteval malo ali veliko žvepla, priporočam žveplanje takoj po končanem alkoholnem vrenju, pred-no odnesemo vzorec vina v analizo. Težko je reči, kdaj je žveplanje najbolj koristno za vino, toda žveplanje mladega vina je zelo pomembno. Z laboratorijskimi podatki se bomo lahko z gotovostjo odločali o nadaljnji negi vina. Ne bomo pretiravali, če zlijemo v 1 hi vina najmanj 0,5 del 5-odst. žveplaste raztopine. Ako bo analiza pokazala, da je v vinu samo 10 do 12 mg/l prostega S02, potem vedimo, da bo letošnje vino požrešno na žveplo. Da bi bilo vino dovolj zaščiteno pred kvarjenjem, mora vsebovati od 15 do 20 mg/l S02. Svetujem, da vzdržujete takšno zaščito vina, zato se ne bojte dožveplanja. Ni važno, koliko trakov ste v sodu zažveplali oziroma koliko decilitrov 5-odst. raztopine S02 ste zlili v vino, važno je, koliko miligramov S02 je pokazala analiza. Letošnji letnik daje vtis, da bo zahteval več žvepla, bo pa od soda do soda različno. Posoda z mladim vinom bi morala polna dotočena čakati na prvi pretok. Včasih nimamo možnosti posodo dotočiti, v tem primeru moramo žveplati vsaj z za 10 odst. večjo količno S02 na 1 hi vina, ker se to žveplo pod vplivom zraka nad površino hitro veže v skupno žveplo, ki ne varuje vina. Večkrat se zgodi, da analitični podatki zaradi napačno odvzetega vzorca iz posode niso točni. Ostali podatki, kot alkohol in kisline, niso toliko odvisni od napačnega vzorčenja. Žveplo je manj enakomerno razdeljeno po vinu v sodu posebno tedaj, če smo tik pred tem žveplali s tekočim žveplom. Le-to se namreč ne razporedi po celem sodu samo od sebe, temveč ostane tam, kamor smo ga zlili. Po vsakem žve-planju oziroma pred jemanjem vzorca je zato potrebno vino premešati. Tudi material, iz katerega je vinska posoda, igra vlogo pri pripravah na prvi pretok. Lesen sod, četudi je zvrhano dotočen, omogoča vinu izmenjavo plinov: skozi pore lesa počasi izhaja CO,, v vino pa dobimo kisik. Pri rdečih vinih to malenkostno zračenje zelo ugodno vpliva na razvoj. Zato pri prvem pretoku zračenje vina zmanjšamo bolj, kakor če pretakamo rdeče vino iz kovinske ali plastične posode, kjer ni bilo nobene izmenjave plinov med vinom in zunanjostjo posode. Popolna blokada za vstop zraka (02) v vino ne vpliva dobro niti na belo vino. Zato pri pretoku belega vina iz cisterne v cisterno ravnamo tako, da pride vsaj del belega vina v stik z zrakom, ker ga vino nekaj le potrebuje za boljši razvoj. Premišljen in načrtovan prvi pretok bo močno vplival na samo izvedbo pretoka pa tudi na razvoj in kakovost vina. Dr. JULIJ NEMANIČ Trpežnost plodov podaljša kalcij Zakaj se na uskladiščenih jabolkih pojavno fiziološke bolezni in kako jih preprečimo - Letos so bili pogostejši ožigi, taki plodovi pa niso primerni za hranjenje Tkpežnost plodov v skladišču je odvisna od več dejavnikov. Pretirana in enostranska prehrana dreves je glavni vzrok za motnje v prehrani sadnega drevja. Posledica teh motei\j so različne skladiščne bolezni, kot so grenka pegavost, notranji zlom, lenticelna pegavost in druge. Najpomembnejši element, ki pomembno vpliva na trpežnost plodov v skladišču, je kalcij. Pogosto ga primanjkuje v predebelih plodovih in v plodovih z mladih dreves, zato ti niso primerni za daljše shranjevanje. Pretirano gnojenje z dušikom in kalijem pomeni slabše skladiščenje. Škropljenje dreves s kalcijevimi pripravki od sredine junija dalje pomembno vpliva na daljše shranjevanje pridelka. Pomemben vpliv imata tudi skrbno opravljena poletna rez in pravočasno obiranje plodov. Prezgodnje obiranje povzroči porjavenje plodov v skladišču (scald), grenko pegavost in močno uvelost plodov. Prezgodaj obran pridelek pa je nagnjen k močnejši steklavosti, ijavenju mesa, veliko plodov postane tudi moknatih. Visoke poletne temperature in suša v prvih šestih tednih po cvetenju negativno vplivajo na skladiščno spo- sobnost. Ta se nekoliko izboljša, če pridelek pred shranjevanjem potapljamo v 3-4% koncentracijo kalcijevega klorida. Močno sončno sevanje je tudi letos povzročilo ožige, zlasti pri rdečih sortah. Takih plodov ne moremo dolgo skladiščiti. Prav tako ne shranjujmo plodov iz slabo rodnih, bujnih dreves, ki so največkrat predebeli. Letos je ta pojav pogost pri jonagoldu in glostru. Od toče in škrlupa poškodovanih plodov tudi ne skladiščimo. Enako velja za nezrele, močno mrežaste in predrobne plodove. Inž. MAGDA JENŠKOVEC I i® TRGATEV ŠE NI KONČANA - Zgodnja jesen je dolenjskim vinogradnikom dala možnost, da pridelajo grozdje boljše kakovosti. Pozno trgatev je letos prijavilo šest vinogradnikov in klet samostana Pleterje. Dozorevanje grozdja je v celoti spremljal Kmetijski inštitut Slovenije in občinskim organom določal čas trgatve posameznih sort grozdja. Vinogradnike, ki so prijavili pozno trgatev, so delavci inštituta kar nekajkrat obiskali na terenu. Vpetek popoldan je bil tak obisk v vinogradu Vinka Štembergerja iz Šentjerneja. Mag. Mitja Kocjančič (na sliki levo), je že tretjič meril sladkorno stopnjo laškega rizlinga, ki ga je ta vinogradnik namenil čakanju na pozno trgatev. Med sedem sto trtami je bilo pobranih in izmerjenih 36 grozdnih jagod, ki so skupaj pokazale 88,2 Oe stopinj, kar je še premalo za izborni laški rizling pozne trgatve. Mag. Kocjančič je nekaj vrečk vzorcev grozdja odnesel tudi v Ljubljano, kjer bodo v laboratorijih naredili dokončno analizo. (Foto: J. Pavlin) Ihelena mrzukar| gospodinjski kotiček Pravilno vzimljenje sadja Od vseh vrst sadja pri nas vzimi-mo največ jabolk. Kako dolgo se bodo obdržala, pa odloča izbira pridelka. Shranjujemo le drevesno zrelo sadje, ki pozori šele v shrambi, saj poznamo sorte, ki do kraja dozore šele februarja. Če hočemo, da bomo imeli dozorelo sadje vso zimo na razpolago, moramo vzi-miti več sort, ki zorijo v različnih časih. Za dobro vzimljenje je važna čistoča sadja in shrambe. Shramba za sadje naj ima temperaturo od 3° do 5° Č in zračno vlažnost od 75 do 85 odst. Prav je, da na steno shrambe namestimo toplomer in vlagomer. Jabolka polagamo na police v eni ali dveh plasteh s peclji navzgor in med seboj naj se čim manj dotikajo. Na enak način vzimimo tudi hruške in kutine. Če shranjujemo sadje v zabojih, le-te polagamo na lesene letve in vsaj pedenj od zidu ter 80 cm od stropa. Za pripravo JABOLČNEGA MOŠTA uporabimo le zdrave in dobro zrele plodove. Jabolka zmeljemo in pustimo stati čez noč, da se nabere čim več soka. Iztisnjen sok takoj naslednji dan pasteriziramo 20 minut pri temp. 80 stopinj, kar lahko natančno določimo le s toplomerom. Pred polnjenjem dodamo na 10 litrov mošta še žličko askorbinske kisline - vitamina C, ki prepreči potemnitev. Zaradi dobre obstojnosti steklenice operemo z vročo vodo in detergentom za steklovino, jih temeljito speremo z vročo vodo in v pečici štedilnika segrejemo do 80° C. Če steklenice zapiramo z gumijastimi zamaški, tudi te na hitro prekuharfto in zložimo na čisto krpo. Napolnjene in zaprte steklenice polagamo na pregmjeno podlago, prekrijemo z odejo in pustimo, da se ohlade. Pred shranjevanjem steklenice označimo z vrsto vsebine in datumom priprave. DOLENJSKI LIST MMUfc t2 MASI H OBČIM jftMfafe Disko v gradu in velodrom pred šolo Društvo Novo mesto se zavzema, da se grad Grm ohrani mestu in je proti gradnji velodroma v okviru srednješolskega centra - Moralni dolg mesta do akademika Mušiča NOVO MESTO - Na zadnjem sestanku članov Društva Novo mesto - bil je prejšnji četrtek v Krkinem izobraževalnem centru v hotelu Metropol - so največ pozornosti namenili dvema problemoma, ki v zadnjem času tudi sicer vzbujata v javnosti, tako strokovni kot laični, v Novem mestu precej vprašanj. Gre za grmski grad in za lokacijo velodroma. O grmskem gradu in o zapletih v zvezi s tem kulturnozgodovinskim spomenikom smo v našem časopisu v zadnjem času že nekajkrat pisali, objavili pa smo tudi odprto pismo v zvezi z gradom, ki ga je upravni odbor Društva Novo mesto naslovil pristojnim občinskim in republiškim organom. Grad Grm je v zadnjem času deležen večje pozornosti in zaskrbljenosti nad njegovo nadaljnjo usodo zaradi nedavne prodaje nekdanje vrtnarije in nasploh večjega zanimanja za nakup oziroma “urejanje” grajskih delov za dejavnosti, ki sem vsekakor ne sodijo. Tilko bi nekateri radi grajsko klet preuredili kar v - disko. Društvo Novo mesto se zavzema, da se grad in njegova okolica ohranita mestu, da se, dokler ne bo sprejet ureditveni načrt grajskega kompleksa, doseže prepoved prodaje grajskih stavb in zemljišč. Seveda je treba pospešiti izdelavo ureditvenega načrta in pri tem dosledno upoštevati spomeniškovarstvena izhodišča in zahteve. “Redko se ponudi mestu priložnost, da se tako pomemben objekt razbremeni prejšnjih neustreznih dejavnosti in se s tem odpre možnost, da bi zaživel z novo vsebino, ki bi bila bliže potrebam mesta in njegovih prebivalcev,” je med drugim zapisano v odprtem pismu društva. V tem smislu se je za grmski grad pred nedavnim zavzel tudi novomeški izvršni svet, kjer je bilo rečeno, da občina oziroma mesto sedaj nima denarja, da bi grmski kompleks od lastnika, IMV holding oziroma od republiškega sklada za razvoj, kupi- lo, da pa si bodo prizadevali, da bi grad sčasoma prišel v mestno last. Vsekakor je za grad dobro, da se je te dni vanj kot najemnik vselil novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. V zvezi z nameravano gradnjo velodroma v Novem mestu oziroma, bolje rečeno, v zvezi z novo lokacijo, na kateri naj bi stal ta športni objekt, se je razvila burna debata. Tudi na javni razpravi sprejeto lokacijo v Ža-bji vasi za gradnjo večnamenske športne dvorane, v kateri naj bi bil tudi velodrom, so očitno opustili, ker je postalo jasno, da denarja za tak objekt ne bo. Tako naj bi po novem zgradili le odprt velodrom, a to očitno ne na prvotno izbrani lokaciji, marveč so potihem opravili ogled na zemljišču pri srednješolskem centru v Šmihelu, ki pa je po mnenju tamkajšnjih stanovalcev, drugih občanov pa tudi strokovnjakov sporno in neustrezno. Društvo se nasploh ne strinja s takim načinom izbiranja in do- ločanja lokacij, saj v njem prevladuje prepričanje, daje zemljišče pri srednješolskem centru, kjer se šola več tisoč mladih ljudi, potrebno vse za kaj drugega kot za velodrom. O svojih stališčih bo društvo seznanilo občinsko vodstvo in Urbanistični inštitut Slovenije, ki pripravlja strokovno presojo o tej lokaciji. Danijel Brezovar, sekretar občinskega sekretariata za družbene dejavnosti, je izjavil: “Če bodo strokovne presoje take, da velodrom ne sodi v ta prostor, osebno jamčim, da bom naredil vse, da ga tam ne bo!” Prav tako je obljubil, da bo o tem vprašanju jav- * Beseda je tekla še o moralnem dolgu Novega mesta do njegovega velika rojaku akademika prof. Marjana Mušiča, katerega delo za Novo mesto ni dovolj strokovno preverjeno in ovrednoteno. Vsekakor bi mesto moralo prof. Mušiča in njegovo delo primemo predstaviti in njegov spomin ob 90-letnici rojstva in 10-letni-ci smrti dostojno počastiti. na razprava. Nihče v društvu pa ni proti gradnji velodroma, vendar na primernejši in ustreznejši lokaciji. A. BARTF.IJ DAN ODPRTIH VRAT NOVO MESTO - Javno podjetje Komunala vabi to soboto, 22. oktobra, od 8. do 15. ure na dan odprtih vrat na Malo Cika-vo, Podbevškova ulica 12. Lahko se boste pogovorili z najodgovornejšim delavci, si ogledali predstavitev dejavnosti in pomembnejše objekte. Vabljeni! ZA GOSTILNO OD A DO Ž - Direktorica podjetja Sil Comerce Scmičanka Tina Franko je pred dobrim letom v BTC odprla trgovino z izdelki iz stekla, porcelana in nerjaveče pločevine namenjeni opremi gostinskih obratov. Po dobrem letu dni ima njeno podjetje kar nekaj trgovin po Sloveniji, v ponedeljek pa so nasproti Cestnega podjetja v Bršljinu odprli novo grosistično prodajalno z bogato izbiro vsega, kar potrebujejo gostinci. Otvoritvi prodajnega salona so prisostvovali poslovni partnerji in dobavitelji, v kulturnem delu pa je nekaj skladb na harmoniko zaigral Silvester Mihelčič. (Foto: J. Pavlin) Rože lahko sadi tudi moška roka Lepšanje Novega mesta NOVO MESTO - V teh dneh mesto spet dobiva na več koncih cvetlične gredice. Urejajo jih fantje iz “Trate”, novomeškega podjetja. To je le eno od odpravil, ki se jih lotevajo, toda številna njihova dela so povezana z vrtnarjenjerri in rožami. Meščani se bodo spomnili, da so poleti Tratini delavci ob jutrih zalivali rože, ki so bile marsikje v mestu posajene v betonskih cvetličnjakih. Po zagotovilih Jožeta Graha, ki je delovodja, so zalivali rože vsako jutro navsezgodaj, tudi ob štirih. Tratina skupina tudi kosi večino travnatih zelenic v mestu in zlahka spravi v red vsakršno “skuštrano” živo mejo. Ne ustraši se nerodnih skrivenčenih dreves, ki jih je po.trebnp zgledno obžagati, da ne bodo mestu v sramoto in da ne bodo nevarna ljudem, ki hodijo pod njimi. Zna se lotiti tudi takih stvari, kot je bilo nedavno urejanje mesta pred praznovanjem 100-letnice železnice. Nekako se je Trata priljubila tudi zaljubljencem. Ti mogoče niti ne vedo, kdo jim je tako lepo nasul s peskom pot v Ragov log iz kandij-ske smeri in ob potki postavil ograjo, zato jim zaupajmo, da jim je pot bolj varno in svetlo naredila prav omenjena skupina. “Smo kot tavžentroža, za vse,” seje nedavno pošalil eden od članov te vrtnarske ekipe in potem povedal, da imajo dovolj dela ne samo poleti, ampak tudi pozimi; takrat odmetajo sneg. Ali gre v zvezi s Trato za to, da dober glas seže v deveto vas, ni znano. Toda dejstvo je, da so Tratini urejevalci zelenic že lepšali tudi na Otočcu in v Beli krajini. Člani omenjene skupine so z delom nekako postali ljubitelji rož. “Nismo izučeni vrtnarji. Človek se delu privadi. Roža pa raste, čeprav jo posadi moška roka,” pravijo vsi v en glas. L. M. ROŽE ZA MESTO - Tratine delavce je fotoaparat odkril na zelenici na Novem trgu, ko so potikali mačehe. Kot so povedali, jih bodo posadili v mestu okrog 8.000; na dan jih posadijo tudi 2.000. Ko takole lepšajo mesto, slišijo tudi pohvale na svoj račun, in sicer jim ljudje pravijo, da mesto še ni bilo tako lepo urejeno, kot je zadnje čase. (Foto: L. M.) REKREACIJA V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH ŠMARJEŠKE TOPLICE - V Zdravilišču Šmarješke Toplice se bo začela jutri nova športno-rekreacijs-ka sezona. Obiskovalcem bodo na voljo fitness, finska parna savna, kopanje v dveh bazenih in masaža, za Katero pa se je potrebno predhodno najaviti. Miloš Kovačič kandidat LDS zažupana Jože Derganc predsednik 00 LDS Novo mesto NOVO MESTO - Na zboru Liberalne demokracije Slovenije 13. oktobra v Novem mestu so opravili na ravni občine formalno združitev nekdanjih liberalnih demokratov, demokratov, zelenih in socialistov v Liberalno demokracijo Slovenije. Na zboru so volili tudi funkcionarje stranke in predstavili strankinega kandidata za župana. Navzoči podpredsednik LDS Igor Bavčar je v nagovoru udeležencem dejal, da pomeni županstvo v novomeški občini, eni največjih v Sloveniji, zahtevno funkcijo. Zato naj bo po njegovem novomeški župan človek, ki mu ljudje lahko upravičeno zaupajo. Mag. Boštjan Kovačič, predsednik občinskega odbora Liberalno demokratske stranke, je menil, da ima stranka za prihodnost vizijo in ljudi za njeno uresničitev. Dokaz tega naj bi bil po njegovih besedah tudi strankin kandidat za župana, in sicer je LDS za to funkcijo predlagala mag. Miloša Kovačiča, generalnega direktorja novomeške Krke. Mag. Miloš Kovačič je, ko se je predstavljal kot županski kandidat, izrazil željo, da bi se Novo mesto in Dolenjska čim bolj Na zboru so izvolili mag. Miloša Kovačiča za kandidata liste LDS za župana občine Novo mesto. Izvolili so tudi organe novomeškega občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije. Jože Derganc je predsednik ()() LDS, mag. Boštjan Kovačič in Bojan Mikec sta p>odprcdsednikn, Mojca Novak je sekretarka izvršnega odbora, Jože Kukec, Alojz Muhič, Marjan Ristič, Karel Vardijan in Adolf Zupan so člani izvršnega odbora, Boris Dularje predsednik sveta OO LDS Novo mesto. uspešno razvijala. Obenem je že tudi napovedal nadaljnji gospodarski razvoj Novega mesta in Dolenjske. Ta razvoj naj bi bil podlaga za vsestransko rast in raz voj občine in širšega območja. L. M V Žrtve poboja na pokopališče Ločna V nedeljo ob 15. v Kapitlju žalna maša za žrtve iz jame pri Mihovcu NOVO MESTO - Na pokopališču Ločna v Novem mestu bodo pokopali posmrtne ostanke ljudi, ki sojih med 2. svetovno vojno pobili in zmetali v jamo blizu vasi Mihovec pri Padežu. Sarkofag s posmrtnimi ostanki teh žrtev poboja bo v soboto, 22. oktobra, postavljen v kapeli pokopališča Ločna, v nedeljo ob 15. uri bo v kapiteljski cerkvi v Novem mestu žalna maša. Imena žrtev, katerih svojci so znani, so Franc Armeni, občinski tajnik in organist v Dolenjskih Toplicah, Franc Fabijančič, lastnik graščine Ruperč vrh, Marija Golob, članica KA iz Birčne vasi, Alojz Grilc, trgovec iz Novega mesta, Franc Kek, profesor na gimnaziji in kanonik Kapitlja v Novem mestu, Jože Pavlič, višji računski inšpektor v Novem mestu, Jernej Sitar, mizarski mojster iz Šmihela pri Novem mestu, Viktor Šonc, zastopnik Vzajemne zavarovalnice v Novem mestu, in Jurij Verbič,trgovec iz Novega mesta. Imena žrtev, katerih svojci so neznani, so Janez Lindič, menda posestnik z Malkovca pri Mokronogu, Čeroven ter dve osebi s priimkom Mikec, menda sla bila brata. Za preostale štiri žrtve ni podatkov. IZVRŠNI SVET O SEVERNI OBVOZNICI NOVO MESTO - V Novem mestu razpravljajo o gradnji severne obvoznice. Kot predvidevajo, bo obvoznica razbremenila mesto, in sicer se bo zaradi nje predvidoma zmanjšal promet po Seidlovi in Šmarješki cesti. S severne obvoznice naj bi bil tudi priključek na predvideno cesto Kara-vanke-Obrežje. O načrtovani gradnji obvoznice je nedavno razpravljal novomeški izvršni svet in odločil, kje natančno bo ta cesta. ŽALNE SLOVESNOSTI OB DNEVU MRTVIH • Edini pozitivni smisel večstrankarstva je v tem, da se v vse institucije vgrajujejo kontrolni mehanizmi. (Pučnik) Ste levičar? Sem, sem celo marksist. (Dr. Kreft, podpredsednik DZ) NOVO MESTO - Ob dnevu mrtvih bodo v torek, 1. novembra, na šmihel-skein in ločenskem pokopališču žalne slovesnosti, ki jih pripravljajo Skupnost krajevnih skupnosti in Mestni svet Novo mesto. Na šmihel-skem pokopališču bo komemoracija ob 10. uri, na ločenskem pa ob 11. uri. Na žalnih slovesnostih bodo sodelovali novomeška godba na pihala, Dolenjski oktet ter recitatorji sred nje ekonomske šole. Od lon-posla dobijo majhen Ion Tekstilna podjetja in njihov izhod iz težav - Labod pripisuje velik pomen preverjenim blagovnim znamkam - Spričo razmer podjetje v prestrukturiranje proizvodnje NOVO MESTO - Precejšnje težave, ki pestijo tekstilno industrijo vključno s konfekcionarji, skušajo posamezna podjetja v tej dejavnosti premagali na različne načine. Labod Novo mesto, drugo največje slovensko konfekcijsko podjetje, stavi na razvoj blagovnih znamk. Oblačita z blagovno znamko Ella Vivaldi so namenjena mladim poslovnim in elegantnim ženskam. Pod to blagovno znamko bo podjetje ponudilo celotna oblačila, žensko bo obleklo od nog do glave. Podobno bo Labod ponudil oblačila tudi za moške in bo v ta namen še naprej razvijal blagovno znamko Peter Bensen. S to bo ponudil trgu tudi moške sakoje, ki jih že nekaj let ne izdeluje in jih zdaj vrača v proizvodni program. Oblačila te blagovne znamke zaenkrat izdelujejo v Labodu samo za izvoz - prodajajo jih v Nemčijo, Avstrijo in Švico - še blagovno znamko v športnem programu. V tovarni so prepričani, da bodo to zmogli tako v tehnološkem kot v kadrovskem pogledu. V podjetju, ki se je močno Uveljavilo s srajcami in bluzami, imajo razvite še druge blagovne znamke. Ena takih je VValter Wolf, ki predstavlja visok kakovostni razred srajc. “Edino blagovne znamke so per spektiva, kdor ne bo imel blagovnih znamk, ta bo lahko prodajal izdelke po tržnicah. Podjetje lahko rešuje samo prodaja izdelkov lastne kreacije in konstrukcije bodisi na domačem trgu bodisi v izvozu, ne pa več Ion posli,” pravi Andrej Kirm, generalni direktor Laboda Novo mesto. L. M. • Ob tem, da bo Labod prodajal izdelke uveljavljenih kakovostnih blagovnih znamk, bo pristopil k prestrukturiranju svoje proizvodnje. Manj bodo šivali moških srajc in ženskih bluz in na račun tega izdelovali več težje konfekcije, tj. vrhnjih oblačil. Preobrat je nujen, saj se izdelava sriyc in bluz seli iz srednje Evrope v konfekcijske delavnice v državah vzhodne Evrope in Azije. v prihodnje pa jih bodo ponudili tudi kupcem v Sloveniji. Hkrati s temi blagovnimi znamkami bodo Labodovi kreatorji razvijali PREDSTAVITVE VOZILA ACCENT- Podjetje Eminem, zastopnik za vozila Hyundai, je včeraj v Metliki končalo s predstavitvijo najnovejšega vozila Accent, ki ga poleg privlačne zunanjosti odlikuje tudi precej nizka cena, saj ga je mogoče na cesto postaviti že za manj kot 20.000 DEM. Zanimanje za razstavljene modele je bilo tako veliko, da so štiri vozila že prvi dan oddali podjetju Dual ekspres, ria Ostalč kupce pa še čakajo. (Foto: J. P) Novomeška kronika) SODELAVCA - Dva vodstvena uslužbenca novomeške občine različnega spola sta zaradi bogve kakšnih (ne)strokovnih zamer tako sprta, da iz ene v drugo občinsko pisarno občujeta samo pismeno. Ko morata po sili razmer skupaj sedeti na kakšnem sestanku, si izbereta vsak svoje okno, skozi katerega vneto strmita, da se jima ja ne bi pogleda srečala. Poučeni zatrjujejo, da v tem primeru ne gre za potrditev fran-1 coskega reka: Kjer se ljubijo, se pre- j pirajo. "Ib, kako tak odnos vpliva na učinkovitost občinske uprave, pa je ! že stvar poglobljene raziskave. NASMEH - Poučeni iz zgornje j vestičke vedno povedati, da so bolj ! pozorni opazovalci na dan, ko je bil: dosedanji predsednik izvršnega sve-ta Boštjan Kovačič končno le izvoljenj za ministra, na licih nekaterih po-1 drejenih opazovali blažen nasmeh. Nekaj takega kot jc že stoletja pred- j met ugibanj na licu slovite Mone Li-; sc. “Mone so,” je to komentiral najzvestejši. “Lise bodo pa tudi še imeli, ko bo minister brez listnice prišel [ nazaj k jaslim občinskega proračuna.' Bomo videli, kdo se bo potem sme-1 jal!” PES - Manj na smeh pa je šlo red- j kim mimoidočim sredi noči na novomeškem Glavnem trgu. Nenadoma j je z okna hiše sredi mesta priletel na cesto - pes. Ne ve se, kdo je bil bolj prestrašen, ali že tako malo “prizadeti" ponočnjaki ali uboga žival, ki so j sc je iz stanovanja, ki tudi sicer ni znano po spoštovanju občinskega; odloka o nočnem miru in redu, zne-1 bili na najhitrejši način. Sicer pa se sprehajalcem leteči pes lahko pri-j kaže tudi sredi belega dne pod kapitljem. V enem in drugem primeru letajo cucki, velikih in nevarnih mrcin, za katere bi lastnika potrebova-j la orožni list, si (še) ne upajo “lufta-j ti" na ta način. POZICION1RANJE - Dolenjska | banka si je omislila novo celostno podobo. Vsa stvarjo narejena lično in strokovno, zasnova jc taka, da podo-j ba poudarja tradicijo in uspešnost Dolenjske banke, ki ima svoje kore-i ninc v Prvi dolenjski hranilnici in po-l sojilnici v Metliki, usmerjena pa je v. prihodnost. Vse lepo in prav, a obj vsem tem bi si lahko privoščili še efl zanemarljiv strošek - za lektorja, ki bi “press releasc” malo očistil tujk ali jih kar prevedel v slovenščino. Tako pa so vabili na “predstavitev nove celostne podobe in promocijske akcije; pozicioniranja Dolenjske banke”-; Vsekakor bi bilo bolje, ko bi sc tudi; pri raznih pisnih sporočilih držah! svojega novega reklamnega gesla: S! tradicijo v prihodnost. Ena gospa je rekla, da bo ena gospa iz bodoče šentjernejske občint nova (vmesna) predsednica novomeškega izvršnega sveta. Godilo po se ji ne bo lepo. Minister brez list' niče ji je zapustil prazno in zapit-fano občinsko blagajno. SUHCM34NJSN UMIŽ DOVOIJ ZABAVE - Čas vaškihl veselic je minil, toda mladina še vedj no potrebuje zabavo. V jesenske111 času skrbijo za to gostilničarji. Vese lo jc v gostilni Stupar na Dvoru, kje( igra ansambel Rubin, v gostil111 Zupančič v Žužemberku, kjer igra ansambel Jerko in tudi v gostilni ROr na Laščah, kjer jc igral ansambe. Klas, ki sc jc preimenoval v Žele111 val. VELIKA ZAGNANOST - Vinogradniki “Podšentpavla” se ne dajo’ Najbolj zagnana, Miha Baša in Ja nez Blatnik, skupaj z vsemi interesenti vneto zbirata potrebna sredst"! va za zemeljska dela in asfaltiranje ■ V času od 6. do 12. oktobra so\ novomeški porodnišnici rodile Vida Jerman-Smolič iz Lokev r Črnomlju - Urško, Mojca Avgust1' s Hriba pri Orehku - Ano, Jožejj Glavan iz Dol. Kamenja - Anr Jožica Hočevar iz Malih Brus n'E Nejca, Vlasta Pajk iz Gorenje ve - Manco, Marjana Juranj iz Ko1 j pri Semiču - Tanjo, Zdenka KP \ šček iz Velikega Cirnika - Nastj“| Eva Erjavec iz Male Loke - San1' ja, Mojca Rus iz Velike Loke -tarino, Mateja Strajnar iz VehšJ Loke - Špelo, Marjana MiškovK-. Malega Slatnika - Ines, Damja Zmajšek z Rake - Karmen, VjK Herak iz Metlike - deklico, Višnl-Reščan iz Ozlja - deklico, Nose iz Gabrja - deklico in M1^ na Golob iz Sel pri Šentjernej11 IZ NOVEGA MESTA: Jasmi"’ Starc iz Ragovega 4 a - Ivo. , Četitafl1' Črnomaljski drobir KULTURA - V Črnomlju so se lotili urejanja zunanjščine kulturnega doma, obljubljajo pa, da bodo uredili tudi okolico. Čeprav navadno Črnomaljci iščejo zgled pri Metličanih, bi bilo tokrat dobro, če bi se slednji zgledovali pri svojih sosedih. Okolica metliškega kulturnega doma je namreč precej zanemarjena. Morda Metličani čakajo, da jih bodo Črnomaljci povabili na posvet, kako kulturno urediti okolico kulturnega doma. NAMAKANJU - Črnomaljci so bili nemalo začudeni, ko so dobili v roke zemljevid svoje občine z označenimi zemljišči, ki naj bi jih v prihodnje namakali. Na njih je pobarvana le ena pika, in sicer na Planini ali njeni okolici pod Mirno goro. Sedaj v Črnomlju tuhtajo, če niso brihtne glave v republiki v belokranjski namakalni sistem vnesle kar “zalivanje” mavričarjev, ki so si poleti za kakšen mesec našli bivališče pod Mirno goro. MAVRIČARJI - Sicer pa mavri-čarji kljub temu, da so že avgusta zapustili Belo krajino, v Črnomlju še vedno burijo duhove. Finega od delegatov občinske skupščine je ob nasilnih vselitvah, ki so v mestu ob Lahinji vse bolj popularne, zanimalo, ali tudi taborjenje mavričarjev na Ponikvah pod Mirno goro ni bila črna vselitev. Statistike te njegove trditve najbrž ne bodo upoštevale, saj bi bila sicer črnomaljska občina po številu nasilnih vselitev na število prebivalcev zagotovo na vrhu svetovne lestvice. Ob tem bi bolj pesimistični Črnomaljci lahko rekli: “Vsaj pri nečem bi bili prvi!” Sprehod po Metliki M1 RK() TRAMPUŠ, predsednik Sadjarskega društva Bela krajina, je imel ob otvoritvi Slovenske sadjarske razstave v Metliki zanimiv govor, ki je po mislih o naravi spominjal na globoka razmišljanja indijanskih poglavarjev. Bolj nefilozofsko je bil v svojem govoru naravnan Branko Matkovič, metliški župan; kmetijski minister dr. Jože Osterc pa je slovenski narod imenoval kar sadjarski. V kulturnem programu otvoritve so nastopili tamburaši metliške osnovne šole pod vodstvom Staneta Križa ter oktet Vitis, ki ga vodi Mateja Jakša. VERA KASTELIC JE V ČR-NOMIJU blizu železniške postaje odprla gostinski lokal, ki ga bo vodil njen sin Denis. Načrte je izdelal Metličan Ivica Vinski, lesene dele pohištva je oblikoval metliški mizar Simonič, posle s kamenjem pa je opravil Boro Udovč, Gračan. Metličani, ki so že bili v lokalu, so soglasno ugotovili, da ima samo eno napako: prelep je za Črnomelj. Po njihovem mnenju bi moral Flamingo, tako je gostilni ime, stati v Metliki. METLIŠKI ZLOBNEŽ MATJAŽ RUS je preživel kar nekaj časa na razstavi sadja. Ko mu je bilo dovolj jabolk, hrušk in podobnega, je zavil k drašiškemu šanku, naročil dcci belega in vpil: “Živelo sadje!" OBISKOVALCI SLOVENSKE SADJARSKE RAZSTAVE v gradu so ugotovili, da je grad čudovit, kazijo ga le betonska tla grajskega dvorišča. Ker je bilo v gradu videti tudi metliškega izvršnika Jožeta Matekoviča, je pričakovati, da je slišal pripombe. Trebanjske iveri ) HVALEŽNOST - V trebanjski občini uspešno “kšefta” birt, ki najraje vidi, da gostje pri njem zlijejo vase vso zaželjeno količino pijače. Še nedavno je goste, za katere je ugotovil, da so že poprej pili v kakšni drugi gostilni, ročno postavil na hlado. In to ne zavoljo družbeno samozaščitne žilice, da mu ne bi morebiti kdo pobruhal lokal. Bolj je šlo za nekakšno užaljenost zaradi že uvodoma omenjenega prvenstva, kje bo gost najprej prestopil prag. Toda časi sc spreminjajo, ljudje imajo vse manj denarja za pijačo, zato po novem tudi omenjeni birt nič več ne ordinira po starem, ampak celo odpre gostilno takrat, ko ve, da dobijo upokojenci Penzijo. SLIKA - Zadnjič je ob nekem obisku tuje delegacije podjetnik ves zgrožen opazil, da še ni snel Titove slike s stene svoje pisarne. Tb so sicer opazili tudi gostje in sc nemalo čudili, a vseeno poslovnež maršala do naslednjega obiska še ni deložiral Pod zaveso. Zdaj je to že storil. NOVA CESTA . TREBNJE - Trebanjski izvršni svet I Je ob obravnavi predloga odloka o I Zazidalnem načrtu obrtno-stanovanj-1 skega območja na Mirni podprl ho-l 'enja krajanov, da bi skozi kraj nare-1 tlili novo cesto in tako zaščitili his-| •nrično jedro. Spomeniško zavaro-van mirenski most bo prej ko slej os-1 *al ozko grlo, posebej nevarno za pe-1 sce. Zavod za varstvo naravne in kul-1 'Urne dediščine je zavrnil inačico, dal ”i ob sedanjem mostu naredili šel Pešpot, predlagal pa je omejitev pro-1 'beta. HlMht IZ MASIfl občim Mii Za državljanstvo celo na pretep Člana Slovenske nacionalne desnice na poslanskem večeru o zbiranju podpisov za referenduma o dodatni razdelitvi certifikatov in spremembi 40. člena zakona o državljanstvu ČRNOMELJ - Poslanca v državnem zboru Sašo Lap in Marjan Poljšak, sicer člana Slovenske nacionalne desnice (SND), sta minuli teden pripravila v Črnomlju poslanski večer. Na njem sta predstavila predvsem dve akciji zbiranja podpisov. In sicer za razpis referenduma za dodatno razdelitev certifikatov. Ta akcjja bo končana konec tega tedna. Kmalu pa nuj bi začeli zbirati še podpise za spremembo zakona o državljanstvu. V vsaki akciji bi morali zbrati po 40.000 podpisov. Poslanca sta priznala, da nista pripričana, če jim bo do konca tedna uspelo zbrati dovolj podpisov za referendum za dodatno razdelitev certifikatov, saj da jih ovirata vlada in LDS. A če jim uspe, jih ne bo nihče več ustavil. “Samoupravni socializem * Sašo l^ipje pojasnil, da SND čaka na odločbo o tem, kaj bo z zapuščino Slovenske nacionalne stranke (SNS), Čeprav verjame v neodvisno sodstvo, meni, da bo odločba politično obarvana in prirejena trenutni politiki. Jelinčičeva stranka prejema po njegovih besedah na mesec po tri milijone tolarjev za 12 poslancev državnega zbora, tudi za tiste, ki so izstopili iz SNS. Nanizal je še kup Jelinčičevih kriminalnih dejanj in dejal, da bi moral Jelinčič dolga leta sedeti v zaporu, če ga ne bi ščitila poslanska imuniteta. je šel v stečaj, a delitev premoženja ni poštena. Tone Rop je namreč zatajil pravo številko narodovega premoženja, mi pa jo imamo. Zato lahko trdiva, da bi imeli dodatni certifikati pokritje. Nasprotniki te razdelitve pravijo, da bodo certifikati manj vredni in da bo porušeno razmerje. To so njihovi prozorni izgovori. V resnici vedo za rezervo in želijo pokrasti, kar je ostalo,” sta pojasnila poslanca. Druga akcija bo zbiranje podpisov za spremembo 40. člena zakona o državljanstvu, ki je po njunem sporen. Po njem so dobili slovensko državljanstvo vsi, ki so imeli na dan plebiscita v Sloveniji stalno prebivališče. “Gre za 70.000 državljanov, ki jih mi ne maramo,” sta dejala ter užaljeno dodala, daje bil od amandmajev, ki jih je SND dala na ta zakon, teh pa je bilo več, kot ima zakon členov, sprejet le amandma o izpitu iz slovenščine za nove državljane. Ker je slovenski narod majhen in ogrožen, bi morali biti pri dodeljevanju državljanstva previdnejši. Poljšak je izjavil, daje pripravljen v parlamentu v zvezi z državljanstvom izzvati celo pretep. Črnomaljci pa so nanizali kar nekaj primerov o tem, kako imajo Neslovenci v Sloveniji službo in jim kot tujcem celo podaljšujejo delovna dovoljenja, medtem ko Slovenci v svoji domovini ostajajo na cesti, na zavodu za zaposlovanje ali na čakanju. M. BEZEK-JAKŠE Družinski piknik V soboto dopoldne pri lovski koči na Mimi -Skrinjica želja MIRNA - Leto 1994 je OZN razglasila za mednarodno leto družine. “Družinsko življenje naj postane središče ljubezni in trudimo se, da bi njeno toplino hoteli, znali in zmogli prenesti na naše otroke,” poudarja predsednik trebanjskega društva za zdravje in sožitje v družini Milan Rman. Tb društvo, območna organizacija Rdečega križa ter vrtci in osnovne šole trebanjske občine vabijo v soboto, 22. oktobra, ob 10. uri otroke in starše na družinski piknik pri lovski koči na Mirni. Če bo deževalo bo prireditev v športni dvorani pri OŠ Trebnje. Program tvorijo skrinjica želja in studio Animas, Romana Kranjčar, kmalu po poldnevu pa se bodo pričeli kviz, družabne in športne igre za otroke in starše. Zagotovljen bo avtobusni prevoz: ob 8.30 iz Dobrniča, ob 8. uri iz Velikega Gabra, ob 9. uri iz Šentlovrenca in s Trebelnega, ob 9.05 iz Velike Loke, ob 9.10 iz Trebnjega, ob 9.15 iz Mokronoga in ob 9.30 iz Šentruperta. p p ČASTNI ČEBELARJI - Čebelarsko društvo Metlika je ob svojem jubileju prvič podelilo listine in nazive častnih članov društva. Dobili so jih (od leve proti desni) prof. dr. Jože Starc, prof. dr. Jože Rihar in Anton Oberman. Dr. Jože Starc, metliški rojak, ki živi na Švedskem, je vrhunski strokovnjak v čebelarstvu in kmetijstvu, po svetu pa je ponesel tudi sloves kranjske čebele. Dr. Jože Rihar praznuje letos dva jubileja: 80 let življenja in 55 let strokovnega dela v čebelarstvu, v katerem se je uveljavil kot strokovnjak evropskega in svetovnega slovesa. Anton Oberman pa je še edini član prvega organiziranega krožka čebelarjev v Metliki, ustanovljenega pred šestimi desetletji. Čebelaril je kar 5J let. (Foto: M.B.-J.) Malodušje ne bo rešilo čebelaijev v 60 let metliškega čebelarskega društva - Apel predsednika Janeza Gačnika čebelarjem, naj se še bolj povežejo - Podelili tri listine in nazive častnih članov Marijeva simbolika na plakatu ČRNOMELJ - Osmošolec Mario Šimunovič z osnovne šole Mirana Jarca v Črnomlju se je lani prvič kot likovnik udeležil srečanja mladih gasilcev v Kranjski gori. Slikali so o gasilstvu, Mario pa je bil nadvsem uspešen, saj je dobil zlato paleto. A ne le to, prav njegovo sliko so na Gasilski zvezi Slovenije, ki je bila organizatorica srečanja, natisnili kot plakat, ki opozarja na letošnji mesec požarne varnosti. Na nedavnem srečanju mladih gasilcev v Domžalah je Mario kot edini belokranjski likovnik znova sodeloval in spet prejel zlato paleto. Daje obetaven likovnik, je že pred časom ugotovila tudi njegova mentorica Natalija Orlič, zato se mu posveča s posebno pozornostjo. Za njegovo likovno ustvarjenje je kljub rosnim letom zelo značilna simbolika, ki ni zgolj domiselna in estetska, ampak tudi veliko pove. Mimogrede: simbolična je bila tudi nagrada, ki jo je dobil kot avtor plakata, saj je prejel le 10.000 tolarjev M.B.-J. a METLIKA - Pred šestimi desetletji je tedanji metliški nadučitelj Konrad Barle zbral čcbelaijc iz metliškega okoliša in jih združil v skupni izobraževalni krožek. Tuknjšiyi čebelarji niso pozabili na to pomembno obletnico. 60 let svojega društva so proslavili konec minulega tedna s slavnostno sejo ter na slovenski sadjarski razstavi v Metliki pripravili bogato razstavo. Hkrati so prvič podelili tudi listine častnim članom društva in sicer prof. dr. Jožetu Riharju, prof. dr. Jožetu Starcu in Antonu Obermanu. Pred drugo svetovno vojno ni bilo vasice v metliški okolici, kjer ne bi bilo vsaj nekaj čebelnjakov. Takrat je bil med na vasi edino sladilo, vosek pa surovina za sveče. Tudi med vojno so metliški čebelarji, predvsem pa čebe-larke, zalagali z medom partizanske bolnice ter bolne in ostarele ljudi. Že med vojno in po njej je začelo čebelarstvo propadati, poskusi za organiziranje velikih socialističnih čebe-larstev pa se v Beli krajini niso obnesli. V sedemdesetih letih je začelo ljubiteljsko čebelarjenje znova oživljati, svoj vrhunec pa je doseglo v osemdesetih letih. Žal so čebelje bolezni mnogim vzele ne le čebele, ampak tudi voljo do čebelarjenja. Danes šteje metliško čebelarsko društvo 35 članov, ki imajo okrog tisoč panjev. Kot je v slavnostnem govoru poudaril predsednik čebelarskega društva Janez Gačnik, si v zadnjih letih priza- devajo pomladiti članstvo, saj sedaj prevladujejo upokojenci. Tako so pri osnovnih šolah v Metliki in Podzemlju postavili vzorčne čebelnjake in organizirali čebelarske krožke. Menil je, daje najslabše malodušje in opuščanje čebelarjenja. Pač pa se morajo čebelarji še bolj povezati in zahtevati od oblasti, da bo čebelarstvo obravnavala kot dopolnilno kmetijsko dejavnost, hkrati pa jo spomniti, da še vedno ni posebnega zakona o čebelarstvu, da sta veterinarska in nadzorna služba prešibki ter da nekateri vinogradniki in sadjarji še vedno uporabljajo med cvetenjem močne insekticide ter s tem pomorijo veliko čebel. V imenu naketerih naprednih belokranjskih čebelarjev je dal Gačnik na slavnostni seji pobudo, da se na Dolenjskem čebelarji organizirajo v klub. Naloga kluba bi bila izobraževanje in osveščanje ljudi o koristnosti čebeljih izdelkov in čebel v naravnem ravnotežju in o zaščiti medo-vitih rastlin. Čebelarji naj bi bili pobudniki in nosilci akcij za uveljavljanje in razvoj čebelarstva ter vzgojo mladih čebelarjev. M. BEZEK-JAKŠE ZMAGOVALCI IZ ČRNOMUA -Marko Kunič, Bor Vrščaj in Dražen Dolinar iz, Črnomlja (na fotograjiji od leve proti desni) so, kljub temu da so imeli malo časa za priprave, na državnem prvenstvu mladih gasilcev osvojili prvo mesto. Zagotavljajo pa, da gasilskih vrst nikoli ne bodo zapustili. (Foto: M.B.-J.) Zmaga mladih gasilcev iz Črnomlja M. Kunič, B. Vrščaj in D. Dolinar prvi na prvenstvu ČRNOMELJ - Konec septembra je bilo v Domžalah 14. srečanje članov društev “Mladi gasilec” pod geslom “Zaščitim^, ohranimo, koristimo”. Na njem jejbilo tudi državno prvenstvo mladifi gasilcev, starih deset do štirinajst lej, in sicer v teoretičnem znanju ter v praktičnih veščinah. Udeležilo se ga je 57 ekip iz vse Slovenije, iz Bejle krajine pa so se za tekmovanje odločili le mladi gasilci s črnomaljske osnovne šole Mirana Jarca in zmagali. Učenci 8, razreda Marko Kunič, Bor Vrščaj jn Dražen Dolinar so na uspeh lahkoiše kako ponosni. Od 500 možnih točk sojih izgubili le 19. Ob tem ne smemo spregledati, da je le Dražen stopil med gasilce že v 1. razredu osnovne šole, ostala dva pa šele letošnje šolsko leto. Zato toliko bolj velja pohvaliti tudi poveljnika gasilskega društva Črnomelj in mentorja ekipe Toneta Planinca, ki je v tako kratkem času zares dobro opravil svoje poslanstvo. M B -J GLASILO OBČANOV PRED VOLITVAMI TREBNJE - Glavni in odgovorni urednik Glasila občanov občine Tteb-nje Milan Rman nam je sporočil, da bo glasilo izšlo predvidoma 18. novembra. “Vsaki politični stranki in njihovim kandidatom za občinski svet in župana bo zagotovljen prostoi v obsegu 35 tipkanih vrstic. Vsa obvestila morajo imeti navedbo naročnika. Uredništvo si pridržuje pravico lektoriranja. Rok je 9. november, kasneje prispelih obvestil ne bomo mogli objaviti. Obvestila pošljite na naslov: Glasilo občanov občine Trebnje, Go-liev trg 5, Trebnje.” Velik direktor v majhnem podjetju Krojaško podjetje TVebnje ima prodano proizvodnjo do konca leta - Delajo za znanega kupca - Povprečna plača okrog 59.000 tolaijev - Uniforme za ruske gozdaije? TREBNJE TREBNJE TREBNJE TREBNJE TIKA trgovina z belo tehniko, kuhinjskim pohištvom, akustiko in vsem potrebnim za vaš vrt — krediti za nakup na 12 in 24 mesecev — žrebanje joly dneva od 15. oktobra do 1.1.95, ko bomo vrnili 50% od vrednosti nakupa na ta dan, pri nakupu nad 20.000 SIT Na zalogi so še: sadike sadja, vrtnic, klematisov, tulipanov, okrasnega drevja, rezanega cvetja za dan mrtvih, mačehe, zemlja, šota. SUPER UGODNO SUPER PONUDBA e a PS 604 TV 51 s TTX Gorenje Velenje 45.000 SIT 48.500 SIT SUPER PONUDBA Pomivalni stroj 64.500 SIT 44^987 rebnje’ Star' ^ 27’ tel’ 068/44'940’ TREBNJE - “Po višini osebnih dohodkov (okrog 59.000 tolarjev) in še nekaterih drugih kazalcih smo med najboljšimi petimi podjetji v svoji panogi. V zadnjih petih letih, odkar vodim Krojaško podjetje Thebnje, nismo imeli nikoli blokiranega žiro računa, nimamo nobenega dolga ali posojila, naš koeficient obračala zalog pa je kar 5,” se pohvali 39-letni diplomirani ekonomist Zvone Gavrič, direktor 29-članskega kolektiva. Pretežno gre za kvalificirane delavke in delavce, ki so pripravljeni, kadarkoli se pokaže potreba, delati tudi nadure. Gavrič pravi, da gre pri njih za nemško organizacijo, saj imajo le dva režijca. Direktorje veliko na terenu, kjer pobira mere, nabavlja blago, določa, kateri izdelki bodo šli v proizvodnjo, itd. Računovodkinja je po potrebi hkrati tajnica in še kaj. “Jurij Levičnik nas je naučil delati v IMV-ju. Bila je čisto vojaška disciplina. Dosti dobrih delavcev iz IMV-ja je razpršenih po Sloveniji. Med direktorji še prevladuje glas, da si velik direktor, če imaš veliko delavcev. Lahko bi bil direktor kakšne večje firme ali pa bi tu zaposlili kreatorja, vodjo komerciale, šoferja in še druge režijske delavce. Toda raje sem velik direktor majhne firme kot pa obratno. Lažje se izkažeš kot direktor malega podjetja. Moji kolegiji so pravzaprav monologi s spiskom nalog, ki si jih zastavim. V kratkem bodo morali še drugi v Sloveniji preiti na takšno organiziranost. Naša prednost je v tem: ker smo majhni, smo prožni in lahko vzamemo skoraj vsako delo,” razlaga Gavrič. Izkušnje in še danes koristna poznanstva sije nabiral med 12-letnim delom v IMV Novo mesto kot direk- Zvone Gavrič tor ekonomskega sektorja in vodja plansko-analitske službe. Odkrito pa priznava, da seje veliko naučil o tekstilu v svoji kemični čistilnici v Novem mestu. Krojaško podjetje Trebnje je doslej sklepalo največje posle z ministrstvi za obrambo, za notranje zadeve in za pravosodje. Prevladujeta dva proizvodna programa, in sicer ena linija izdeluje srednje težko, podloženo konfekcijo, delovne obleke • Po nedavni uspešni predstavitvi na kranjskem sejmu Zaščita in obisku z ruskega ministrstva za gozdarstvo se trebanjskemu podjetju obeta lep posel. In če bodo izdelali le nekqj tisoč gozdarskih svečanih uniform (če bi Rusi izdelavo vseh naročili v TVebnjem, bi imeli proizvodnjo zasedeno za 6 let!), bo to še zmeraj zagotavljalo nadaljnji razvoj in ne le obstoj firme. V letu 1995 namreč na-črtnjejo v Krojaškem podjetju večjo naložbo. Nadzidali ali dozidali naj bi sedanjo proizvodno-poslovno zgradbo, nabavili 12 m dolgo krojilno mizo in več specialnih strojev. itd., linija težke konfekcije pa šiva uniforme za gasilce, varnostnike, carinike, poštarje, železničarje itd. P. PERC mm iz naših občim mm Dolina, ki še vedno (iz)umira V osilniški šoli vedno mai\j otrok - V dolini, ki naj bi imela občino, se letos ni rodil še noben otrok - Pogovor z upokojeno učiteljico Anico Stimec______________________________ OSILNICA - Pred kratkim je Gibanje za Osilniško dolino med drugim organiziralo tudi srečanje nekdanjih in sedanjih učiteljev osilniške šole. Zal sta se ga udeležili le domačinka, upokojena učiteljica Anica Stimec, in sedanja učiteljica Mirjana Šercer. Slednja je povedala, da danes obiskuje to šolo le 9 otrok od 1. do 3. razreda (tuje le nižja šola). Predlani tu pouka sploh ni bilo, ampak so se tudi učenci nižjih razredov vozili v šolo v Faro, lani pa je osilniška šola spet začela delati. Anica Stimec pa je dejala, da je skoraj vso delovno dobo poučevala na šoli v Osilnici, le prvo leto je učila na šoli v Papežih, ki je bila skupaj z šolo v Bosljivi Loki podružnica osilniške osemletke. V šoli v Papežih je bilo takrat še 15 učencev, približno toliko pa še v šoli v Bosljivi Loki. Že naslednje leto (1956) je poučevala na osemletki v Osilnici, ki jo je takrat obiskovalo 72 otrok. Leta 1960je pri- šlo do reorganizacije šole, da so se učenci višjih razredov vozili v Faro. V Osilnici pa je ostalo še vedno 43 učencev. Štimčeva se spominja nekdaj razgibanega kulturnega življenja v Osilnici, katerega središče je bila prav šola. Od leta 1967 ima na skrbi tudi ljudsko knjižnico, kiji potujoča knjižnica menja knjige. Imajo 15 rednih bralcev (vseh prebivalcev krajevne skupnosti je 396), ki si na leto sposodijo 130 do 150 knjig (med 9 šolarji KOMEMORACIJA V LOŠKEM POTOKU LOŠKI POTOK - KO ZZB je na zadnji seji razpravljal o pereči problematiki, ki jo predstavljajo številne poškodbe in propadanje spomenikov. Zaradi omejenih denih denarnih sredstev teh posledic ni mogoče odpraviti. Odbor je sklenil, da bo osrednja komemoracija ob dnevu mrtvih pred osrednjim spomenikom pred zdravstvenim domom ob 10.30. A.K. KRMELJSKO PRAZNOVANJE KRMELJ - Letošnji krajevni praznik, 22. oktober, Krmeljčani obeležujejo z vrsto športnih in kulturnih prireditev. Začele so se že v septembru s turnirjema v balinanju in rokometu, ob tednu otroka v začetku tega meseca, ko so otroci skupaj s starši ustvarjali v vrtcu, mali šoli in na nižji stopnji. Ogledali so si lutkovno igrico, poslušali Branega Lindiča iz 12. nasprotja, učenci so prejeli bralne značke, se pogovarjali s kulturnim delavcem iz Mokronoga Stanetom Pečkom, avtorjem Mokronožcev, in si ogledalil razstavo glasil. Tekmovali so v kvizu o škodljivosti kajenja in prebrali Naj zgodbo o Dimčku in Cigaretki. Krmeljčani so prejšnjo soboto pripravili teniški turnir v dvojicah. Jutri, 21. oktobra bo še šahovski turnir v Gabrijelah. Na osrednji proslavi krajevnega praznika v soboto, ob 18. uri v domu Svobode bo imela šele drugi javni nastop moška vokalna skupina, odkar je začela z vadbo spomladi letos. • Anica Stimec ne more skriti razočaranja zaradi izumiranja te lepe doline. “Premalo ljudi je tu. Vasi se praznjjo. Letos se ni tu rodil še noben otrok. Skupno pa je v vsej dolini le 7 otrok, ki bodo v naslednjih 6 letih prestopili šolski prag,” pravi Štimčeva. pa je 6 rednih bralcev, ki si v šolskem letu izposodijo iz šolske knjižnice okoli 110 knjig). J. PRIMC UČITELJ ICf- Na fotografiji sta učiteljici Anica Štimec, ki je poučevala v Osilnici skoraj vso delovno dobo, nazadnje 16 otrok, in sedanja učiteljica Mirjana Šercer, ki poučuje le še 9 otrok. (Foto: J. Primc) Samo trije redno na sejah Ib so: M. Petrovič, B. Popovič in B. Kocjan - Vedno manjkali: Le-nassi, Kocjančič, Orlova, Klun, Lavrič, Odorčič in S. Pbgorelec 70 LET G D BOŠTANJ - Preteklo soboto so boštanjski gasilci ob jubileju svojega društva pripravili pri osnovni šoli prvo tekmovanje (vaja s hidrantom in polaganje 105 m dolgega cevovoda) 11 članskih in dveh veteranskih ekip za memorial Toneta Simončiča. Pri članih so bili najboljši Sevničani, pri veteranih pa z Boštanjčani pobrateno G D Brezje pri Dobrovi. Po svečani paradi gasilcev iz številnih društev so pred gasilskim domom nastopili učenci OS Boštanj, zbrane pa je pozdravil predsednik Jože Udovč. Slavnostni govornik, dr. Branko Božič, častni predsednik GZS, je poudaril pomen vrednot gasilstva ne glede na različne družbene sisteme. Nato so podelili številna društvena, ob činska in republiška priznanja. Pia menico GZS I. stopnje je prejel po veljnik G D Peter Simončič st. (Foto: P P) KOČEVJE - Poročali smo o sklepu nesklepčne zadnje seje zborov občinske skupščine Kočevje, daje treba pripravili pregled o udeležbi posameznih delegatov na sejah v letošnjem letu. Iz poročila, ki je bilo izdelano te dni, povzemamo, da je bilo letos sklicanih 9 sej skupščine in da so na dveh sejah (21. aprila in 31. maja) sklepčnost ugotavljali dvakrat ter da so med obema ugotavljanjema nekateri delegati zapustili sejo. Tako so se torej v 11 ugotavljanjih prisotnosti delegati odrezali tako: Družbenopolitični zbor: največkrat je bil prisoten Ive Stanič, in sicer 10 krat (samo enkrat neopravičeno odsoten), 2. do 4. mesto si delijo z 9-kratno prisotnostjo Franci Gornik, Dušan Zamida, Franci Bartolme itd. Nobenkrat pa ni bil prisoten, niti ni odsotnosti opravičil Ladislav Lenas-si; samo po dvakrat sta bila prisotna Mirica Dimitrijevič in Janez Maršič, samo po trikrat Janez Zgonec, Janez Konečnik in Angel Babič itd. V zboru krajevnih skupnosti sta bila vedno prisotna predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič in Božidar Popovič, po 10-krat Borut Hočevar, Stane Pogorelec in Anton Prelesnik, devetkrat je bil prisoten Stanko Nikolič itd. Nobenkrat nista bila prisotna Marjeta Orel in Miro Kocjančič, samo enkrat sta bila prisotna Darko Čop in Milan Farič, po trikrat Janez Dogar in Ivan Okrajšek. V zboru združenega delaje prišel na vse seje le Bojan Kocjan. Po 10-krat so prišli Marjana Ačimovič, Branko Kovač, Jože Lindič in Peter Šobar, po 9-krat pa Štefka Habot, Jože Kozina, Srečko Štefanič in Ljuba Turk-Šega. Niti enkrat se niso prišli na sejo pokazat Ivan Klun, Stane Lavrič in Samo Pogorelec, enkrat je prišla Mira Kersnič, dvakrat Jože Gregorič, trikrat Anton Križ, štirikrat Meta Prelesnik, petkrat pa Maja Pantar itd. Franc Senekovič: “Nikjerpo svetu ni tako, da bi bila država lastnik kmetijskih zemljišč, kot je pri Kmetov boj z divjadjo in z oblastjo “Tlačan na svoji zemlji” MOZEU - “Sem tlačan na svoji zemlji”, pravi Franc Senekovič iz Mozlja, ki se že okoli 40 let bori z divjadjo, zdaj pa še z zemljiškim skladom. Pred leti je Senekovičevim medved pomoril ovce, zdaj pa je povedal, da je tožbo za odškodnino za tiste pomorjene ovce izgubil. Tako divjad nekaznovano mori ali dela škodo, on, kmet, pa ne sme zemlje niti ograditi, da divjadi ne zapre poti. Zato se počuti, kot da ima zvezane roke in noge, in lahko le gleda, kako divjad dela škodo. Z M-KG je sklenil tudi pogodbo o najemu 60 ha zemljišč za dobo 99 let. Zdaj mu sklad, kije po novem lastnik zemlje na Kočevskem, govori o podpisu nove pogodbe, a Senekovič pravi, da jo bo podpisal le, če bo ugodnejša od sedanje. Pravi, da je 20 let delal po Evropi in Aziji, pa nikjer ni videl, da bi bila država lastnik kmetijskih zemljišč, strinja pa se, da gospodari z gozdom. To ni v skladu z demokracijo, saj kmet ni bil lastnik zemlje le za časa fevdalizma. “Strinjam se, da je jelen del kulturne dediščine, a naj bo jelenov le toliko, kolikor zemljišče prenese. Imam 4 ha mladega gozda, a je 70 odst. uničenega, ker divjad poščiplje vršičke smrekic. Škode pa ne pride pogledat in ocenit nobena komisija, zaženejo pa cel cirkus, če posekam suho smreko. Gozdarji so nekaj gozda že ogradili in zdaj primerjajo, kako gozd uspeva na ograjenem in na neograjenem delu, saj trdijo, da divjad dela veliko škodo tudi v državnem gozdu,” pravi Senekovič. NOVA EKIPA SKLADA V STILLESU O teh podatkih bo gotovo še tekla razprava in bo kdo dokazoval upravičenost odsotnosti, ki je zabeležena kot neopravičena. Ribničani se učijo “loviti ribe” Ibja pomoč Sloveniji RIBNICA - Včeraj, 19. oktobra, so v Ribnici spet nadaljevali program usposabljanja za poslovno vodenje podjetij. Predaval je prof. dr. Anton Hauc iz Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru. Tika izobraževanja so v občini Ribnici potekala že lani, in sicer v okviru programa “Phare”, ki je ena izmed oblik tuje tehnične pomoči Sloveniji. Evropska unija je prek tega programa dodelila doslej pomoč enajstim državam Srednje in Vzhodne Evrope, da se bodo lahko hitreje vključile v evropska združenja. V Sloveniji je bilo deležnih takih oblik izobraževanja okoli 4.000 udeležencev, in sicer v okviru projekta “Prestrukturiranje slovenskega turizma”, v okviru katerega sta potekali delavnici “Dobra storitev in še nekaj več” ter “Do kakovosti z novim načinom vodenja”. Ti predavanji - vsako je potekalo po 16 ur - sta bili tudi v Ribnici. Fanči Tekavec, ki vodi pri občini Ribnici oddelek za plan in analize in je tudi organizatorka tega načina izobraževanja, je povedala, da tudi v tem izobraževalnem letu občina Ribnica kandidira za izobraževanje po programu “Phare” oz. projekta Revit, čeprav še ni znano, kakšne delavnice bodo organizirane. . p SODRAŽICA OSTANE V OBČINI RIBNICA SODRAŽICA - Na spomladanskem referendumu se je Sodražica odločala za samostojno občino. Glasovanje je bilo negativno. Pred dnevi pa jih je znova razburkala odločitev državnega zbora, da le postanejo občina, h kateri naj bi se priključila Loški potok in Sv. Gregor. Reakcije niso bile ravno pozitivne, nam je povedal predsednik krajevne skupnosti g. Ludvik Zajc, vendar sprejemljive. Že po nekaj dneh pa je prišla na dan nova varianta, ki je Sodražico izključila iz prve variante. Državni zbor se je odločil za občino Loški potok. Nespoštovanje referendumske volje pa je dodobra razdelil ene in druge. KVIZ V MESECU POŽARNE VARNOSTI SEVNICA - Tukajšnje gasilsko društvo prireja v petek, 21. oktobra, tradicionalni kviz v mesecu požarne varnosti. Sodelovale bodo ekipe vseh osnovnih šol v sevniški občini. Najboljšim bodo podelili lepe praktične nagrade številnih pokroviteljev. SEVNICA - V sevniškem Stillesu se kar menjujejo ekipe sklada za razvoj, ki je lastnik podjetja, a kaj prida haska doslej ni bilo. Se več: zadnja ekipa iz Ljubljane se je izkazala za zelo skrivnostno, ali pa vsaj za sila nekooperativno za sodelovanje s sedmo silo. Nova ekipa: Vojko in Franc Rovere, Mirko Kranjc in Vladimir Bukvič, ki je bila doslej v trboveljskem Ipozu, naj bi bila bolj odprta za javnost in medije. Še ta teden naj bi, kot so nam obljubili, na novinarski konferenci ekipa predstavila program reševanja Stillesa. USTANOVNI ZBOR LDS SEVNICA SEVNICA - Drevi, 20. oktobra, ob 18. uri bo v učilnici sev-niškega gasilskega doma ustanovni zbor Liberalne demokracije Sevnica. Izvolili bodo tudi izvršni odbor in predsednika ter se pogovorili o letošnjih lokalnih volitvah. Vabilo svojim članom in simpatizerjem so podpisali v imenu Liberalno demokratske stranke Kamil Krošelj, za Socialistično stranko Oton Šket in za Zelene - ekosocialno stranko Alfred Železnik. Krmeljčani še v začaranem krogu Bo republiški sklad za razvoj do konca leta pomagal Inkosu pri dokapitalizaciji/ Nelojalna konkurenca kovinarjev - Letos za 5 milyonov mark izvoza__________________ SREČANJE NA MALKOVCU - Če želite doživeti vzdušje domače zidanice, je to prava priložnost! Lahko pridete tudi slabe volje, skupaj jo bomo pretentali! Takole so vabili vrli Malkovčani preteklo nedeljo na srečanje v teh prelestnih goricah, kjer pridelujejo priznani malkovški cviček, a tudi drugo žlahtno kapljico. V prelepem sončnem vremenu je goste pozdravil najprej predsednik KS Tržišče Matjan Jamšek, vimenu organizatorja, Društva vinogradnikov Malkovec, pa Ivan Pungerčar. Goste so Malkovčani pozdravili s kruhom in soljo, orehi ter kozarčkom “kratkega ". Po tem so skupine in posamezniki krenili v spremstvu godcev do zidanic Stuškovih, Papeževih, Malusovih, Klukejevih, Kraljevih in Češkovih, kjer je bilo veselo ob domačih dobrotah, pesmih in moštu do zgodnjih ur. Društvo kmetic je domač kruh, potice in pecivo naglo vnovčilo (na posnetku) in zadovoljni so bili vsi. (Foto: P. Perc) KRMELJ - “Dela imamo dosti, kjjub temu da svojega programa še vedno nimamo. Plače so redne. Do konca leta pričakujemo, da bomo s pomočjo sklada za razvoj in neke slovenske firme dokapitalizirali Inkos. 'IVenutno se pomanjkanje obratnih sredstev - potrebovali bi vsaj 400.000 mark - kaže kot velik problem, saj velikih stroškov za vzdrževanje proizvodnje in ogrevanje nekdanjih proizvodnih hal Metalne ne moremo vkalkulirati v ceno naših izdelkov oziroma našega dela,” je direktor krmeljskega Inkosa Rudi Bec pretekli četrtek v brzojavnem slogu nanizal osnovne značilosti in zagate 155-članskega kolektiva. Mednje bi seveda lahko prišteli tudi težave, ki jih imajo vsi pretežni izvozniki; gre namreč za precenjen tečaj tolarja. Pri 80-odstotnem neposrednem in posrednem izvozu (največ v Nemčijo in Avstrijo), s čimer naj bi letos iztržili okrog 5 milijon mark, sedanjo tečajno politiko Banke Slovenije občutijo kot kazen, ne pa kot nagrado. Direktor Bec, ki je bil do stečaja tudi za krmilom krmeljske Metalne, poudarja, da so krmeljski kovinarji usposobljeni za zahtevnejšo proizvodnjo, kar so navsezadnje dokazali, ko so delali za nekdanjo JLA. Na voljo imajo ljudi, znanje in dragoceno opremo. Pretežno izdelujejo transportno opremo iz nizkole- giranih jekel za Liebherr, Huttner in druge znane evropske firme. Inkos, z. čisel kot zdravo jedro na “pogorišču” Metalne, bi navkljub za slovenske razmere še zmeraj preveč razpredeni kovinsko-predelovalni industriji imel pred sabo še lepo prihodnost, ako bi rešili katerega izmed omenjenih problemov. Že zdaj pa bi bilo krmeljskim kovinarjem dosti lažje dihati, če se ne bi nenehno srečevali z nelojalno konkurenco. Kot pravi direktor Bec, si nekatera podjetja, celo v lasti sklada, lahko privoščijo, da prevzemajo delo pod vsako ekonomsko ceno, česar si Krmeljčani ne morejo privoščiti, saj ne smejo zavestno delati z izgubo, ker bi bilo tako početje enako samomoru. P P. Drobne iz Kočevja) OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA - Kaj praviš na odgovor tebi, medvedu, objavljen v prejšnji številki našega lista ? - Razveseljivo je, da medvede jemljejo resno republiški organi, naravovarstveniki, lovci in zeleni, še lepše pa je, (e to počne tudi župan. Ribniški zobotrebci STRELA UNIČEVALA - Pred kratkim je strela udarila v Inlesov dimnik in v stolpnico na Prijateljevem trgu 5. Naredila je pravo razdejanje, saj je na Kolodvorski ulici in Prijateljevem trgu uničila ali poškodovala nad 200 televizorjev, računalnikov, telefonov in drugih električnih aparatov. Tako so imeli te dni največ dela obrtniki elektro stroke. V KINO V VELIKE LAŠČE - V Ribnici ni kina, zato ljubitelji filmov obiskujejo kino v Velikih Laščah, ki redno obvešča Ribničane s plakati pri Ideal centru, kakšne filme vrtijo in kdaj. Tildi v Ribnici je že vse pripravljeno za predvajanje filmov, le dvorano je treba še usposobiti. MERCATORJEVA OZIMNICA - V blagovnici Mercatorja-Jelka ponujajo ozimnico. Jabolka so po 59 (idared, elster) in 69 tolarjev (jonatan, delišes), zelje po 35 tolarjev in čebula po 69 tolarjev. DELJEN DELOVNI ČAS - V Ribnici posluje že veliko novih zasebnih trgovin. Zato je manjši promet v Mercatorjevih trgovinah, tudi v blagovnici, kjer so zato v prvem nadstropju uvedli deljen delovni čas od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure, medtem ko v pritličju (prehrana itd.) poslujejo od 7. do 19. ure. Ob sobotah je delovni čas enoten: od 8. do 13. OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA Sevniški paberki TABLO “POPRAVLJAJO” - V zadnjih tednih se dogaja, da ponočnjaki “popravljajo” prometno oznako pri semaforiziranem križišču sredi mesta, ki voznikom in pešcem pove, daje do policije 500 m. Vse kaže, da takih popravljanj ne bo dolgo prenašala in bo kmalu razpadla. “POPRAVLJENA’ TUDI JAR-MOVA DEKLICA-Neznani storil-ci so poškodovali kip “Deklica s pi- j ščalko” pred samskim blokom sredi , mesta. Kip, ki je delo domačega aka- j demskega kiparja Staneta Jarma, so pred kratkim popravili, da ima dek- j le spet piščalko, iz katere teče voda. j JUTRI GOSTOVANJE - Jutri, ! 21. oktobra, bo v Šeškovem domu gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z delom Petra Ustinova “Komaj do srednjih vej”, ki ga režira Jože Vozny. I - Kakšna je razlika med socializmom in kapitalizmom? - Prej je celo najslabši delavec dobil za 25 let dela uro, zdaj pa celo najboljše postavljajo na cesto. MIMSI CLUB OUT - Potem ko je sevniški gostinec Miran Štern nadvse velikopotezno s svojim Mimsi clubom začel in končal gostinsko-zabavno ponudbo na sevniškem bazenu v letošnji kopalni sezoni, navkljub sporom s sosedi in občino vendarle ni bilo pričakovati, da bo Mimsi club zaprl svoje duri za zmeraj. Ker Štern po besedah tajnika sevniške športne zveze Boruta Bizjaka že tretji mesec ni plačal najemnine (560 DEM mesečno), kot to določa tripartitna pogodba med ŠZ Sevnica, Gostinskim podjetjem Sevnica in Mimsi clubom, so prekinili pogodbo. Bizjak je skušal navezati stik s Šternom, a mu to ni uspelo, ker se naj bi ta že dlje časa mudil nekje v tujini. Sev-niška srenja namiguje, naj bi Štern iskal v tujini Jugoslava T, kije že pred nekaj meseci “zgasnil” z družino iz Sevnice, in naj bi mu bil Mimsi club poglavitni porok, zdaj pa eden njegovih večjih upnikov. SZ Sevnica si ponovitve vsaj 11.000 mark drage šole s poprejšnjim najemnikom prostorov na bazenu - firmo PEM iz Pi-šec, ki je šla v stečaj, ni mogla privoščiti. Novi najemnik lokala na kopališču naj bi bil trgovski potnik Zvone J. iz Sevnice. ORGIJE? Po sevniških logih se vztrajno širijo govorice, da naj bi se v nekem lokalu, ki so ga poimenovali Pendrek bar, dogajale kaj nenavadne reči. V pravcatih orgijah, “predaji štafetne palice” itd., naj bi zavzeto sodelovali dragi domači in tudi ugledni gostje, nekateri novodobni po; djetniki, tako da zares nikomur ne bi smelo biti dolgčas. KOLUMB - V bližini Sevnice se zaostruje spor med nadebudnima gostincema. Starejši prišlek o drugem širi govorice, da se vede kot Kolumb, ki da na novo odkriva že videno. Slednji pa v očeh ljudstva nastopa kot jagnje, kot žrtev, iti se trudi v prid večine krajanov in zato dobiva pod noge polena od lakih, ki nočejo prispevati svojega deleža pri razvoju kraja. k S V: Sl b ti K je It si DOLENJSKI LIST Š«. 42 (2357), 20. oktobra 1994 t= k= Z o o o c ooo c o -o Sb č o > Je S.abJ3JS O. c- » 'f *T » o Krške novice X____________|________________s EPIDEMIJA NESKLEPČNOSTI? - Nadaljevanje 38. skupne seje skupščine občine Krško so poslanci zaključili soglasno in po hitrem postopku z ugotovitvijo, da niso sklepčni, Od 81 poslancev jih je svojo dolžnost (tudi do volilcev!) s samo prisotnostjo potrdilo le 34. Po desetminutnem odmoru se je število povečalo še za dva, nam pa ni znano, za koliko se je povečalo število v gostišču Murko. Očitno je nesklepčnost nalezljiva holezen, Brežice pa so tudi blizu in lahko se bojimo, da ta epidemija prihaja od tam. Vsak ima svoje dolžnosti: nekateri doma kuhajo, drugi sedijo v poslanskih klopeh, novinarji pa pišemo, čeprav so po končani seji v beležki ostale zapisane samo tri številke. NESKLEPČNO - Nadaljevanje 38. skupne seje skupščine občine Krško so poslanci zaključili soglasno in po hitrem postopku z ugotovitvijo, da niso sklepčni. Seveda že takoj na začetku ni bilo zasedenih dovolj poslanskih sedežev. Od 81 poslancev jih je svojo dolžnost (tudi do volilcev!) s samo prisotnostjo potrdilo le 34. Po desetminutnem odmoru se je število povečalo le za dva, seveda pa nam ni znano, za koliko seje povečalo število v gostišču Murko. Očitno je nesklepčnost nalezljiva bolezen, Brežice pa so tudi blizu in lahko sc bojimo, da ta epidemija prihaja tudi v krške poslanske klopi. Vsak ima svoje dolžnosti: nekateri doma kuhajo, drugi sedijo v poslanskih klopeh, novinarji pa pišemo, čeprav so po končani seji v beležki ostale zapisane samo tri Številke. LUBEX - Podjetje Vitacel je za povabljene goste ob otvoritvi novega obrata pripravilo tudi kup presenečenja. Doživeli so ga v obliki zloženih 6, 15 ali 45 kilogramskih vreč novega naravnega sredstva za apnenje in gnojenje tal, ki ga proizvajajo v Vi-tacclu in so mu dali naziv Lubex. Vreče so bile namenjene gostom, da bodo preparat lahko preiskusili in si oskrbeli svoje njivice, trate, vrtičke, sadovnjake ali celo vinograde. Kdo si je postregel v velikimi vrečami, nismo videli. Preparat ima resda bazično delovanje, vendar opozarjamo predstavnike krških strank, naj se ne prenaglijo. To še namreč ne pomeni, da ugodno vpliva na bazo, zato je za predvolilne boje praktično neuporaben. I Novo v Brežicah AVTOBUSARJI - Če se peljete z avtobusom brežiškega Integrala Bre-bus, se vam kaj lahko zgodi, da boste dobili vozno karto, ki jo je pred vami že nekdo imel in jo seveda celo pot premleval v rokah, po vožnji pa zataknil kje na sedežu. Dragi šoferji in sprevodniki! Je že res, da si vsak Poskuša zaslužiti čim več, nekateri 'udi mimo skupne blagajne, a v prihodnje pazite, komu dajete takšne karte. Vsaj novinarjem in inšpektorjem jih ni treba. PRAVA SLIKA - Prireditev, na kateri so izbirali najlepšo mladenko v Sloveniji, je bila v Termah Čatež in je vsem udeležencem dala res pravo sliko o Brežicah. Dovolj zgovorno je bilo že to, da se niso mogli dogovoriti. kdo je največji in glavni sponzor. Krunoslav Filipčič, kije v imenu svojega podjetja podaril zmagovalki vozita, je želel, da bo corsa postavljena v središču scene. To reklamno potezo tou je zadnji hip preprečil Borut Mokrovič, direktor Term Čatež, kar touje Filipčič močno zameril. In tako so sc prerekali do konca svojih dni. BLAŽEV ŽEGEN - Na Rajcu lik °b hrvaški meji bodo prihodnjo sredo °b 16. uri slovesno začeli z rednim obratovanjem televizijskega pretvor-n>ka. Ta bo s signalom za 1. in 2. pro-Bram Televizije Slovenija pokrival območja krajevnih skupnosti Jesenice "a Dolenjskem, Velika Dolina, Čatež °b Savi in Dobova. Za te kraje, ki so doslej lahko spremljali le hrvaške programe, radi rečejo, da ležijo v obmej-n<-‘m, nerazvitem in demografsko ogroženem območju. Okoliški prebiralci že pravijo, da je pretvornik le blažev žegen in da še vedno precej Predelov ne more ujeti signala. Kdor gleda program TV Slovenija, jim [ahko ob tem reče samo: “Naj vam ne “o preveč hudo!” PšTIOll , V času od 3. do 14. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Vesna jsrunjčic iz Brežic - Nino, Mateja ptoren iz Stolovnika - Klemena, Marija Vovk iz Dovškega - Dejana, M''lina Brajdič iz Gorice - deklico, |ta'jana Božič iz Narpelja - Žiga, Marjetka Volk iz Leskovca - Ben-1‘totina, Brigita Lopatič iz Boršta -joeksandra, Nataša Brajdič iz r"bruške vasi - dečka, Lenčka .toit iz Kremena - Majo, Marija Murko iz Karič - Petro, Andreja >tolovič z Bizeljskega - Saro in asna Levak iz Kapel - Barbaro. Čestitamo! KMi 12 MAŠI H OBČIM MŠŠ Sodelovanje celuloze in papiija? V krški enoti Vitacela so odprli nov obrat za razrez papirja - Poleg proizvodnje celuloze tudi drugi programi - Celulozni derivati, humoc, lesni briketi, Lubex KRŠKO - “Vitacel je prevzel pomemben del sanacije Vidma, ko je s privatnim kapitalom vstopil v podjetje z visokim tveganjem. Pokazalo, daje bila za Krško to pomembna rešitev, sty so številni zaposleni dobili možnost zaposlitve. Stroj, ki ga bomo pognali danes, je samo dokaz, da ima Vitacel dolgoročne načrte,” je v slavnostnem govoru ob otvoritvi novega obrata za razrez papirja v krški enoti podjetja Vitacel dejal minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar. Minister je napovedal, da pomeni sa sanacije, saj je vse manj hudih gos-projekt sanacije gospodarstva, ki ga podarskih bolnikov. Krški Videm je zdaj pripravljajo, začetek konca proce- označil za tipični primer podjetja, ki jih obravnavajo v projektu sanacije. Ob prazniku občine Brežice veliko novega BREŽICE - Občina Brežice je ena redkih, ki je ohranila svoj občinski praznik in ga vsako leto znova dostojno proslavi v spomin na padle borce ene od prvih partizanskih enot - Brežiške čete. letošnje prireditve ob občinskem prazniku bodo trajale ves mesec. Začele so se že v preteklem tednu z otvoritvijo avtosalona s servisno delavnico Opel Kruno, s finalom Delovega krosa, ki ga je minulo soboto organiziral Atletski klub Fit Brežice, ter s srečanjem pobratenih zborov in njihovim koncertom v dvorani brežiškega gradu. Jutri popoldne bodo program slovesnosti dopolnili z otvoritvijo nove razstave v galeriji vojašnice v Cerkljah in s prisego nove generacije vojakov. V soboto ob 9. uri se bo v Pišecah pričel že 18. tradicionalni pohod po poteh Brežiške čete, samo uro pozneje pa bodo odprli večnamensko dvorano (tudi telovadnico) pri OŠ Globoko. Slavnostni govornik na prireditvi bo dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport. Prihodnjo sredo, 26. oktobra, bo na Rajcu redno pričel delovati RTV pretvornik. V petek, 28. oktobra, bodo ob 16. uri, istočasno, ko bo v Brežicah potekal ulični tek za ekipno državno prvenstvo, v Dobovi slovesno odprli nove šolske prostore in športno dvorano pri OŠ Dobova. Dobovo bo ob tej priložnosti obiskal predsednik države Milan Kučan, ki bo tudi slavnostni govornik. V zadnjih dneh oktobra in prvih dneh novembra bodo v počastitev občinskega praznika odprli tudi lokalno cesto Pišece-Orehovec-Brezje-Bojsno, podelili nagrade za inovativne dosežke, odprli 2. fazo izgradnje obrtne cone v Dobovi, odprli razstavo posavskih likovnih umetnikov in razstavo “Brežiško kmetijstvo danes” ter novozgrajeni vodovod v Orešju. B. D.-G. Ob današnjih rezultatih podjetij, ki nadaljujejo proizvodnjo Vidma, je zadovoljen, da ministrstvo ni podleglo pritiskom po hitrem ukinjanju proizvodnje celuloze in papirja v Krškem. Vitacel je prevzel rizično proizvodnjo celuloze v času recesije na sve- PO POTEH BREŽIŠKE ČETE BREŽICE - Združenje borcev in udeležencev NOB občine Brežice vabi na tradicionalni XVIII. pohod po poteh Brežiške čete borce, aktiviste, izgnance in ostale občane, ki bo v počastitev praznovanja občinskega praznika občine Brežice v soboto, 22. oktobra, ob 9. uri pri Osnovni šoli Maksa Pleteršnika v Pišecah. Z železniške postaje v Brežicah odpelje avtobus ob 7.45, izpred gimnazije ob 8. uri in z Železniške postaje Dobova ob 8. uri. Prisrčno vabljeni! Občinski odbor tovnem tržišču. “S pomočjo države in ministrstva za gospodarstvo smo ohranili kadrovske moči in si pridobili zaupanje na evropskem trgu. Gnalo nas je prepričanje, daje proizvodnja v Sloveniji upravičena, saj jo potrebujejo tudi gozdarji, kemična, strojna in papirna industrija, transportna podjetja itd. Pričakujemo, da bo država pokazala interes za proizvodnjo celuloze, s tem pa tudi za proizvodnjo in predelavo papirja,” je ob otvoritiv dejal direktor Vitacela Jože Klemenčič. Obrat za razrez papiija, ki so ga pre-tekli petek odprli s pogonom • Čeprav so proizvodnjo vzeli v najem, so v razvojnem oddelku podjetja pripravili nekaj novih programov, kot je proizvodnja celuloznih derivatov, humosa, lesnih briketov itd. V teh dneh se bo v trgovinah pojavil tudi nov proizvod z nazivom Lubex, naravno sredstvo za apnenje in gnojenje tal, ki ga pridobijo s sežiganjem smrekovega in bukovega lubja. “Če se bo podjetje razvijalo tako kot doslej, bomo v kratkem času dodatno zaposlovali," je napovedal Klemenčič. prečnega rezalnega stroja, naj bi prispeval k boljši izkoriščenosti proizvodnih prostorov, odpravil zastoje zaradi ozkega grla pri razrezu formatnega papirja v sosednji papirnici (novi stroj lahko razreže 30 do 35 ton papirja na 8 ur), povečal stopnjo predelave in ponudil tudi kako novo delovno me- St0' B. D.-G. Boljka bo častni meščan Ob krajevnem prazniku vrsta kulturnih in športnih prireditev - Srečanje krajanov ob zaključku del KOSTANJEVICA - Jutri, 21. oktobra, bo minilo 51 let, odkar so v Kostanjevici okupatorji aretirali 70 moških in nekaj otrok ter jih 25 na Malencah ustrelili kot talce, preostale pa so odpeljali na Rako in v Brežice. V spomin na ta dogodek organizirajo v Kostanjevici vrsto kulturnih in športnih prireditev. Osrednja prireditev bo v petek v kos-tanjeviškem gradu ob 18. uri s slavnostno skupščino, kjer bodo v grajski cerkvi podelili priznanja in plaketo mesta Kostanjevica, kot najvišja odlikovanja. Janeza Boljko bodo proglasili za častnega meščana. Slovesnost bodo počastili še s koncertom velikega simfoničnega orkestra glasbene šole Krško. To bo tudi priložnost za ogled galerije in družabno srečanje, kajti ta mesec se v Kostanjevici zaključuje več del. Telefonski priključek bodo namreč dobili še zadnji naročniki, uredili so otok in obrežje Krke in Studene, asfaltirali nekaj novih cest, uredili prostor pred osnovno šolo in dogradili pločnik... V soboto ob 15. uri se bodo na igrišču pri osnovni šoli v malem nogometu pomerili nogometaši, ljubitelji plesa pa si bodo lahko ob 19. uri v Kulturnem domu ogledali revialni nastop domače plesne skupine Harlekin. Veslači se bodo v nedeljo ob 10.30 pomerili na že tradicionalni 11. regati okoli kos-tanjeviškega otoka, tekači pa v sre do, 26. oktobra, ob 15.30 na 14 teku po ulicah dolenjskih Benetk Zadnji športni dogodek v počastitev krajevnega praznika bo v nedeljo, 30. oktobra, v telovadnici osnovne šole, kjer se bodo pomerile košarkarske trojke. X 'S* » Protest lovcev LD Studenec KRŠKO - Lovska družina Studenec se je že odzvala na predlagano točko dnevnega reda skupščine občine Krško, da se del lovišča njihove lovske družine dodeli v upravljanje novo ustanovljeni lovski družini Sv. Duh - Veliki Trn. Pobudo je pri skupščini občine Krško vložila lovska družina Veliki Trn. Novo lovišče naj bi bilo v takem okviru, kot je to obstajalo do leta 1954 (v delih k.o. Veliki trn, k.o. Raka, k.o. Ravno in k.o. Krško) ter tako dodeljeno lovski družini Sv. Duh. To lovišče je bilo po letu 1954 oziroma po vojni združeno z loviščem lovske družine Studenec v občini Sevnica, ki je do sedaj s tem delom lovišča tudi upravljala. Kot so v svojem mnenju zapisali člani Lovske družine Studenec, je predlog povsem nezakonit in neiz-vršljiv. Menijo, daje navedeno lovišče dodeljeno v upravljanje njihovi lovski družini in je z njimi sklenjen tudi sporazum o upravljanju lovišča. LD Stu- REPUBLIKA SLOVENIJA Občina Brežice Izvršni svet OBVESTILO Izvršni svet občine Brežice obvešča občane in ostale uporabnike cest in mestnega prometa, da bo v mestnem jedru dne 24.10.1994 začel veljati spremenjen prometni režim. Na Cesti prvih borcev bo enosmerni promet potekal v smeri od križišča z Bizeljsko cesto proti križišču s Černelčevo ulico oziroma od občine proti pošti, kar pomeni v nasprotno smer, kot poteka promet zdaj. Po novem režimu bo enosmerna tudi Černelčeva ulica na odseku od križišča s Cesto prvih borcev do križišča z Ulico pod obzidjem, v smeri od pošte proti zdravstvenemu domu. Na Kržičnikovi ulici bo po novem na odseku od križišča s Cesto prvih borcev do križišča z Ulico stare pravde promet potekal enosmerno v smeri od Ceste prvih borcev proti Ulici stare pravde. Enosmeren bo še odsek Bizeljske ceste od križišča z Ulico stare pravde do križišča s Cesto prvih borcev, v smeri od Ulice stare pravde proti Cesti prvih borcev. Na ostalih ulicah bo prometni režim nespremenjen. Novemu režimu bo prilagojena tudi proga mestnega avtobusa. Prosimo, da ste ob uvedbi novega prometnega režima še posebej previdni in upoštevate cestno-prometno signalizacijo, da ne bi prihajalo do zastojev. denec meni, da bi morala občina Krško najprej v ustreznem postopku izposlovati odvzem tega lovišča. V sklenjenem sporazumu so določeni tudi pogoji, kdaj lahko to stori. Menijo, da so z loviščem dobro gospodarili. Člani lovske družine Sv. Duh - Veliki Trn svoj predlog utemeljujejo s tem, da bi novoustanovljena lovska družina na območju KS Veliki Trn dala temu delu občine nov utrip na vseh področjih in gospodarneje upravljala z loviščem. Kot je zapisano v obrazložitvi IS občinske skupščine, zakon določa, da lahko lovišče ustanovi občinska skupščina, na območju katere se lovišče ali njen pretežni del nahaja. To lovišče pa se nahaja samo na območju občine Krško, zato je ustanavljanje lovišča v pristojnosti Skupščine občine Krško. Po mnenju lovske družine Studenec je lovišče, ki ga občina dodeljuje novoustanovljeni lovski družini, v upravljanju njihove lovske družine in hi tako skupščina dodelila nekaj, česar nima. V primeru, da bo skupščina sprejela tak sklep, bo lovska družina Studenec sprožila ustrezen postopek pri ustavnem sodišču. ■Jf m PODPORA VITACELU - Novi obrat za razrez papirja v Vitacelu je odprl minister Tajnikar, ki je s svojim prihodom v Krško izrazil podporo in vse priznanje podjetju Vitacel. Skupaj s svojim državnim sekretarjem za industrijo dr. Ivom Baničem je takoj po uradni otvoritvi v Krškem sodeloval na razgovoru vseh zainteresiranih strani o nadaljni usodi proizvodnje bivšega Vidma. Alije razgovor prinesel kakšne konkretne rezultate, nam ni uspelo zvedeti. Slišati pa je, da Krčani že ugibajo, ali bo prišlo do stečaja v Videm papirju, in tudi o tem, ali je možno, da bi proizvodnjo papirja nato prevzelo podjetje Vitacel. (Foto: B. D. -G.) 15 LET SKŠD SIMON JENKO NURNBERG - Konec prejšnjega tedna so naši rojaki, ki se povezujejo v Slovenskem kulturnem in športnem društvu Simon Jenko v Nurnbergu, s svojimi in tudi nemškimi prijatelji ter gosti iz tujine obeležili 15-letnico društva. Za petkovo okroglo mizo (na posnetku državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj, predsednik SKSD Simon Jenko Avgust Jošt in krški predsednik občinske skupščine Danilo Siter) je bilo zanimanje tolikšno, da so bili klubski prostori društva kar pretesni. Rojaki so največ spraševali o možnostih za pridobivanje slovenskega državljanstva, o lastninjenju in certifikatih. Nekaj žolčnih pripomb je bilo slišati na račun konzulata v Miinchnu. V soboto je na osrednji slovesnosti ob jubileju nastopil tudi združeni moški pevski zbor Simon Jenko-Miško Kranjec, folklora in učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine Manica Šerbinek s svojimi učenci. Zbrane je pozdravil med drugim tudi konzul Andrej Grasseli. Podelili so številna priznanja, tudi kegljačem Krškega za zmago T G. na turnirju ob jubileju. (P Perc) Odprli novo avtohišo Opel Kruno V objekt že vložili 1,5 milijonov mark, ureditev nadstropja in skladišča pa bo terjala še 13 milijona - Družinsko podjetje seje razvilo v močno trgovsko organizacijo BREŽICE - Podjetje Opel Kruno, kije v stoodstotni družinski lasti (Kru-noslav, Marija in Patricija), je pretekli petek z veliko medijske pozornosti odprlo novi poslovni objekt v Brežicah. Otvoritve, kije bila uvrščena na seznam slovesnosti ob občinskem prazniku, sta se poleg vidnih ljudi iz domačih krogov, udeležila tudi Oplov direktor za prodno v vzhodni Evropi in direktor Opel Austria. Ob otvoritvi je množici gostov spregovoril tudi državni sekretar za trgovino Davor Valentinčič, ki je uvrstil podjetje Opel Kruno med pomembnejše trgovske organizacije v Sloveniji. Podjetje Opel Kruno se je razvilo iz obrti, ki jo je leta 1972 začel Brežičan Krunoslav Filipčič. Kasneje je delovalo kot pooblaščeni servis za popravila vozil Opel in od lanskega leta še kot uradni zastopnik za uvoz in prodajo vozil znamke Opel na registracijskem območju Krško in Novo mesto. S 436 milijoni tolarjev ustvarjenega bruto proizvoda se podjetje uvršča na 151. mesto med slovenskimi zasebnimi podjetji, če primetjamo samo podjetja širše Dolenjaske, pa na osmo. Trenutno v podjetju dela 15 delavcev in še dva vajenca. Lani so prodali 306 novih in 120 rabljenih avto- mobilov, medtem ko so v prvih devetih mesecih letošnjega leta prodali Krunoslav Filipčič 243 novih in 105 rabljenih. Poleg tega uvažajo še originalne Oplove rezervne dele, izpušne cevi za športna vozila, dišeče smrekice in prodaja potrošni material. V podjetju se pogodbeno ukvarjajo tudi s sklepanjem zavarovanj za vozila. “Trenutno aktivna prodaja na hrvaški trg ni zanimiva za kupce, toda Hrvate privablja nakup rezervnih delov pri nas in kakovostne storitve,” je dejal Kruno Filipčič, predstavnik Opel Austria pa še dodal, da je to sodobna avtohiša s servisno dejavnostjo, ki je prav gotovo na evropski ravni. V novi poslovni objekt so do prve faze že vložili okrog 1,5 milijona mark (večino lastnega denatja in manjši del kredita pri HB Brežice), ko bo objekt povsem dokončan (zgornje nadstropje zdaj še ni, pa tudi skladišče je samo pokrito), pa bo vreden 2,8 milijona mark. B. DUŠIČ-GORNIK PRODAJNA RAZSTAVA LEBIČEVIH DEL ŠMARJEŠKE TOPLICE - V tukajšnjem zdravilišču je od 15. oktobra do 15. novembra na ogled prodajna razstava del slikarja Tuga Lebiča iz Novega mesta. RAZSTAVA O ŠKRABCU RIBNICA - V petek, 28. oktobra, ob 18. uri bodo v Miklovi hiši v Ribnici odprli razstavo o svojem velikem rojaku, jezikoslovcu patru Stanislavu Škrabcu, ki je bil tu rojen pred 150 leti, in njegovem delu. Razstavo bodo prenesli sem iz samostana Kostanjevica pri Novi Gorici. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi Jezikoslovna dela p. Stanislava Škrabca, in sicer 1. in 2. zvezek, ki sta že izšla, skupno pa bodo izšli štirje. Več prireditev v počastitev spomina na Škrabca bo še do konca leta, o njih pa bomo poročali, ko bodo znani datumi. Glavna prireditev, otvoritev kulturne dvorane v Ideal centru v Ribnici, pa bo 9. decembra posvečena v celoti Stanislavu Škrabcu. Slavnostni govornik bo prof. dr. Jože Toporišič, raziskovalec Škrabčevih del in njegovega življenja. IZ KOSTANJEVIŠKE GALERIJE IZGINIL KIPEC Že sedmič likovna delavnica Razstava dosežkov šeste NOVO MESTO - Jutri, 21. oktobra, bodo ob 18. uri v razstavnem prostoru Doma kulture odprli razstavo, na kateri se bodo predstavili mladi dolenjski likovniki, ki so delovali v 6. likovni delavnici mladih 1993/94. Pokrovitelj delavnice je KUD tovarne zdravil Krka. Razstava hkrati naznanja, daje stekla že 7. likovna delavnica mladih, ki jo v Novem mestu tako kot poprejšnje organizira Zveza kulturnih organizacij občine Novo mesto. Prvi del programa se je začel minuli četrtek, in sicer je to program klasičnega risanja, ki ga vodi akad. slikarka Svetlana Jaki-movska-Rodič. V programu likovne delavnice, ki bo trajala do maja, so še: slikanje (oktober in april), okrasna keramika (januar), grafika (februar), grafično oblikovanje (marec) in batik (marec). Posamezne programo bodo vodili akad. slikarji Jože Kumer, Branka Marčeta, Svetlana-Rodič in Janko Orač ter Niko Golob in Suzana Bricelj. Cena za vse programe likovne delavnice je 5000 tolaijev, znesek pa je mogoče plačati v dveh obrokih. Možno je vpisati tudi samo posamezne programe, ki stanejo od 1000 do 2000 tolarjev. Programi delavnice bodo potekali v likovni učilnici grmske osnovne šole. Mladi, kijih zanima likovno ustvarjanje, se še lahko vpišejo na ZKO Novo mesto. S sadovi bogato dolgo življenje Srečanje s prof. Jankom Jarcem v Krkinem hramu na Trški gori -Predstavitev Jarčevega zbornika, ki gaje lani izdala Tiskarna Novo mesto - Dolenjska založba TRŠKA GORA - Lep dan je bil minulo sredo, ves obsijan s prijaznim oktobrskim soncem, in marsikdo ga je shranil med svoje prijetne spomine, zanesljivo pa ga ne bodo kmalu pozabili vsi tisti, ki so se tega dne udeležili srečanja s častnim občanom občine Novo mesto prof. Jankom Jarcem v Krkinem hramu med trškogorskimi vinogradi. Srečanje sta pripravila novomeška občinska skupščina in Tiskarna Novo mesto - Dolenjska založba. Prof. Jarc, ki je v 91. letu življenja še vedno duhovno čil in dejaven, se je sicer pošalil, da so gostje prišli “pogledat, kako star človek zgleda”, a prisrčni stiski rok ter slavnostne in kasneje prijateljske besede so povedale, da so se srečali veliki prijatelji, kolegi v stroki in topla človeška srca. Po gostih sodeč, bi lahko v Krkinem hramu tekel imeniten znanstven simpozij, saj so se ob starosti slovenskih zgodovinaijev prof. Jarcu zbrali: akad. prof. dr. Ferdo Gestrin, dr. Vasilij Melik, akad. dr. Emilijan Cevc, dr. Anica Cevc, prof. dr. Jože Mlinarič, prof. Jože Dular in mag. Stane Granda ter predstavniki organizatorjev srečanja, župan Franci Koncilija, Franc Zaman in urednik Dolenjske založbe Franci Šali. Ženske barve pa je krepila Jarčeva nečakinja Minka. V uradnem delu srečanje je župan Koncilija predstavil novomeško občino, Franci Šali pa je spregovoril o delu Dolenjske založbe, kjer je lani pozimi izšel Jarčev zbornik, o katerem je več povedal Stanko Granda, ki je orisal tudi strokovno delo prof. Jarca. Z 10 knjigami in prek 200 drugimi bibliografskimi enotami slavljenec dokazuje, da je svoj dolgi življenjski vek bogato izpolnil z delom. Njegovo strokovno in jezikovno dognano pisanje tvori izredno dragoceno delo, ki krepi naš zgodovinski spomin, brez katerega ni ne osmišljene sedanjosti ne prihodnosti. Kot pisec se je prof. Jarc trajno zapisal med zgodovinarje Novega mesta, kot pedagog in človek pa je z najlepšimi črtami zapisan v srcih mnogih, kar je bilo čutiti tudi iz izbranih besed dr. Emilijana Cevca, ko je orisal svoje spomine na čas Jarčevega poučevanja na novomeški gimnaziji. “Pri njem sem dobil temelje svojega znanja, kajti prof. Jarc ni poučeval samo po šolskih knjigah, ampak je veliko dodajal iz svojega bogatega znanja,” je med drugim dejal dr. Cevc. Prof. Jarc se je zahvalil za vse prijazne besede in med izbranimi reki in mislimi povedal tudi tole življenjsko resnico: “Lepo je biti živ, če veš, da nisi čisto zastonj živel.” M. MARKELJ KOSTANJEVICA NA KRKI -15. oktobra je J. F. iz Kostanjevice obvestil krške policiste, daje nekdo iz galerije ukradel kipec. Policisti so kasneje ugotovili, daje nekdo med 14.30 in 14.45 iz razstavnega prostora galerije Janeza Boljke v galeriji Božidar Jakac ukradel kip Ivana Cankarja, velik 23 cm x 6,5 cm x 5,5 cm iz brona. Kipec je iginil, ko je bil čuvry galerije odsoten. Galerijo Božidarja Jakca je s tem oškodoval za okrog 550.000 tolarjev. SREČANJE NA TRŠKI GORI - Prof. Janko Jarc (drugi z desne) med znanci in prijatelji na balkonu Krkinega hrama na Trški gori. V pogovoru so se prepletali spomini z duhovitimi Jarčevimi iskricami. (Foto.MiM) Barva je njeno osnovno izrazilo “PETEK JE NAJLEPŠI DAN V TEDNU” ČRNOMELJ - Zveza prijateljev mladine Črnomelj pripravlja v oktobru v okviru tedna otroka v sodelovanju s knjižnico vrsto prireditev. Njihovo geslo je “Petek je najlepši dan v tednu”, zato so tudi vse prireditve, na katere so vabljeni vsi otroci od 1. do 8. leta starosti, pripravili ob petkih. Tako je črnomaljski KUD Hip-hop že organiziral kostanjev piknik. V petek, 21. oktobra, bo ob 17. uri v knjižnici pravljična ura “Juri Muri v Afriki”. 28. oktobra pa bodo ob isti uri v vrtcu v Loki pripravili prireditev “Igrajmo se skupaj”. Ob pregledni razstavi likovnih del akademske slikarske Martine Koritnik Fajt, kije _______v galeriji Posavskega muzeja v Brežicah odprta od 6. do 31. oktobra_ BREŽICE - Srečanje z ustvarjalnostjo Martine Koritnik Ftyt je svojevrstno doživetje, je srečanje z delom in živ(jenjem človeka, ki seje ustalil v rojstnem Krškem, stran od likovnih središč. Po diplomi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1973 seje zaposlila kot likovna pedagoginja na osnovni šoli Podbočje, zato je bilo njeno ustvarjalno delo potisnjeno v ozadje. m Škandalozno slaba udeležba Razpetost med pedagoškim delom in poslanstvom slikarja jo je vedno znova vračala k slednjemu, tako je nastajal zajeten slikarski opus, katerega delež je predstavljen na pregledni razstavi v galeriji Posavskega muzeja Brežice in daje vpogled v 20-let-no slikarkino delo. Realistično formalni pristop z oprijemljivo motiviko krajin, vedut, tihožitij in portretov je stalnica v slikar-kinih zgodnejših delih, nato postopno prehaja v razgradnjo kompozicije z abstraktno govorico barv. To so osnovne značajske poteze slikarkinega celotnega opusa, ki je nastajal od leta Več kot skromno obiskano srečanje mladih pesnikov in pisateljev za območje Dolenjske in Posavja KOČEVJE - Srečanja mladih pesnikov in pisateljev za območje Dolenjske in Posavja, ki je bilo 14. oktobra v Šeškovem domu v Kočevju, se je z vštetimi novinarji in drugimi, ki so prišli tako rekoč po uradni dolžnosti, udeležilo le okoli 10 ljudi. Šlo je za srečanje udeležencev anonimnega natečaja Zveze kulturnih organizacij Slovenije za območje Dolenjske in Posavja, na katero je poslalo svoje pesmi 12 literatov s tega območja. Njihova imena niso znana, saj so svoja dela poslali pod šifro, oceno del pa je na srečanju v Kočevju sporočil direktor Dolenjske založbe Franci Šali. Najbolje ocenjena dela oz. njihovi avtorji so se uvrstila v zaključni krog, kjer bodo ocenjevali dela najboljših mladih pesnikov in pisateljev iz vseh slovenskih regij. sicer tako, kakor jih je on doživel s svojimi duhovnimi očmi. Imena pesnikov (pisateljskih del s tega območja ni bilo poslanih na natečaj) so za javnost še neznana. J. P 1973 do danes. Zgodnejša barvno bolj ali manj močna lestvica rjavih in zelenih tonov usklajuje slikarsko površino kon-turno zabrisanih barvnih ploskev in lis. Krajine, vedute, te nenehno ponavljajoče se teme, nastajajo kot potreba po sožitju z naravo, niso le delček našega življenja, so del ustvarjalke same, zato je vračanje na iste kotičke, z njimi iste motive, tista nuja, ki prerašča v vedno nove izpovedne načine, v skladnost oblik in barv. Motiv sam jo zanima vse manj, vse bolj se posveča pristopu ter likovni govorici, ki prehajata prek hitrih nanosov uravnotežene kompozicije do končnega razvrednotenja motiva, ki ostaja samo še barvno skladje nametanega črtovja ali s slikarsko lopatico nanesenih lis, v absolutno barvitost popolnega abstraktnega izraza, neodvisnega od zunanje pojavnosti neposrednega objekta. Zadnji ciklus krajin, nastalih 1993. leta, je odmik od predhodnih kolori-tov, razpoznaven po modro-zelenih, zeleno-rumenih močnih tonskih variacijah, z novimi potezami prog in lis. Martina Koritnik Fajt sodi tudi med redke ustvarjalce, ki se še pos- večajo akvarelu, s tem po krivici zapostavljenim slikarskim medijem, ki zahteva mojstrsko obvladovanje same tehnike. Ravno akvarel ji omogoča preliti na papir tista lirična doživetja prostranih pogledov na potok, reko sredi polj in hribe ter skalovje, da začutimo ob spogledovanju z nji- SLOVVIND V NOVEM MESTU NOVO MESTO - V sredo, 19. oktobra, bo ob 19.30 v Domu kulture prvi koncert iz cikla Komorni ansambli Slovenske filharmonije, in sicer bo nastopil pihalni kvintet Slowind, v katerem igra nova generacija pihalnih solistov Slovenske filharmonije: Aleš Kacjan, Matej Šarc, Jurij Jenko, Zoran Milev in Metod Tomac. Na skromno obiskanem srečanju je predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Franček Rudolf med drugim poudaril, da se Slovenci vedno bolj vračamo k raznim zvrstem kulturne ustvarjalnosti, in menil, da bi tako rekoč vsaka izmed okoli 150 bodočih slovenskih občin lahko imela svojega dvornega pesnika, morda celo dva ali več. Za zaključek je Franci Šali, ki je tudi član ocenjevalne komisije za to območje, najprej spregovoril o Kočevski in njeni kulturni krajini, nato je predstavil Dolenjsko založbo in njene zbirke oz. dejavnost, na zaključku pa je podal še oceno na natečaj poslanih del 12 pesnikov, in OSNOVNA ŠOLA DRAGOTIN KETTE NOVO MESTO, Šegova ul, 114 razpisuje prosto delovno mesto — 1 VARUHA za delo z duševno prizadetimi otroci, pogoj srednja izobrazba Delovno mesto se razpisuje za določen čas (od 1.11.1994 do 31. 8. 1995). Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. BRUSNIŠKE ORGLE BLAGOSLOVLJENE - Minulo nedeljo je bila v župnijski cerkvi v Brusnicah slovesna maša, ki jo je ob somaševanju novomeškega prošta Jožefa Lapa in brusniškega župnika Janeza Jesenovca vodil nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. Nadškof je med mašo blagoslovil obnovljene Eislove orgle, ki so po dolgih letih molka za nedavno novo mašo ponovno zadonele v brusniški cerkvi. Za obnovo tega pomembnega spomenika slovenske kulturne dediščine se je zavzel domači župnik in ob denarni podpori občine, podpornikov in predvsem brusniških faranov, ki so prispevali levji delež potrebnega denarja, izpeljal zahteven projekt obnove, povezan tudi z dograditvijo cerkvenega kora. Orgle je obnovila Škofijska orglarska delavnica iz Maribora, gradbena dela pa je opravil Slavko Pavlin. V soboto zvečer je na obnovljenih orglah koncertrirala prof Barbara Pibernik iz Ljubljane. Na sliki: nadškof blagoslavja brusniške orgle. (Foto: M. Markelj) PRIZNANJA LIKOVNIKOM - Vsi udeleženci belokranjskega slikarskega ekstempora in njihovi mentorji so za sodelovanje prejeli priznanja, ki jim jih je v imenu organizatorice, občinske zveze prijateljev mladine Metlika, podelila njena predsednica Vladka Škof. Na fotografiji: Duška Vlašič (na desni), mentorica metliških mladih likovnikov in hkrati predsednica odbora za slikarski ekstempore, prejema priznanje. (Foto: M.B.-J.) Sodelovali tudi učenci iz pobratenih Ronk METLIKA - Med številnimi dejavnostmi, ki so jih v metliški občini pripravili ob tednu otroka - “raztegnili” so ga na ves oktober-je bil tudi že tradicionalni 13. ekstempore mladih likovnikov iz vse Bele krajine ter z Metliko pobratenih italijanskih Ronk. Razstavo del 43 likovnikov v Gang-lovem razstavišču so odprli konec preteklega tedna, na ogled pa bo dva tedna. Razstava bo potem gostovala še na vseh belokranjskih šolah, iz katerih so prišli mladi likovniki ter pri metliških pobratimih v Ronkah in Wagni. Na koncu bodo dela, tako kot že leta doslej, postala last pokroviteljev, ki sta bili letos Sadjarsko društvo Slovenije in Sadjarsko društvo Bele krajine. Tudi tema tokratnega ekstempora “Hruške, jabuke, slive” je bila povsem sadjarska. Toda kot je ob otvoritvi dejal pedagoški svetovalec z ministrstva za šolstvo in šport Niko Golob, je bil ta začetek znane belokranjske pesmi le izziv mladim, da upodobijo naravo. Dela pa so se lotili zelo različno, kar se kaže v pestrosti njihovega ustvarjanja. Golobje poudaril, da imajo veliko zaslug za kvalitetno likovno ustvarjanje učencev likovni pedagogi od vzgojiteljic v vrtcih do razrednih in predmetnih učiteljic. Žal se za večino ob koncu 8. razreda likovno ustvarjanje konča. Zato je odgovornost likovnih pedagogov v osnovnih šolah še toliko večja, saj gre večina v življenje z osnovnošolskim likovnim znanjem. Morda ne bo nihče od tokratnih razstavljalcev, ki prihajajo iz višjih razredov osnovnih šol, šole s prilagojenim programom in srednjih šol, postal umetnik, vendar je po Golobovem mnenju zanje velikega pomena že to, da so odrasli pokazali spoštljiv odnos so njihovega dela ter da razstavljajo v pravi galeriji. M.B.-J. • Z ukinitvijo pouka srbohrvaščine smo se kulturno osiromašili. (Dolgan) * Zgodilo se bo prav tisto, o čemer je rekel Havel, da se ne bi smelo: država bo postala last treh strank. (Peršak) * Ljubezen je kot rosa. pade tako na koprivo kot na lilijo. (Švedski pregovor) • Dokler bodo klavnice živali, bodo tudi bojišča ljudi. (Tolstoj) Belokranjsko sadje “poziralo” mladim likovnikom mi nemirni ritem narave, njiv in razorov, začutimo zrak in hlad in vlago osojnega izreza, kot je že pred leti zapisal Janez Mesesnel. Slikarstvo Martine Koritnik Fajt, kot se nam kaže na pregledni razstavi, ki bo v galeriji Posavskega muzeja Brežice na ogled še do konca meseca oktobra, se je rojevalo vrsto let. Njena ustvarjalnost, vezana na krajine, tihožitja in figuraliko, se zdi, da je preteklost. Danes ustvarjalka nenehno išče in gradi na predhodni izkušnji ter prihaja pred nas z jasnejšimi zarisi poenostavljenih izraznih sredstev. JOŽICA VRTAČNIK LORBER SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA Novo mesto Ulica talcev 3a 68000 NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) ■ knjižničarja, dipl. bibliografe ali učitelja slovenskega jezika. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izboru v 15 dneh po končanem izbirnem postopku. RATIMIR PUŠELJ CERKLJE OB KRKI - Pred Galerijo vojašnice v Cerkljah ob Krki bodo jutri ob 14.30 odprli razstavo slik akademskega slikarja Ratimirja Pušlja. Razstavo likovnih del, katerih avtorja bo predstavil publicist Drago Medved, bo odprl brigadir Janez Butara, poveljnik 2. pokrajinskega štaba TO. V kulturnem programu ob otvoritvi bo sodeloval sevniški Mešani pevski zbor Lisca. VEČER Z GLASBENIKOMA, PESNIKOM IN SLIKARJEM - V kletnih prostorih novomeškega Doma kulture že nekaj let deluje gostinski lokal, v katerem je njegov lastnik Tomo Bartelj pred časom poskušal pripraviti občasne kulturne prireditve, vendar je zamisel kaj kmalu zamrla, lokal pa je postal le eno od številih ponočnih shajališč. Prejšnji mesec sta lokal prevzela kot partnerja Slavko in Tatjana Brunskole in sklenila vsaj občasno lokalu vdahniti nekaj kulturne vsebine. Tako sta ob pomoči Rudija Škofa prejšnji četrtek pripravila pester kulturni večer, na katerem se so predstavili: harmonikar Vito Ahačič, tenorist Miloš Genorio, pesnik Smiljan Trobiš in slikar Igor Obradinovič. Program je povezoval in vodil Rudi Škof. Obradinovičeve slike bodo razstavljene še ves mesec, ko nafbi, kot načrtujeta Brunskoletova, pripravili novo razstavo in nov kulturni večer. Mreža novomeških malih razstavišč in občasnih kulturnih točk se torej razveseljivo gosti. Na sliki: gosta večera tenorist Miloš Genario in harmonikar Vito Ahačič. (Foto’-M. Markelj) ti hri Sr "an lfa\ veei hiid "lej ** C 8 DOLENJSKI LIST Št. 42 (2357), 20. oktobra 1994 Seidlova cesta bo še dolgo zaprta Gradbeno podjetje Pionir trenutno gradi nov oporni zid ob osnovni šoli in gimnaziji - Uredili bodo tudi nov dostop na parkirišče pred šolo in križišče za Koštialovo NOVO MESTO - V začetku avgusta so Pionirjevi delavci pričeli z deli na nekdanji Cesti herojev oz. na sedanji Seidlovi cesti. Dotrajana, ozka in predvsem za pešce in kolesarje nevarna cesta je že nekaj let čakala na temeljito obnovo. Naposled je Republiška uprava za ceste podpisala z gradbenim podjetjem Pionir pogodbo za izvitiapje del. Celotna investicija je vredna več kot 155 milijonov in 600 tisoč tolarjev, v letošnjem letu pa naj bi za gradbena dela na ryej namenili nekaj več kot 51 milijonov in 500 tisoč tolarjev. Projektni vodja pri Pionirju Avgust Murn pravi, da naj bi z deli zaključili konec maja prihodnje leto, seveda če bo za dela iz proračuna pritekal dogovorjeni denar. dežurni poročajo OB SPREJEMU V BOLNIŠNICO BIL OROPAN -11. oktobra je bil J. A. z Vinjega Vrha pri Semiču sprejet na urološki oddelek novomeške bolnišnice. V kopalnici seje preoblekel in na stolu pozabil denarnico, ko pa se je vrnil, je ugotovil, da mu jo je nekdo ukradel in ga s tem oškodoval za 35 tisočakov. UKRADEL MOTORNI ŽAGI -Neznanec je v noči iz 11. na 12. oktober odnesel iz odklenjene garaže, ki je v sklopu gospodarskega poslopja, dve tnotorni žagi znamke Stihi in Dolmar. S tem je lastnika Alojza A. iz Šmarjeških Toplic oškodoval za približno 70 tisočakov. POSKUŠALA OGOLJUFATI ZAVAROVALNICO - D. S. iz Sevnice in B. B. iz Roj sta utemeljeno osumljena kaznivega dejanja goljufije, ker sta z lažnim prikazovanjem dejanskih okoliščin prometne nezgode poskušala preko zavarovalnice Triglav pridobiti protipravno premoženjsko korist. OB KOLESNI OBROČ Z GUMO • V času od 15. do 16. oktobra je neznanec na Smrečnikovi ulici v Novem tnestu s katrcc ukradel kolesni obroč z gumo. Lastnika A. B. iz Ambrusa je oškodoval za 15 tisočakov. na vrtu našel granati SPODNJI STARI GRAD - Pred Ivatkim je 58-letni O. E. iz Spodnjega Starega grada na vrtu našel dve granati dolgi 130 mm. Granati po vsej verjetnosti izhajata iz druge svetovne vojne. Zanju je poskrbel pirotehnik. Trenutno delajo nove oporne zidove, saj je bila prejšnja škarpa že tako dotrajana, da se je na večih mestih krušila in ogrožala mimoidoče. Dela potekajo počasi, saj morajo staro škarpo postopno zamenjevati z novo zaradi zavarovanja gimnazije in OTROCI NAŠLI ROČNO BOMBO BREŽICE - 15. oktobra se je na brežiški policijski postaji oglasil D. Ž. iz Brežic in prinesel ročno bombo, ki sojo našli otroci, ko so čistili okolico ribnika Prilipe. Bombo je prevzel pirotehnik. PRI TRČENJU V OGRAJO PADLA S TRAKTORJA KRŠKO - 25. septembra ob 17. uri se je na Kurirski poti v Krškem zgodila prometna nesreča. 67-letni P. E. iz Starega grada v krški občini se je peljal z neevidentiranim traktorjem po Zdolski cesti proti Cesti 4. julija. Ko je pripeljal do križišča v neposredno bližino hiše na Kurirski poti 1, je zavil levo na Kurirsko pot. Po petih metrih vožnje je zapeljal levo čez nasprotni vozni pas, kjer je trčil v leseno ograjo, jo podrl in zapeljal prek žive meje na travo, prevozil nasad lešnikov in sliv in sc ustavil na travniku. Pri trčenju v leseno ograjo je s traktorja padla sopotnica, 63-letna P. S. in se hudo poškodovala. MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE objavlja prosta delovna mesta v uniformirani policiji POLICISTKE Pogoji: - končana V. stopnja izobrazbe - starost do 27 let - vozniški izpit B kategorije - državljanstvo R Slovenije Od kandidatk pričakujemo, da so pripravljene opravljati delo kjerkoli na območju R Slovenije. Kandidatke bodo morale opraviti preizkus telesnih zmogljivosti, psihološki in zdravstveni pregled, kar bo osnova za dokončni izbor. Poleg splošnih pogojev po Zakonu o delovnih razmerjih morajo kandidatke izpolnjevati še pogoje 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi Upravi za organizacijo in kadre Ministrstva za notranje zadeve RS, Ljubljana, Štefanova ul. 2. Informacije dobite na telefonu št. (061) 217-828. , . • , • - , ____ • • Kandijska 30, Novo mesto tuTLČlLCrUZ dCfenCL-jčl Tel. 068/342-136, 321-115 trčil v vprežni voz -14. “Mohra ob 18.50 se je 29-letni E Š. iz •raže pri Raki peljal z lado od Drnovc-JT Proti Smedniku. Na ravnem delu r^steje dohitel neosvetljeni vprežni voz, J1 E11 je upravljal 30-letni M. H. iz Straže P11 Raki in ga zadel, zaradi česar se je vvtomobil prevrnil na streho, vprežni lPa potisnil v jarek. Pri trčenju sta se “do poškodovala voznik vprege in legova sopotnica, poginila pa je tudi Trežcna oslica. VEČKRATSE JE PREVRNIL-14. jMobra ob 9.41) uri seje 26-letni Rajko Cf1 Metlike peljal z osebnim avtomo-jjpm od Novega mesta proti Metliki. J1 Vinji vasi je zaradi neprimerne b. r°sti zapeljal na neutrjeno travnato je nkino> nato Pa hitro zavil levo. Avto . *ačel bočno drseti in zdrsel preko . nticirv.j nu troirniL- Mar ra .'“natega nasipa na travnik, kjer seje hiiH raI Prevrn'l- V nezgodi se je zelo . “o poškodoval in se zdravi v novo- K ” 1'vr.irvv.zvJVJVUI lil St ZUldVI > ž^ki bolnišnici. Na vozilu je nastalo °krog milijon tolarjev materialne škode. NENADOMA PREČKALA CESTO - 15. oktobra ob 8.15 je 82-letna Pepca T. iz Slepška pri Mokronogu hodila ob levem robu ceste proti Mirni. Pri Puščavi je prečkala cesto ne da bi se prepričala, če to lahko varno stori, saj je v trenutku, ko je bila na polovici ceste, iz Mokronoga pripeljal s tovornjakom 28-letni Silvo T iz Trebnjega, ki je močno zaviral, vendar jo je kljub temu zbil. Hudo poškodovana se zdravi v novomeški bolnišnici. HODIL PO SREDINI CESTE -16. oktobra ob 2.10 se je na regionalni cesti Brežice - Dobova izven Mosteca v smeri proti Dobovi zgodila prometna nezgoda. 52-letni B. L, državljan BiH, ki začasno stanuje v Šentlenartu, je hodil po sredini ceste. Izven Mosteca mu je iz smeri Brežic pripeljala s for-dom 37-letna I. M. iz Rigonc in trčila v pešca. Pešce je padci na pokrov motorja, z glavo razbil prednje steklo in obležal na tleh hudo poškodovan. osnovne šole, ki sta v neposredni bližini. Poleg tega bo po novem škarpa odmaknjena še za 1,5 m od ceste. Za celotno rekonstrukcijo ceste pa investitor še vedno ni pridobil gradbenega dovoljenja, zato zaenkrat ostalih del še ne izvajajo. “V sklop urejanja Seidlove ceste sodi tudi rušenje veznega dela med športno dvorano Marof in osnovno šolo Center, kjer bomo uredili novi dostop na parkirišče pred gimnazijo in osnovno šolo,” je povedal Avgust ZADEL GA JE VLAK DOLENJE BREZOVO -15. okto bra »b 9.05 minut je na železniški progi Dobova - Zidani most v Dole' njem Brezovem potniški vlak Mirna ra, ki vozi na progi Zagreb - Ljubljana, zadel moškega, ki je hodil med tračnicami iz smeri Krškega proti Sevnici. Komisija je ugotovila, da gre za 44-letncga hrvaškega državljana P J., ki je zaradi poškodb umrl na kraju nesreče. FICKO JE ZAČEL GORETI KOŠENI VRH - 13. oktobra ob 18.30 uri je prišlo do požara na fičku last 18-letnega G. J. iz Presladola. Ko je pripeljal na Košeni vrh, se je pričelo kaditi izpod armaturne plošče vozila. Avto je takoj ustavil in izstopil, ogenj pa je zajel celotno vozilo. Vzrok požara zaenkrat še ni znan. TRAKTOR MU JE VZEL ŽIVLJENJE VINKOV VRH -15. oktobra popoldne je 41-letni Jože K z Vinkovega Vrha z bratom napravljal drva v gozdu Dule pod Plešivico pri Vinkovem Vrhu. Ko sta s traktorjem, za katerega sta pripela voz, pripeljala v gozd, šta vprežni voz odklopila in brat je pričel s pripravljanjem drv. Jože pa seje s traktorjem odpeljal po pobočju navzdol, ker je nameraval podrto deblo potegniti na ravno. Ko seje vračal po pobočju navzdol, seje straktorjem prevrnil. Med prevračanjem je kabina stisnila Jožetovo glavo in zaradi hudih poškodb je na kraju nezgode umrl. Kočevska stranpota NOČNA BOJEVNIKA - Minulo soboto, 15. oktobra, so bili kočevski policisti ob 2.15 poklicani v diskoteko Aljč, kjer sta se stepla dva gosta. Policisti so ugotovili, da sta bila bojeviteža Kočevarja V J. in C. B. Oba se bosta zdaj pomerila še s sodnikom za pre-krške. ZGORELE DRVARNICE - V ponedeljek, 17. oktobra, okoli 8. ure so v Mahovniku pri Kočevju zagorele drvarnice, v katerih so imeli štirje lastniki prek 40 kubikov drv in razne živali. Drvarnice so pogorele do tal, z njimi pa tudi zajci, medtem ko so prašiče rešili. Požar so najprej omejili, nato pa pogasili gasilci, saj je grozila nevarnost, da se bo razširil na stanovanjske hiše. DARUJTE KRI! KRŠKO, SENOVO - Območna organizacija Rdečega križa Slovenije vabi vse občane na krvodajalsko akcijo in se vsem darovalcem že vnaprej zahvaljuje za humano potezo, ki bo morda komu rešila zdravje ali celo živfjeiije. Kri bo mogoče darovati v torek, 25. oktobra, v prostorih OŠ dr. Mihelo Rostohar Krško in v sredo, 26. oktobra, v osnovni šoli na Senovem. Obe akciji bosta potekali med 7. in 13. uro. ODPRTI TELEFON NA KRŠKI POLICIJSKI POSTAJI KRŠKO - Postaja prometne policije Krško bo danes, v četrtek 20. oktobra, ‘‘odprla" svoja telefona za vse liste, ki se želijo pogovoriti s komandirjem ali njegovim namestnikom o prometni varnosti v Posavju. Vsi, ki bi imeli kakšno vprašanje, pripombo ali pobudo, naj pokličejo na telefonski številki: 21-263 ali 22-080 od 8. do 12. ure. Murn. Ko bodo imeli gradbeno dovoljenje, nameravajo preurediti tudi spodnji del ceste, križišče Seidlove, Koštialove in Ulice talcev pa nameravajo semaforizirati, hkrati s temi deli pa bodo zamenjali tudi vso dotrajano infrastrukturo. Šele po vsem tem bodo cesto tudi preplastili. “Kot izvajalci bi si želeli ta dela opraviti med počitnicami, vendar smo žal odvisni od investititoija, torej od Republiške uprave za ceste,” pravi Murn. V Pionirju pravijo, da se bodo potrudili, da bodo z njihove strani dela potekala hitro, in upajo, da jih bodo lahko končali do maja prihodnjega leta. Predvsem uporabniki te ceste, ki pa jih ni malo, si želijo, da bi bilo to res čimprej, saj se že sedanja polovična zapora pri zastojih prometa zelo pozna. j.DORNIŽ po dolenjski deželi • Telefonski klici o podstavljenih bombah so postali pravi dolenjski šport, saj skoraj ne mine teden, da jo ne bi kje “podstavili". To pa je pri ljudeh vzbudilo občutek strahu, tako da je za mnoge že vsak pozabljen kovček potencialna bomba. Da je strah velik, znotraj pa votel, se je izkazalo tudi prejšnji torek zvečer, ko so policisti zavarovali pošto, ker naj bi bil v njihovih prostorih kovček, za katerega so sumili, da je v njem bomba. Pirotehnika sta kasneje ugotovila, da je tudi tokrat šlo za pozabljen kovček, pozabil ga je občan iz Dolenjskih Toplic. • Drugače pa se je prejšnji petek končalo s traktorjem J. F. iz Nove lipe, ki ga je parkiral pred gostilo v Malem Nerajcu in v njem pustil kontaktne ključe ter se odpravil v gostilno v Malem Nerajcu. Nepridiprav je to izkoristil, traktor vžgal in se odpeljal v neznano. Lastnika je oškodoval za okrog 400 tisoč tolarjev. • Kar se Janezek nauči to Janez zna, so včasih rekli, upajmo, da pa vselej pregovor le ne drži. Izkušnjo, ki sla jo imela pred kratkim otroka iz Tuševega Dola, ki sta prišla v stanovanjsko hišo v Tuševem Dolu skozi priprto okno in ukradla šah, tombolo, ročno uro, vžigalnik in svinčnik, bi bilo namreč dobro, da bi si jo zapomnila v pozitivnem smislu in da jo ne bi nikoli več ponovila. Vse več marihuane med šolaiji Novomeški kriminalisti so v letošnjem letu zasegli več kot 2 kg heroina in več kot 6 kg marihuane berka pri hišni preiskavi pri D. K. iz Novega mesta zasegli 2,8 kg marihuane, za katero so po nadaljnjih poizvedovanjih ugotovili, da naj bi jo vzgojila za prodajo. Tudi v maju, juliju in avgustu so zasegli nekaj marihuane, le da so bile količine v primerjavi s prejšnjimi skorajda neznatne: maja so zasegli 3 g marihuane Črnomaljcu M. B., NOVO MESTO - Novomeški kriminalisti, ki se ukvarjajo s problematiko drog pravijo, da je stanje glede zaseženega heroina in marihuane skrb vzbujajoče. Konec lanskega leta in v letošnjem letu so na območju Dolenjske in Bele krajine zasegli 2,2 kg heroina in več kot 6,3 kg marihuane. Uničili so tudi 8 nasadov indijske konoplje oz. več kot 400 sadik. Pravijo, daje najbolj skrb vzbujajoče predvsem vse večje uživanje marihuane med šolajočo se mladino, še predvsem, če vemo, da uživanje tovrstne droge največkrat vodi k uživanju trdih drog kot sta heroin in kokain. Lani konec decembra so Črnomaljcu M. V pri poskusu prodaje zasegli 1,5 kg marihuane, kasneje pa so pri hišni preiskavi na njegovem domu našli še 1,5 kg marihuane, ki jo je prav tako nameraval prodati. Policisti so prodajalca in kupce dobili, ko so kadili, zaradi tega so zoper Črnomaljca napisali kazensko ovadbo zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, zoper Črnomaljca, ki pa je prisotnih ponudil marihuano za kajenje, pa kazensko ovadbo omogočanja uživanja mamil. Letos februarja so na eni izmed novomeških srednjih šol dijaku M. G. z območja Krškega zasegli 3 g marihuane, ker pa je cigareto z marihuano ponudil tudi sošolcu, so ga ovadili novomeškemu temeljnemu javnemu tožilstvu. Aprila so na območju Žužem- * Konec aprila pa so kriminalisti na Otočcu zasegli pri Srečku Bre-gaču iz Škocjana 2,2 kg heroina. Bregač je bil 16. avgusta na novomeškem temeljnem sodišču spoznan za krivega očitanega kaznivega dtjapja neupravičene proizvod-nje in prometa z mamili in obsojen na 4 leta zapora, vendar sodba še ni pravnomočna. julija so zasegli 5 g Novomeščanu B. Š., oba pa ovadili zaradi kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil, avgusta pa so zasegli 2 g marihuane hrvaškemu državljanu, ki jo je imel skrito v predalu motornega kolesa, s katerim je nameraval vstopiti v Slovenijo. Predlagali so ga sodniku za prekrške, kjer mu je bilo mamilo vzeto in izrečeno 30.000 tolarjev denarne kazni. Večjo količino marihuane so kriminalisti zasegli prejšnji mesec, ko so pri R. Ž. iz Črnomlja našli pol kilograma tovrstne droge, kije bila pripravljena za nadaljnjo pro- dai°- KAR TRI “NESREČE” NA KUPU - Metliška občinska gasilska zveza ter občinski štab za civilni zaščito sta ob 125-letnici domačega gasilskega društva in 25-letnici Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki ter ob mesecu varstva pred požari v nedeljo pripravila gasilsko vajo. Poklicna gasilska brigada iz Novega mesta je reševale stanovalce iz “gorečega” stanovanjskega bloka, metliški gasilci so “gasili" požar in skupaj z osebjem zdravstvenega doma reševali ponesrečence iz kletnih prostorov delavnice, črnomaljski gasilci pa so skupaj z zdravstvenim osebjem reševali “ponesrečence” iz razbitin avtomobila (na fotografiji). Številni obiskovalci so si lahko ogledali tudi najsodobnejšo gasilsko opremo. (Foto: M.B.-J.) Kriminalisti prijeli izšli [jevalce V Novem mestu pred kratkim dvoje izsiljevanj denarja - V obeh primerih so storilce prijeli ob prevzemu - Policisti ogroženim obljubljajo varovanje in pomoč NOVO MESTO - Pred kratkim so kriminalisti novomeške UNZ obravnavali dva primera izsiljevalca denarja in v obeh primerih so izsiljevalcem uspešno nastavili pasti. Prejšnji teden so aretirali četverico mladeničev, ki je od občana hotela dobiti 45 tisoč nemških mark, na Otočec pa so prišli po 5 tisoč nemških mark avansa. Ker policisti menijo, daje takšnih oz. podobnih primerov še več, my večkrat pa so žrtve izsiljevanj družinski člani skupaj z otroci, pozivajo ogrožene, da jih o tem obvestijo, saj jim bodo le tako lahko nudili potrebno zaščito. Na petkovi tiskovni konferenci so poudarili, da ve|ja izsiljevanje za hujše kaznivo dejanje, to pa ve|ja tudi za izsiljevanja posojenega denarja, kar ljudje pogosto ne vedo. Prvi primer izsiljevanja se je zgodil sredi septembra, ko sta izsiljevalca direktorju nekega novomeškega podjetja poslala pismo, v katerem sta mu zagrozila, da bosta v primeru, če ne bo prinesel 2 tisoč nemških mark, njegovim najbližjim razkrila določena dejstva. Ker možak ni imel slabe vesti, seje za pomoč obrnil na policijo. Ob predaji denarja so policisti aretirali I. B. in R K. iz Novega mesta, ki naj bi z izsiljenim denarjem poravnala dolgove, kasneje pa so policisti pri njima na domu našli pisalni stroj, s katerim sta napisala izsiljevalsko pismo, v njem pa je bilo že napisano pismo s podobno vsebino za nekega drugega občana. Podobne zadeve se je lotila tudi četverica, ki sojo pri prevzemu de-naija policisti prijeli 12. oktobra ob 10. uri na Otočcu. Uspešno akcijo kriminalistov so na videoposnetku predstavili tudi na tiskovni konfe- renci. Izsiljevalci so po telefonu od občana zahtevali kar 45.000 nemških mark, za začetek pa so mu predlagali, da prinese na Otočec v bližino hotela Gami avans v višini 5.000 nemških mark. Pri predaji denarja so aretirali: 23-letnega F. T in še mladoletnega G. K., oba iz Novega mesta, ter 22-letnega Š. Š. iz Vrhnike, kasneje pa še njihovega kolovodjo 18-letnega S. D. iz Novega mesta, ki je pred kratkim pobegnil iz celjskih zaporov. Fantje, ki jim to izsiljevanje ni bilo prvo in ki naj bi bili tudi “telefonisti” za bombne napade v nekaterih novomeških lokalih, so si dolg izmislili zato, da bi prišli do denarja. “Zoper osumljence smo podali kazenske ovadbe zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja, preiskovalni sodnik pa je zanje odredil pripor. S tem pa zadeva še ni zaključena, saj sklepamo, da so storili več kaz- nivih dejanj,” je povedal načelnik kriminalistične službe UNZ Novo mesto Anton Olaj. V. d. načelnika UNZ Novo mesto Franci Povše pa je dodal, da občana, ki je zadevo prijavil in tudi hrabro pomagal pri prijetju izsiljevalcev, še vedno varujejo, najrazličnejšo zaščito pa so pripravljeni dati vsem ogroženim, • Na tiskovni konferenci so predstavili tudi novost pri delu z udeleženci v prometnih nesrečah. Zaradi počasnega reševanja postopkov in predvsem škodnih primerov ter da bi udeleženci prometnih nesreč laijje prišli do podatkov o ostalih udeležencih so z 10. oktobrom začeli uporabljati obrazec, v katerem bodo navedeni vsi podatki o udeležencih nesreče, vozilu, lastništvu vozila in zavarovanju ter katera policijska enota je nesrečo obravnavala in kateri od pristojnih organov bo naprej vodil postopek. Policist bo udeležencem tako izpolivjen obrazec izročil na kraju nesreče, kadar pa to ne bo mogoče (npr. v primerih, da bodo odpeljani na zdravljenje v bolnišnico), ga bodo poslali na njihov dom. zato jih naprošajo, da jih o takšnih in podobnih izsiljevanjih obvestijo. J. DORNIŽ Tj* • m t V V • •• lntener m Novomescam zmagujejo Interier še vedno brez poraza v ligi A-2 - Rekordna zmaga nad Slivnico - Novomeščani že trdno na prvem mestu v zahodni skupini B lige - Uspešno igrajo tudi Brežice v Šport iz Kočevja in Ribnice KRŠKO, NOVO MESTO - Košarkarji krškega Interierja v ligi A-2 ne poznajo poraza. Prejšnjo sredo so doma premagali Slivnico s 106:64 (54:35), v soboto pa v Škofji Loki Loka kavo z 78:61 (34:33) in so skupaj z Iskro Li-tusem, ki pa ima precej slabšo razliko med danimi in prejetimi koši, še edino neporaženo moštvo v ligi. V zahodni skupini B lige so košarkarji Novega mesta’92 že petič zapored zmagali. DELITEV TOČK - Rokometaši ribniškega Inlesa so v 4. krogu tekmovanja v prvi rokometni ligi igrali doma z ljubljanskim Slovanom. Izid 20:20 oziroma delitev točk še najbolj ustreza dogodkom na igrišču. Ribničani so tekmo začeli nekoliko medlo in le dobri igri v obrambi se imajo zahvaliti, da hitrim Ljubljančanom ni uspelo priigrati si večjo prednost. Prvi polčas seje končal z izidom 10:9 za Slovana, ki je deseti zadetek dosegel zadnjo sekundo. Drugi polčas je bil ponovitev prvega. Gostje so sicer dvakrat vodili z dvema zadetkoma prednosti, minuto pred koncem pa so domači rokometaši z Ilčevim zadetkom izenačili. NEMOČ KOČEVK - Potem ko je konec prejšnjega tedna zaradi finančnih težav oziroma prazne klubske blagajne dekleta zapustil trener Nikola Radič, ga je na klopi zamenjal njegov dosedanji pomočnik Dušan Zamida. Kočevske rokometašice proti visoki conski obrambi mariborskega Branika niso imele nobene možnosti, da bi iztržile ugodnejši izid. Že prvi polčas so gostje dobile z 12:6, v drugem delu igre pa so vodile že s 23:13, potem pa so Kočevke razliko zmanjšale na 5 zadetkov, vendar jim je za preobrat zmanjkalo časa. BILO JE ŽE 4:1 - Gregor Komac je bil na tekmi med Melaminom in Preserjem spet v središču pozornosti. V dvoboju z mladim Kastelcem je imel precej težav, saj je prvi niz celo izgubil, potem pa se je moral pošteno potruditi, da je izid obrnil v svoj prid. Po tej zmagi so kočevci vodili že s 4:1, tako da sta si Špelič in Murn lahko privoščila bolj ležerno igro in preostala dvoboja izgubila. Sredina tekma med zadnjeuvrščeno Slivnico in prvouvrščenim Interierjem se ni mogla končati drugače kot z rekordno zmago domačinov. Razlika 19 točk po prvem delu tekme je že napovedala katastrofo gostov, in ker so Krčani igrali zavzeto tudi v drugem polčasu, se je razlika več kot podvojila. Največ zadetkov sta dosegla Mišel Bordelius in Američan Stevens, ki sta prispevala skoraj polovico vseh Interierjevih točk (po 25). V soboto so Krčani na tekmi z Loka kavo v Škofji Loki prišli do zmage težje kot kaže izid in kot so pričakovali. Domačini so prvih sedem minut ves čas vodili, ponovno pa so povedli sredi drugega polčasa, ki je sicer le s točko razlike pripadel Krčanom. Izredno izenačena igra se je nadaljevala tudi v drugem polčasu, ko so si Krčani s hitrimi in dobro izdelanimi Kraljevičevimi akcijami šele po dobrih desetih.minu-tah pridobili prednost 10 točk. Po tehnični napaki Bordeliusa so domačini sicer še enkrat ogrozili zmago gostov, vendar so izkušeni Krčani proti koncu hitro postavili stvari na svoje mesto in zmagali s 17 točkami razlike. Včeraj so se doma pomerili z Elektro, ki je do sedaj zmagala le enkrat, v soboto pa Trebanjci prvič poraženi Akripol v Škofji Loki izgubil derbi in prvo mesto - Na vzhodu vodi Interier - Porazi Brežic, Lisce in Črnomlja ŠPORTNE IGRE NOVO MESTO - Novomeška agencija za šport je septembra izpeljala prvi del programa jesenskega dela delavskih športnih iger. Žal je zaradi slabega vremena odpadlo tekmovanje v odbojki na plaži, zelo lepo pa je uspela plavalna prireditev v bazenu v Dolenjskih Tbp-iicah. Med moškimi in ženskami je zmagala Krka, ki se je tekmovanja udeležila najbolj množično. Med posamezniki so zmagali Eli Tisov, Žana Vidmar, Ivan Petančič Janez Novinec, Matjan Lapanje in Matjaž Zupančič ter štafeta Novinarjev. V malem nogometu se je pomerilo osem ekip, zmagala pa je šentjemejska Iskra nad Krko in Pedagogi. V Balinanju je bila najuspešnejša Krka, drugi je bil Cestar, tretji pa so bili upokojenci. Tfeniškega turnirja se je udeležilo rekornih 24 moških in 3 ženske ekipe. Med ženskami je zmagala Krka nad KZ Krko in Novotermom, med moškimi pa Pedagogi nad Dinami-com in BTC-jem. V skupnem seštevku med moškimi vodijo Pedagogi (407 točk), Krkaši so drugi (345), tretji pa so Cestarji (343). Med ženskami vodi Krka (231), druga je KZ Krka (170) in tretje Dolenjske pekarne (88). Rokometašem AFP Dobove se srečanje v Ubovljah proti Rudisu Rudarju ni izteklo tako, kot so si želeli in kakor je večji del tekme kazalo. Izid je bil namreč nazadnje izenačen pri 2:2, potem pa so Dobovčani večji del srečanja vodili, dobili prvi polčas z 12:10 in nekajkrat imeli tudi po tri zadetke prednosti. Dobovčani so z odličnim vratarjem Deničem, prodornim napadalcem Mijačinovičem in z z izvrstnim Stojakovičem v obrambi povzročili Trboveljčanom kup preglavic. Trboveljčani so drugič izenačili šele pri 17:17, kar jim je dalo krila, pa so nakoncu zasluženo zmagali z 20:18. Najuspešnejši strelci za AFP Dobovo so bili: Mijačinovič (6), Džapo (4) ter Glaser in Štojanovič po IGRE SOCIALNIH ZAVODOV NOVO MESTO - Konec minulega tedna so športni delavci novomeškega doma starejših občanov pripravili tekmovanje delavcev socialnih zavodov Slovenije v krosu in odbojki. Čeprav športniki gostitelja niso dosegli kakšnih vidnejših rezultatov, so se izkazali z dobro organizacijo. V odbojki je bila najboljša ženska ekipa Doma za varstvo odraslih iz Velenja, pri moških pa so zmagali športniki Doma upokojencev Danice Vogrinec iz Maribora. Pri ženskah do trideset let je bila v krosu najhitrejša Jezerškova iz Škofje Loke. V kategoriji od 30 do 40 let je zmagala Mavričeva iz Gradišča. Pri ženskah, starejših od 40 let, je prva v cilj pritekla Stantičeva iz Gradišča. Pri moških do trideset let se je v krosu najbolj izkazal Čeh iz Hrastovca. V kategoriji moških od 30 do 40 let je zmagal Antolin iz Lukavcev, med moškimi nad 40 let pa je bil najboljši Čeper iz Podbrda. Dolenjski derbi TPV-jevkam Odbojkarji Pionirja so izgubili tudi v Murski Soboti -V Kočevju so bile močnejše Novomeščanke NOVO MESTO, KOČEVJE - Odbojkarji novomeškega Pionirja so tokrat gostovali v Murski Soboti pri že lani izredno močni ekipi Vigrosa Pomurja, ki pa je letos z Vukovičem očitno še močnejša. Novomeščani so bili Sobočanom enakovredni le v drugem nizu, ULIČNI TEKI IN ZAPORA CESTE NOVO MESTO - Novpmeški atletski klub Tilia bo jutri, v petek, 21. oktobra, ob 17. uri pripravil “tek po ulicah Novega mesta”. Štart in cilj tekmova- nja bo pred Rotovžem na Glavnem trgu, krožna proga pa bo speljana po Rozmanovi in Kastelčevi ulici, čez Prešernov in Florijanov trg ter po Sokolski ulici naz<0 na Glavni trg. Osnovnošolci iz vse Dolenjske bodo tekmovali v štafetnem teku, mladinke bodo tekle tri 700-metrske kroge, mladinci in članice bodo morali progo preteči štirikrat, člani pa sedemkrat. Organizatorji pričakujejo udeležbo atletov iz vse Slovenije, saj najboljše čakajo tudi denarne nagrade. V času tekmovanja bodo za ves promet zaprte vse ceste po katerih bo speljana proga in Kandijski most. Obvoz bo označen z ustrezno signalizacijo. ko so dosegli 9 točk, medtem ko so v prvem in tretjem nizu dosegli 6 oziroma 5 točk. Po treh krogih je Pionir ženo zmago na 4. mestu med 6 ekipami 1. A lige. Novomeščani bodo igrali v gosteh tudi to soboto in sicer v Ljutomeru. Druga ekipa novomeškega Pionirja je igrala doma v Žužemberku in po pravi drami, Mariborčani so vodili že z 2:0, s 3:2 (-14, -6, 7,12,10) premagala Maribor Intes. Žužemberčani so po treh krogih z dvema zmagama sedmi, v soboto pa bodo gostovali v Mislinji. Nekoliko bolje kot fantom gre novomeškim dekletom, ki so na dolenjskem derbiju v Kočevju brez večjih težav premagale domačinke. Tekme med Novo-meščankami in Kočevkami so bile vedno prava poslastica za gledalce, saj sta bili ekipi izenačeni in ponavadi je bil izid tesen vse do konca srečanja. Letos, ko je ekipo TPV-ja okrepila podajalka in organizatorka igre Rusinja Orešina, je bila stvar precej drugačna. Novomeščanke so Kočevke nadigrale predvsem z odličnim blokom ter igro na mreži, domačinke pa so se še najbolj upirale v prvem nizu, ko so osvojile 10 točk, v drugem in tretjem nizu, ko so osvojile 8 oziroma 3 točke, pa so gostiteljicam povsem pošle moči. Novomeščanke so z dvema zmagama in enim porazom druge, medtem ko so Kočevke še brez zmage zadnje. Ekjpa TPV.ja bo v soboto gostovala na Bledu pri vodečem Avtohitu, kočevska Lik Tilia pa v Novi Gorici pri HIT Casinoju. DOLENJSKI LIST 3 zadetke. V soboto se bodo Dobovčani doma pomerili z zadnjeuvrščenim Gorenjem. V zahodni skupini druge rokometne lige je trebanjski Akripol doživel prvi poraz. Rokometaši škofjeloškega Še-širja so bili ves čas boljši in so vodili že po prvem polčasu s 13:8, potem pa so to razliko obdržati do konca srečanja (22:17) ter so tako s 7 točkami prevzeli vodstvo na lestvici, medtem ko si Akripol sedaj s 6 točkami deli s Škofljico drugo mesto. Precej slabše kot Akripol se v isti ligi drži Črnomelj, ki je igral z Grosupljem in izgubil z 22:12 (11:4) ter si z dvema točkama deli s Prulami in Kamnikom zadnje mesto. V vzhodni skupini druge rokometne lige je Interier Krško doma premagal moštvo Mladinec kar s 34:10 (17:4) in si s 6 točkami deli prvo mesto z Radeče papirjem; le-ta je doma premagal sev-niško Lisco z 21:20 (13:8), kije sedaj na lestvici s 4 točkami tretja. Od posavskih rokometnih moštev gre najslabše Brežicam, ki so v soboto zgubile v Ormožu s 24:17 (14:10) in si brez točke z Mladincem delijo zadnje mesto. Podpisali z Adrio Airwaysom Organizatorji svetovnega prvenstva iščejo pokrovitelje NOVO MESTO - Organizacijski odbor mladinskega svetovnega prvenstva v kolesatjenju 1996 se ta čas ukvarja predvsem z zbiranjem pokroviteljev in podpornikov te doslej največje športne prireditve v Novem mestu. Prejšnji teden so podpisali pogodbo z edinim slovenskim letalskim prevoznikom Adrio Airwaysom, ki od sedaj pa do konca prvenstva nudi članom organizacijskega odbora brezplačne letalske prevoze za službene poti v Ziirich, Frankfurt, Pariš, Rim in Moskvo. S tem si je Adria pridobila mesto uradnega letalskega prevoznika prvenstva in kot taka predstavljena vsem udeležencem tekmovanja. Drugo pogodbo je organizacijski odbor prvenstva podpisal z delniško družbo Pionir Standard, ki je kupil izključne pravice za trženje znaka prvenstva, ki naj bi bil natisnjen na majicah, kapah, nalepkah značkah, prodajali naj bi ga v obliki obeskov in lutk, na svoje izdelke pa naj bi jih tiskali tudi nekateri pokrovitelji prvenstva. Organizacijski odbor že navezuje stike s Coca colo, blizu konca pa so tudi pogovori z nekaterimi avtomobilskimi tovarnami, ki naj bi organizatorjem preskrbele ves vozni park. Spodobilo bi se, da bi bilo uradno vozilo prvenstva Renaultovo, saj ima ta koncern eno od svojih tovarn tudi v Novem mestu, čeprav bo izbrana firma, ki bo ponudila največ. V SOBOTO KOLESARIADA KOČEVJE, PETRINA, MIRTO-- Zaradi gradnje ceste preložena VIČI obkolpska kolesariada bo dejansko to’ soboto, 22. oktobra. Start ob 10. uri v Petrini, proga pa bo potekala po novi obkolpski cesti, se pravi skozi Kuželj, Srobotnik, prek Sv. Ane do Mirtovičev (kovačija) in nazaj. Dolga je 24 km. Startnina je 200 tolarjev. bodo v Ljubljani igrali z moštvom Smelt Olimpija mlajši. Novomeščanom je spodletelo le v prvem krogu, ko so še utrujeni od napornih priprav izgubili tekmo z Borovnico, ki je trenutno na 6. mestu, od takrat naprej pa tudi oni ne poznajo poraza. Prejšnjo sredo so v gosteh premagali Tolmin s 86:66 (32:22), v soboto pa v Kočevju Snežnika z 82:70 (39:27). Novo mesto’92 si je po šestih krogih delilo prvo mesto z Didakto, ki pa je imela slabšo razliko v koših od novo- OBCINSKA NOGOMETNA LIGA BREŽICE - V brežiški občinski rekreativni ligi v malem nogometu po petem krogu vodi ŠD Studenec Soben-ja vas z devetimi točkami, na drugem mestu je MNK Dobova s sedmimi točkami, tretja je ekipa Pizzerije Slovenec, četrto pa športno društvo Sela. • Kočevski Snežnik je v prejšnjo sredo v gosteh z 72:65 izgubil proti Borovnici in je bil po 6 krogih z eno zmago na osmem mestu, precej bolje pa gre v B ligi Brežicam, ki so prejšnjo sredo v gosteh premagale Feniks s 84:83 (49:46), v soboto pa doma Vrhniko s 107:89 (50:30), in je po 6 krogih z dvema porazoma na 4. mestu. meškega moštva. V soboto ob 19. uri se bodo Novomeščani doma pomerili z Ekipo Jančami. I. V Lahko bi bili tudi drugi Na 29. krosu Dela ekipni uspeh Novega mesta - Izvrstni tudi Sevničani, Krčani, Trebanjci in Brežičani BREŽICE - Zagnani atletski delavci brežiškega Fita so v soboto ob Savi pri Termah Čatež pod vodstvom Poldeta Rovana odlično izpeljali tradicionalni 29. kros za pokale Dela, na katerem je v močni konkurenci 44 občinskih reprezentanc z veliko prednostjo zmagalo Velenje z 235 točkami, drugi je bil Kranj s 199 točkami, 3. mesto pa je pripadlo Novemu mestu, kije osvojilo 198 točk, kolikor so jih zbrali tudi Maribor, Domžale in Škofja Loka. Med posamezniki so se poleg No-vomeščanov dobro uvrstili tudi predstavniki Krkega, Trebnjega in Sevnice. Med dečki rojenimi leta 1982 je zmagal Sevničan Borut Veber, Krčan Jamšek je bil tretji, TJebnje pa je bilo prvo med ekipami. Med deklicami rojenimi leta 1981 je bila Sevničanka Petra Radišek prva, Krško pa je zmagalo med ekipami. Med dečki letnika 80je bil Krčan Zalokar drugi, druga pa je bila tudi njegova ekipa. Med dečki rojenimi leta 1979 je bil Bre-žičan Devčič 4., Sevničan Horjak pa 5., medtem ko je bila brežiška ekipa prva. Med mlajšimi mladinci je No-vomeščan Tomič z drugim mestom veliko pripomogel k novomeški ekipni zmagi, pri starejših mladincih pa je bi Sevničan Grojzdek drugi. Med članicami je Novomeščanka Mateja Udovč ves čas tekla tik za prvo favoritinjo Mariborčanko Heleno Javornik, ki pa je imela na koncu le nekoliko več moči. Tretje mesto novomeške ekipe je sicer velik uspeh, vendar bi lahko stali tudi na višji stopnički. Medtem, ko so bili mlajši tekmovalci izjemno motivirani in so na progi dali vse od sebe, so imeli Novomeščani pri članicah le eno predstavnico, pri članih pa sta se na štart sicer postavila dva atleta. Medtem ko je veteran Polde Bučar, ki je pred več kot 10 leti prenehal z aktivno vadbo in je tokrat Novomeški ekipi le priskočil na pomoč, z veliko volje in truda, čeprav med zadnjimi, vseeno pritekel na cilj, je Retelj, ki velja za enega izmed boljših slovenskih dolgoprogašev, že po enem krogu odstopil. Če bi tudi on prišel na cilj, pa čeprav med zadnjimi, bi novomeški ekipi prinesel dovolj točk, da bi prehitela drugouvrščeni Kranj. I. V • Na vkljub mladostije novi predsednik državnega zbora starejši bojevnik za demokracijo kot njegovi obrekovalci. (Močnik) MED PODJETJI V VITI Srednješolci slabši kot osnovnošolci Novomeščanke skromne na državnem prvenstvu NOVO MESTO - Prejšnji teden je bilo v Novi Gorici atletsko državno prvenstvo za srednješolce, vendar ti niso dosegli takšnih rezultatov kot osnovnošolci pred njimi. Na prvenstvo sta se kvalificirali samo ekipi dijakinj srednje tehnične in zdravstvene šole ter srednje ekonomske šole iz Novega mesta ter zasedli zadnje oziroma predzadnje mesto. Kje so vzroki, da se na prvenstvo ni kvalificirala nobena ekipa dijakov? Še pred leti je bila gimnazija v samem vrhu slovenskega srednješolskega športa, pa tudi tako močna šola kot je Srednja tehnična in zdravstvena šola, si takšnega spodrsljaja ne bi smela privoščiti. Ali na šolah ni več dobrih športnikov, ali mentorji ne najdejo več spodbude za delo z mladimi, ali pa je za to krivo vodstvo šol, ki po novem programu ne omogoča več izvenšoiskih interesnih dejavnosti? Vzroki se veijetno prepletajo, mi pa si želimo, da bi tudi srednješolski šport dosegal podobne rezultate kot osnovnošolski in bi s tem dijaki predstavili svojo šolo in novomeško občino v širšem slovenskem merilu. M. J. TREBNJE - Septembra je Športni center Vita pripravil ekipni teniški turnir, na katerem je nastopilo 18 ekip podjetij in ustanov iz trebanjske občine. Med moškimi do 35 let je zmagal Kat -Športnik (T Kostevc in A. Grandovec) nad mokronoško Iskro in Plasto iz Šentruperta. Med moškimi nad 35 let je zmagalo prvo moštvo trebanjskega TH-ma (P Žitnik in M. Kranjc) nad Akripo-lom in Tfcrco. Nastopili sta tudi dve ženski ekipi - trebanjska Lekarna (I. Brana in T Šterk) je premagala Tlimo. Brežičani so odlični akrobati Uspešno v Mariboru BREŽICE - Ob 75-letnici ustanovitve Sokola na Studencih je Partizan Maribor Studenci pripravil v soboto tradicionalni 15. memorial Cirila Hočevarja v športni akrobatiki. Tekmovanje je odprl starosta slovenske gimnastike Leon Štukelj, ki je pozdravil 120 mladih akrobatov Slovenije, ki so se pomerili v devetih kategorijah. Najbolj so se izkazali brežiški telovadci. Med mlajšimi dečki je zmagal Brežičan Dominik Čmelič, ekipno pa so mlajši dečki iz Brežic osvojili drugo mesto. Druga je bila tudi brežiška ekipa starejših dečkov, med posamezniki pa sta se izkazala Marko Erkič in Blaž Držič z drugim oziroma tretjim mestom. Telovadno društvo Sokol Brežice je drugo mesto osvojilo tudi v kategoriji mlajših deklic, starejše deklice pa so bile tretje. TUdi kadetinje so bile zelo uspešne, ekipno so bile prve, med posameznicami pa je bila Šiljevinčeva druga, Lavra Molnar pa tretja. Enak ekipni uspeh so dosegle tudi mladinke, med katerimi sta bili Cetinova druga in Jerneja Šavrič tretja. . Sevniški karateisti odlični Na svetovnem pokalu Orač peti, Lisec pa deveti SEVNICA - Na tretjem svetovnem pokalu v karateju za otroke in kadete na Madžarskem, na katerem je nastopilo preko 1.800 tekmovalcev iz 35 držav, je nastopilo tudi osem Sevničanov in dvajset drugih slovenskih tekmovalcev, nosilcev medalj z državnega prvenstva. Sevniški karateisti so se odlično odrezali, kar je prav gotovo dobra napoved za prihodnost. V športnih borbah seje najbolj izkazal 12-letni Sevničan Denis Orač, kije vse svoje nasprotnike iz kroga v krog gladko premagoval z ročnimi in atraktivnimi visokimi polkrožnimi brcami. V polfinalu je v napeti borbi za medaljo izgubil s južnoafriškim tekmovalcem Kloppersom, ki je na koncu postal svetovni prvak. Orač je bil na koncu peti, njegov klubski kolega Danilo Lisec pa je osvojil prav tako odlično deveto mesto. Naslov svetovnih prvakov so osvojili Jugoslovani pred Južnoafričani in Nemci. Slovenija je v katah osvojila ekipno 17. mesto. Za Slovenijo so nastopili trije Sevničani - Denis Orač, Danilo Lisec in Marko Stopar. Ostali naši predstavniki so med posamezniki v športnih borbah izgubili že v prvem ali drugem krogu. V športnih borbah je bil dober tudi Sašo Vaš iz Sevnice, ki je v prvih krogu premagal Romuna Voikolescua s 6:0, v drugem pa izgubil z Nemcem Berkom. . _ J. O. 5, le sl h la 5 si, na Te go mc Ča so tri sm sin sic. Pr,; naj naj To *dr dar Dolenjci v znamenju izključitev dar obl, Jo t *af, vaj, t()gi Soo, So s V Kopru je sodnik izključil dva Gejeva nogometaša, v Veržeju pa Novomeščana Ko- leP' beta - G^j je vseeno zdražal - Novomeščani so proti koncu povsem popustili KOČEVJE, NOVO MESTO - Nogometaši kočevskega Gaja so, k(jub temu da so večji del drugega polčasa igrali z igralcem manj, zdržali in iz Kopra prinesli sedmo točko, ki jim še omogoča enakovreden boj za obstanek, medtem ko je novomeški Elan po porazu s predzadnjim moštvom Bcltransom s 3:0 vse bo(j oddaljen od tega cilja. Nogometaši Kočevskega Gaja so osvojili še eno točko, tokrat jim je uspelo obvarovati lastno mrežo v Kopru na tekmi z Istrabenzom, neposrednim tekmecem za obstanek v prvi ligi. Kočevci so v prvem polčasu z borbenostjo povsem zasenčili koprsko moštvo. Že v peti minuti sta Koprčana Sabadin in Mahič naredila napako v obrambi in Struna je ostal sam pred domačimi vrati, vendar seje zmedel in priložnost je splavala po vodi, podobno pa se je kar trikrat zgodilo koprskemu napadalcu Rudonji. Tri minute pred koncem prvega polčasa je na Bonfiki zavrela kri Majerletu in Bajriču, ki sta si skočila v lase, sodnik Žohar pa jima je povsem upravičeno pokazal rdeči karton in ju poslal na klop. Odločnost sodnika očitno ni izučila Piška, ki je moral na klop, ko je v 60. minuti grobo zaustavil Tomasa. Koprčani so z igralcem več na igrišču na vso moč pritisnili na Kočevska vrata, a kljub vsemu niso mogli premagati vratarja Vidmarja, Gaj pa je z novo točko prehitel Primorje in se po desetih krogih s sedmimi točkami nahaja na 12. mestu prvenstvene lestvice, od desetouvrš-čenega Istrabenza pa ga loči le točka. V nedeljo se bodo kočevski nogometaši doma pomerili s celjskim Biostartom Publikumom, kije to nedeljo kar s 3:0 premagal vodečo Olimpijo, ki do tedaj ni izgubila niti točke. V gosteh je igral tudi novomeški Elan, ki je v Veržeju izgubil s še vedno predzadnjim Beltransom kar s 3:0. Novomeščani so se, čeprav je sodnik že v 6. minuti zaradi ugovarjanja njegovi odločitvi izključil Kobeta, cel prvi polčas in začetek drugega dela igre kar dobro držali, vratar Drkušič pa je mO" Prej ral prvič po žogo v mrežo šele v 62’ \ trio, minuti. Kmalu zatem se je Elanu P9 Pla^ nudila lepa priložnost, da bi izenačili 'j vendar je Kostrevc namesto mreže za' > del le prečko. Po tem dogodku so d oj mačini igro prevzeli popolnoma v v svOj je roke, dosegli še dva zadetka in le ura je rešila Elan, da ni doživel še tečjeg^f poraza. Po desetih tekmah je Elan2 dvema točkama na zadnjem mesti!'1 Steklar in Beltrans, ki se na lestvici na' hajata pred novomeškim moštvom, Pa I imata 6 točk. Naslednjo tekmo bo Ela11;! igral v nedeljo doma z devetouvrščen<| Dravo. TEKMA ROLERJEV ZUPANC DRUGI NOVO MESTO - Novomeška agencija za šport je prisluhnila željam ve-likekga števila otrok in mladine in bo v sredo, 26. oktobra, ob 14. uri na asfaltni stezi za osnovno šolo v Bršljinu pripravila odprto prvenstvo Novega mesta v hitrostnem rolanju. Za vsako starostno kategorijo sta na sporedu dve disciplini, in sicer 300-metrski šprint ter daljša proga, katere dolžina bo odvisna od starosti tekmovalcev in bo najkrajša za deklice rojene leta 1984 in mlajše (901) m) ter najdaljša za srednješolce (3.000 m). Prijavite se lahko do torka na naslov: Agencija za šport Novo mesto, p.p. 30 (tel.: 322 267). LESKOVEC - V Leskovcu pri kem je bilo v soboto mednarodno strd' 1 sko tekmovanje za pokal občine Krš^ j 94. Tekme se je udeležilo dvajset slf I venskih ekip in štiri ekipe iz sosedhr [ Hrvaške. Doseženi so bili dobri rezD* tati. Kar trije tekmovalci so dosegli en^; rezultat, tako da so o zmagovalcu 0. ! ločali dodatni kriteriji. Domači mlad1 hk nec Dejan Župane je bil odličen, dfl’' % gi, s 586 krogi, premagal je celo cneg' H najuspešnejših strelca na svetu zadnji K let Rajmonda Debevca, ki je s 582 kd’' W gi zasedel šele peto mesto. Prvo mes _ je s 586 krogi presenetljivo osvojila V? f*o(e, nata Oražem iz Portoroža. Ekipno r ijb zmagalo strelsko društvo iz Tbrni^’ | n druga je bila Ljubljana in tretji Ruša!11, Št. 42 (2357), 20. oktobra 199^ Pomlajena brusniška kraljica glasbil Slovenske cerkve skrivajo prenekatero dragocenost, če niso že kar same drobni biseri v naši bogati kulturni in zgodovinski dediščini Zob časa počasi gloda v njih marsikaj ohranitve vrednega in ob neskrbnem ravnanju, ki mu botmje nevednost ali pomanjkanje pravih ljudi, dela nepopravljivo škodo in izgubo. V brusniški župni cerkvi pa se je uničujoči zob časa skrhal in ni mu uspelo zglodati tamkajšnje dragocenosti - 230 let starih Eislovih orgel. Lepše od Janje bilo ni nobene Slovenija ima od sobote novo uradno najlepšo mladenko. To je 20-letna Ljubljančanka Janja Zupan, študentka prvega letnika ekonom-ske fakultete. Ta prisrčna 171 centimetrov visoka blondinka nas bo 19. novembra zastopala v Sun Cityju, kjer se bo potegovala za laskavi naslov Miss sveta 94, tja pa bo odpotovala 23. oktobra. In še njene mere: 84-58-88. Seveda na odločitev, katera bo najlepša Slovenka leta 1994, ni vplival le sobotni nastop 12 najlepših v restavraciji Hotela Terme Čatež. Letos se je za ta naslov potekalo kar 146 kandidatk na 11 predtekmovanjih in dveh polfinalnih prireditvah. Na Čatež pa je prišlo 12 najlepših: najštevilnejše ^ bile Ljubljančanke in Mariborčanke, po hi iz vsakega mesta, svoje železo v ognju pa : smo imeli tudi Dolenjci, zastopala nas je simpatična Brusničanka Lidija Lenarčič, ki s'cer ni prišla med zmagovalke, kot sama Pfavi, pa je velik uspeh že uvrstitev med 12 najlepših. Letošnji prireditelji so finalni izbor za najlepšo postavili v primeren kraj, v Čateške ‘°plice in tako zdravje, ki ga nudi to zdravilišče, združili z lepoto, saj lepota vendar izvira iz zdravja. Dekleta so prišla sem že v torek popoldan, kjer so takoj pričela s pomerjanjem ?blek, podelitvijo številk, seznanitvijo, kar ,le trajalo do pozne noči. V sredo pa se je I ^čelo zares že ob sedmih zjutraj. Sledile so zaje, snemanja, obiski sponzorjev, fo-y °grafiranje, ličenje, friziranje in tudi že prvo točenje z novinarji, predvsem moškimi, ki m si z zanimanjem ogledali cvet slovenske ePote. Počutje ob tem soočenju slikovito dpiše izjava Tine, ene izmed kandidatk: 1 ^čutim se kot lutka, katero lahko drugi nrio- Prestavljajo sem ter tja in počnejo z njo vse JJgoče.” Vendar to je cena, ki jo dekle jjil, P ača, če se poteguje za naslov najlepše, za i Sledilo je snemanje v parku toplic, na ^‘t-njske lepotice je zastopala Lidija Lenarčič %snic gradu Mokrice in v termalni rivieri. “Vse je tako naporno, ta čakanja ves čas z nasmeškom na obrazu in v pripravljenosti za poziranje, pod težko plastjo pudra in drugih ličil, predvsem pa pred bolj ali manj kritičnimi očmi novinarjev,” pripoveduje Vesna, ki čaka na snemanje 20 sekundnega spota pri bazenu za Kanal A. Snemanje se je zavleklo za dve uri, dekleta so bila že lačna in utrujena. In spet so lahko odšla spat sredi noči. Prav gotovo je med lepoticami najbolj uživala Metka, miss 93, ki je morala v soboto predati krono Janji. Privoščila si je vse mogoče, kar nudijo v Termah, na začetku pa ji je manjkal nekdo: Jonas, seveda, kije prišel kasneje. Najhuje je bilo... Četrtek je bil najbolj naporen. Ne toliko zaradi snemanj, vaj in poziranja, ampak zaradi prvega ocenjevanja pred komisijo, pred katero so se dekleta predstavila brez make upa v vseh treh izhodih, torej v kopalkah, v dnevnih oblačilih in večerni obleki. Sledil je zagovor pred komisijo, s katero se je vsaka kandidatka pogovarjala približno četrt ure v slovenskem in enem tujem jeziku. S provokativnimi vprašanji in poskušanjem uničiti trdnost osebnosti vsake, so izzvali marsikatero solzo, tudi jok sedanje miss Slovenije. Janja pripoveduje: “To je bilo najhujše. Kar pol ure so me spraševali vse mogoče, od tega, kako bi tujcu predstavila Slovenijo, kaj so banke, delnice, o plesu, kaj vem o politiki, v katerem mestu in na kateri ulici stanuje Claudia Schiffer in podobno. Z nobenim odgovorom niso bili povsem zadovoljni. Član komisije me je na primer vprašal, kaj je zame lepota. Rekla sem, da to ni le nekaj zunanjega, ampak je pomembna tudi notranja lepota, torej osebnost. Član komisije je začel vpiti name, da nimam pojma, kaj je lepota, da sem se le naučila eno definicijo.” Spraševali so res vse mogoče. Lidija je na primer rekla, da rada bere, zato je dobila vprašanje o nekem francoskem ekspresionističnem pisatelju. “Na takšno vprašanje bi znal odgovoriti res dober poznavalec svetovne knjiženovsti, jaz pa berem za razvedrilo,” pravi. Z dekleti je ves čas defal Marjan Podlesnik iz Maribora, trenutno eden najuspešnejših vodij šole za manekenke. Povedal je, da je bilo delo z dekleti zelo naporno, da so bila ta zelo izenačena, konkurenca pa izredno močna, saj je očitno, da nivo deklet raste. Vendar so finalistke same občutile, katere so med favoritkami. Tem so novinarji in fotografi posvečali več pozornosti. Med te so spadale tudi vse zmagovalke: miss Slovenije Janja Zupan, njena prva spremljevalka in miss fotogeničnosti Vesna Dolenc in druga spremljevalka Katja Kori. Nelepša o sebi Najlepša Slovenka pravi, daje bolj športni tip, saj rada smuča, drsa, predvsem pa pleše latinskoameriške in standardne plese. Kar štiri ure dnevno posveti treniranju tega, zato ne ve, kako bo s soplesalcem sedaj, ko bo en mesec odsotna. V plesu je dosegla več vidnih rezultatov tako doma kot v tujini. “Vsaka je prišla sem, da zmaga. Tudi jaz, vendar nisem bila prepričana o zmagi. Upala sem na visoko uvrstitev, saj sem bila miss Ljubljane, zmagala pa sem tudi v polfinalu v Krškem. Vem, da je bila za zmago potrebna tudi sreča in ta je doletela mene. Dosegla sem svoj najvišji cilj, zato na podobnih tekmovanjih ne mislim več sodelovati. V prostem času pa se bom še naprej ukvarjala z manekenstvom, eno leto namreč sodelujem z agencijo Spark.” 17-letna Vesna Dolenc je požela kar dva naslova, bila je zelo vesela, vendar utrujena in je komaj čakala, da bo vse skupaj končano. Dekleta so se dobro razumela, vendar je bilo jasno vsem: zmagala bo ena. Tudi njihov vodja Marjan je to občutil: “Tako kot so bile letos ženske nastrojene med sabo, niso bile še nikoli do sedaj.” Kritično oko žirije so sestavljali: Metka Albreht, ki je, mimogrede, navdušena nad novo missico, Marjan Bauer kot predstavnik Slovenskih novic, Patricija Filipčič je zastopala generalnega sponzorja Opel Kruno, Renata Martinčič iz Term Čatež, Mišo Vogrin iz Bavarie Wolltex Company, iz Kanala A je prišla Helena Blagne, svojo oceno sta dala tudi fotograf Slovenskih novic Zoran Vogrinčič in kozmetičarka Krke Kozmetike Maruša Kladivar, firmo Perla iz Krškega pa je zastopala Milena Peterkovič. Žirija še pred samo petkovo prireditvijo ni bila čisto enotna glede zmagovalke, o tej je odločal tudi nastop na generalki in sami prireditvi. In tista, ki je zmagala, je bila bogato nagrajena. Dobila je osebni avto Opel Corsa, ki ji ga je podarilo podjetje Opel Kruno Brežice, ta je vseh dvanajstim podaril tudi avtoradie. Zmagovalke so bile nagra-■ jene z zlatom firme Perla iz Krškega in drugimi lepimi nagradami. In sama prireditev? Res, da ni bila tako razkošna kot hrvaška, vendar, če zanemarimo nekaj tehničnih motenj, manjših spodrsljajev voditelja Vilija Vodopivca in play-backa ter obljubljeno novinarsko konferenco po končani prireditvi, ki je ni bilo, je bilo vse v redu ali, kot pravi Marjan Podlesnik: “Bilo je veliko doživetje, a upam, da bo prihodnje leto bolje.” Za Janjo meni, da se lahko uvrsti med 25 najlepših na svetu, seveda bo odvisno tudi od sreče. Janja celotno dogajanje ocenjuje kot zelo naporno, vendar se zaveda, da jo sedaj čaka še težje delo. Pa srečno v Sun cityju! TANJA GAZVODA To bi se prav lahko dogodilo, če bi se zanje tako rekoč zadnji čas ne zavzel župnik Janez Jesenovec, ki je spodbudil akcijo obnove brusniških orgel. Ob strani so mu stali farani, ki so prispevali levji delež potrebnega denarja, marsikdo si je dar za obnovo orgel odtrgal od ust, kot je povedal župnik na slovesni blagoslovitvi orgel minulo nedeljo. Na pomoč so priskočili tudi občina Novo mesto in nekaj podjetij kot podporniki, tako da se je nabrala razmeroma velika vsota potrebnega denarja, okrog 80.000 nemških mark. Povedati je namreč treba, da ni bila potrebna le obnova orgel, ampak so morali postaviti kar nov kor, saj bi drugače orgel ne bilo mogoče obnoviti zvesto po izvirni Eis-lovi postavitvi. Na dragocenost, ki jo imajo Brusničani v svoji farni cerkvi, je opozorila knjiga Orgle na Slovenskem, kije izšla leta 1985. Dve leti pozneje sta orgle temeljito pregledala vodja škofijske Komisije ŠPS za cerkveno glasbo dr. Edo Škulj in restavrator Andrej Lenarčič in naredila prvi načrt za novo postavitev orgel. Vendar do uresničitve tega načrta ni prišlo. Takrat so stare orgle že molčale, saj po smrti organista Rudolfa Zupana ni nihče več igral nanje. Z instrumenti pa je kot z ljudmi, osamljeni in nerabni začno hitro propadati in tako je brusniške orgle zasipaval prah, edino življenje v njih pa so bili netopirji, ki so se naselili v orgelske omare in med piščali. Ideja, da bi jih obnovili, je dobila novega zagona pred dvema letoma, ko je bilo že skoraj gotovo, da bodo v brusniški župniji po dolgem času slavili novo mašo. Župnik Jesenovec si je zadal nalogo, da bodo na slovesnosti zapele tudi obnovljene orgle. Kot piše v brošurici Eislove orgle v Brusnicah, ki je izšla ta mesec, se je obrnil na Škofijsko orglarsko delavnico v Mariboru, kjer so bili pripravljeni opraviti zahtevno delo nove postavitve orgel, vendar pa so strokovnjaki postavili pogoj, da morajo v cerkvi postaviti nov kor. Stari je bil namreč premajhen. Povedati je treba, da brusniške orgle niso bile narejene za brusniško cerkev, ampak jih je slavni slovenski izdelovalec orgel Janez Jurij Eisel iz Ljubljane izdelal za novomeško frančiškansko cerkev. Kot iz samostanske kronike povzema dr. Edo Škulj, je bila pogodba podpisana 24. aprila 1763, v nji pa se je Eisel zavezal, da bo orgle naredil iz najboljšega lesa in kositra v teku enega leta, samostan pa mu bo za to plačal 700 goldinarjev in odstopil stare orgle. Na račun samostana so šli tudi prevoz orgel iz Ljubljane v Novo mesto in stroški bivanja orgelskega mojstra in njegovih pomočnikov v času postavljanja orgel. Mojster se je držal pogodbe in 18. junija 1764 so bile orgle postavljene. Omaro, ki je izvrstne kakovosti, je izdelal domači mojster br. Genuin Kembaumer, kipe in okrasje, prav tako zelo kakovostne, pa Orgle so v slavo božjo in v glasbeni užitek meščanov skoraj sto let donele na frančiškanskem koru in žele sloves, da imajo izredno lep glas. A leta so naredila svoje in 1866. leta so jih morali obnoviti, hkrati ko so jih nekoliko predelali in povečali. Kaže, da se je star instrument le toliko iztrošil, da ni bil več primeren za frančiškansko cerkev. Leta 1891 so frančiškani dobili nove orgle, ki jih je izdelal Franc Goršič, Eislove orgle pa je izdelovalec novih prestavil v brusniško cerkev, kjer jih je komaj stlačil na mali kor. Nadaljnjih osem desetletij so orgle pele z brusniškega kora, dokler niso, kot smo že zapisali, pred 20 leti obmolknile in bile prepuščene počasnemu propadanju vse do letos, ko sojih strokovnjaki škofijske orglarske delavnice iz Maribora obnovili na temelju izvirne Eislove pogodbe, študije dr. Eda Škulja in ugotovitev, do katerih so prišli v delavnici po podrobnem in natančnem pregledu vseh delov orgel. To pomeni, da so obnovili vse ohranjene izvirne dele in piščali, kar je bilo pre.več poškodovanega ali izgubljenega pa so izdelali na novo. Orgle se tako zdaj bleščijo v nekdanjem sijaju. Predno je prišel slovesni dan, ko so brusniške orgle ponovno zapele, je bilo kar precej težav, predvsem gradnja novega kora je marsikomu grenila dneve. Za izvirno postavitev orgel je bil stari brusniški kor premajhen in nujno gaje bilo treba povečati. Načrtovanje novega kora je bilo zaupano arhitektu Emilu Fijavžu, ki je naredil več načrtov, nazadnje pa se je odločil za nov kor, prislonjen na starega. To je bil kamen spotike med Zavodom za varstvo-naravne in kulturne dediščine in graditelji, vendar je Zavod končno le dal soglasje in gradnja je stekla. Izvajalec gardbenih del je bil Slavko Pavlin, pomagali pa so vsi, ki so kaj znali. Kor je bil lani dograjen in za postavitev obnovljenih orgel ni bilo več ovir. Brusniška cerkev se zdaj ne diči le z Langusovimi slikami v velikem in obema stranskima oltarjema, ampak tudi z dragocenimi Eislovimi orglami. MILAN MARKELJ *■*.£/ >** sa Brusniški pevski zbor in organistka pri obnovljenih orglah 11 r atletika ljudje Trnova pot do atletskih zvezd Igor Primc, atlet novomeške Tilie, je že poldrugo desetletje daleč najboljši slovenski metalec diska, ves čas je blizu svetovnega vrha, do katerega mu manjka le nekaj metrov, ki jih glede na svoj talent sposoben doseči. Bo naveza atlet Primc - trener Gačnik končno dosegla preboj med svetovno smetano v metu diska? Ko so Igorja pred dvema letoma mučile poškodbe in je njegov disk letel vse manj, so ga nekateri že odpisali in mu napovedali konec sicer zelo uspešne športne kariere, vendar je 183 centimetrov visoki in 110 kg težki atlet, po poklicu profesor športne vzgoje, nekatere razočaral, veliko večino pravih prijateljev športa pa prijetno presenetil. Danes namreč leti njegov disk dalj kot kdajkoli, Igor in njegov trener Karel Gačnik, nekdanji metalec kladiva, pa načrtujeta še veliko več. Nadarjeni deček z grmske šole V začetku osemdesetih let so slovenski atletski strokovnjaki onemeli od začudenja, ko se je kot meteor pojavil neverjetno nadarjeni deček iz takrat znane in priznane atletske šole osnovne šole Grm. Osmošolec je kot za šalo zmagoval in postavljal rekorde v metu diska, kladiva in suvanju krogle, povrhu vsega pa je bil pri 103 kilogramih tudi eden najhitrejših pionirjev v teku na 60 m v Sloveniji. Prav dejstvo, da fant ni le močan, temveč tudi izredno hiter in okreten, je bilo še razlog več, da so mu vsi po vrsti napovedovali izjemno športno prihodnost, kar je Igor s svojimi rezultati v naslednjih letih tudi potrjeval, saj je kot za šalo premagoval tudi štiri leta starejše tekmece ter kar za nekaj metrov izboljševal državne rekorde v vseh kategorijah. Ko mu je bilo 18 let, je bil z izidom 55,54 metra uvrščen med 10 najboljših mladih metalcev diska na svetu in bil po rezultatu peti v Evropi, žal pa je bil duševni pritisk na velikih tekmovanjih, kjer o medaljah odločajo tudi centimetri, premočan, še najbolje se je uvrstil na Balkanskih atletskih igrah, kjer je osvojil bron. Izjemno nadaijenost za met diska je pokazalo že njegovo prvo srečanje s tem orodjem. V atletiko je zašel že precej zgodaj. Tam nekje v šestem ali sedmem razredu gaje za met krogle navdušil Tine Zaletel, ki je na grmski šoli učil telovadbo in vodil atletski krožek. Ko je Igor hodil v 7. razred, je šolska ekipa nastopila na atletskem srečanju osnovnih šol v Zagrebu. Ker je bila krogla med disciplinami, ki so sc končale najprej, se mu je ponudila priložnost, da nastopi še v kateri disciplini. S prijateljem osmošolcem Predragom Marče-tičem, ki je takrat na grmski šoli veljal za enega najbolj raznovrstnih športnikov, sta hotela nastopiti v metu kopja, vendar sta zamudila rok za prijavo, medtem ko je bilo še vedno dovolj časa za vpis na štartno listo pri metu diska. Vpisala sta sc in poizkusila. Tehnika meta diska velja za eno bolj zahtevnih med atletskimi disciplinami, vendar Igorja ni motilo, da je imel disk prvič v roki. Enega izmed varstvo pred požari Močni krotitelj ognja Malo je stvari, ki bi jih človek tako težko pogrešal, kot pogreša ogenj. Toda malo je stvari, ki bi človeka tako ogrožale, kot ga prav ogenj. Zato ves čas tuhta, kako bi zaustavil tega apokaliptičnega jezdeca. Na sejmu Zaščita v začetku oktobra letos v Kranju so obiskovalci videli video posnetek delovanja gasilnega aparata, ki sodi v sam svetovni vrh tehnologije in ki bi lahko pomenil za dolgo časa prelomnico v boju z uničujočim ognjem. Strokovnjaki “Tad Corporation” iz Tokia so gasilni aparat imenovali Bonpet. Namenjen je predvsem gašenju požarov v notranjih prostorih, in sicer tako v industriji kot v pisarnah ali v gospodinjstvu, čeprav je uporaben tudi zunaj. Pravijo mu mali velikan, kar ni preveč, saj 600 ml gasilnega sredstva zadostuje pri gašenju za “pokritje” 8 kubičnih metrov prostora. Ob uporabi tega sredstva bi bila mednarodna in slovenska poročila o velikih požarih verjetno manj črna. Toda kronisti so zapisali doslej že mnogo neprijetnega v zvezi z uničujočim ognjem. Stolpci časopisov in strani policijskih in drugih poročil je napolnil požar, ki je februarja 1981. leta opustošil diskoteko Zvezdni prah v Dublinu. Ko so deli plastične opreme v disku zagoreli, so se začeli taliti in lepiti na obiskovalce. Mnogi so se, opečeni z razmehčano gmoto, v slabo zračnem prostoru zadušili v dimu. Podobno je ogenj stalil notranjost stavbe devet let pozpeje daleč stran od Dublina, v Sloveniji, v hrastniški steklarni. Požar v hrastniški steklarni je bil v nečem podoben požaru v Zvezdnem prahu, saj so ognjeni zublji tudi talili, kar je bilo v njihovem dosegu. Tako se je razpočilo ali sprijelo sprijelo 6.000 ton steklenih izdelkov. Letos 7. oktobra dopoldne, in to je eden najbolj svežih podatkov o požarih, je zagorelo v Novolesu v Straži. Posledice ognjenih zubljev so daleč milejše od tistih, ki jih je povzročila katastrofa v Dublinu ali v Hrastniku. Ogenj je uničil med drugim 50 kubikov plohov. Omenjeni letošnji kranjski sejem Zaščita neposredno ni imel opraviti s požari, ki jih omenja tale časopisni sestavek. Tehnični strokovnjaki omenjene japonske korporacije, katerih izdelek so predstavili v Kranju, so svoj izum spočeli v laboratorijih pred vsemi omenjenimi dogodki, tako da slednji niso vplivali na potek tokijskih raziskav. Vendar sodijo ti požari med dogodke, zaradi katerih so se japonski inženirji posvetili učinkoviti in neškodljivi gasilni tehniki. Bonpet, omenjena japonska priprava za gašenje, sodi v izdelke visoke tehnologije. Gasilni aparat predstavlja ampula iz posebnega, milimeter debelega stekla, ki pri 90°C poči. Ko ampulo raznese, se njena vsebina razprši po gorečem objektu in v najkrajšem času zaduši ogenj. Bonpet so primerjali z drugimi gasilnimi sredstvi in ugotovili kar nekaj prednosti. In sicer se naprava v najkrajšem času po izbruhu požara aktivira avtomatsko, torej brez človekove prisotnosti, za namestitev in uporabo gasilnega sredstva niso potrebna posebna znanja, sredstvo ne uniči in ne poškoduje predmetov, na katere deluje ob gašenju ognja. Ampula je uporabna razmeroma dolgo časa, ni je potrebno vzdrževati, preprosto se je da vgraditi in je sorazmerno poceni. Z omenjenim japonskim izdelkom, ki je odlično nadomestilo za halon, zdaj prepovedano gasilno sredstvo, Japonci uspešno gasijo najbolj razširjene tipe požarov, med drugim goreči les, goreče tekstilne materiale, papir, posteljnino, gumo, plastične izdelke, naftne derivate, barve in električne inštalacije do 60.000 voltov. Delovanje omenjenega gasilnega sredstva je v poenostavljenem prikazu tako: pri temperaturi nad 31,5°C se začne vsebina ampule razgrajevati. Pri 90°C zaradi tako nastalih razgradnih snovi ampula poči. Po takem aktiviranju Bonpcta se tekočina razprši po prostoru in najprej gasi navzdol, pri čemer del tekočine preide v plinasto stanje in gasi navzgor. Tekočina, ki še ostane, v najkrajšem času praktično izgine, se razgradi. Corporacija Tad je v sodelovanju s firmo Komei Physicochcmistry Comp. I.td. izmerila koncentracijo posameznih škodljivih snovi, ki izhajajo v ozračje zaradi učinkovanja omenjenega gasilnega sredstva. Meritve so pokazale, da nastajajo razmeroma nizke koncentracije ogljikovega monoksida in dioksida ter amoniaka, ki ne presežejo maksimalnih vrednosti, ki bi lahko vplivale na zdravje ljudi in škodile okolju. Japonske informacije so potrdili pozneje tudi v mariborskem Zavodu za raziskovanje kakovosti materialov. Da gre za pomebno novost v gasilni tehnologiji, najbrž potrjujeta vsaj dve dejstvi. Raziskovalni program “Bonpet” je pred 30 leti podprla tudi japonska vlada. Da gre za sam vrh zaščite pred požari in za gasilno sredstvo 21. stoletja, potrjuje tudi veliko zanimanje, ki so ga zahodnoevropske države pokazale za to skrbno varovano japonsko tehnologijo. Gasilni aparat bo možno nabaviti tudi v Sloveniji pri Telplastu v Ljubljani, Stegne 11. MARTIN LUZAR starejših atletov je poprosil, da mu pokaže, kako se stvar spravi v zrak, se postavil v krog, se zavrtel, vrgel 33 metrov daleč in zmagal. Naslednji dan so se mu starejši novomeški atleti in trenerji doma smejali, ko jim je povedal, kako daleč je letel njegov disk. Niso mu verjeli, dokler ni pred posebno komisijo vrgel še enkrat. Tokrat je disk letel nekaj dlje od 31 metrov, kar je bilo dovolj, da so mu verjeli. Najboljši doping jagenjček in pivo Prehod iz mladinske v člansko konkurenco je velikokrat usoden za tekmovalno pot marsikaterega odličnega mladega športnika. Za metalce je to čas, ko se začne neizprosen boj za obstanek. Večina najboljših svetovnih atletov takrat poseže po dovoljenih pa tudi po prepovedanih, farmacevtskih preparatih, ki omogočijo hitrejše obnavljanje organizma po treningu ter bistveno poveča moč in pomaga pri pridobivanju mišične mase. Veliko teh pripomočkov je prepovedanih, vendar za najboljšimi ponavadi stoji močno strokovno moštvo, tako da se športniki pred pomembnimi tekmovanji, kot so na primer olimpijske igre, svetovna in evropska prvenstva, kjer je zelo stroga protidoping kontrola, pravočasno “očistijo” in zaradi tega je za zmago ne teh tekmovanjih potreben precej slabši izid od izidov, ki jih isti športniki dosegajo na nekaterih drugih tekmovanjih, kjer protidoping kontrole ni. Dokaz za to je, da so vsi svetovni rekordi doseženi na manj pomembnih tekmovanjih in ne na velikih prvenstvih. Verjetno prav v dejstvu, da si Igor ni nikoli pomagal z nedovoljenimi sredstvi, pa tudi do tistih sicer dovoljenih, a zelo dragih farmacevtskih pripomočkov, ki jih s pridom uporabljajo njegovi tuji konkurenti, ni nikoli prišel, leži vzrok, da ni napredoval toliko, kot so od njega pričakovali. Ustavil se je namreč na meji 60 metrov, kar je tudi meja svetovnega vrha. Ko je kot pionir leta 1980 v intervjuju za Mladino dejal, da je zanj najboljši doping jagenjček in vrček ali dva piva ter da drugega dopinga ne pozna, je sicer dvignil precej prahu, vendar se svojih načel drži še danes. Jagenjčka sicer nima prav pogosto na jedilniku, pa tudi pivo si le redkokdaj privošči, saj se mora držati stroge diete. Kdor misli, da mora otjak, kakršen je Igor - prijatelji smo ga včasih klicali Badžo - ki mora na dan dvigniti tudi po 30 ton uteži, pojesti ogromne količine hrane, se moti. Igor ne je nič več od normalnih ljudi. Na njegovem jedilniku so predvsem malokaloričnejedi, zaužije veliko zelenjave, za večerjo pa le solato. Ker ima za razliko od večine metalcev veliko mišično maso že prirojeno, mu ni treba uživati proteinskih dodatkov pa tudi mesa poje Igor Primc pri metu diska le malo, strogo pa se izogiba maščobam in enostavnim sladkorjem. Zaradi takega načina prehrane tudi pri 110 kilogramih ni niti najmanj debel, večina moških njegove višine in let, pa je precej bolj zamaščene, čeprav tehtajo na primer 30 kilogramov manj. Je pa Igor zelo močan. Si predstavljate, da bi vam na rame naložili 300-kilogramsko breme in bi s tem morali počepniti? Igor to stori s 370-kilogramskimi utežmi, pravi pa da bi lahko polpočep napravil tudi s 400 kilogrami, vendar toliko uteži ne gre na ročko. Njegovi izidi v dviganju uteži so le za odtenek slabši od državni rekordov specialistov, čeprav Igor dviga uteži običajno le trikrat na teden, sicer pa njegove treninge poleg metov diska, ki jih na leto opravi okoli 8.000, izpolnjujejo tek, šprinti, poskoki, razne vaje za moč in eksplozivnost ter vaje za gibljivost in preprečevanje poškodb. Odpisani se vrača Disk meče že 16 let, v tem času pa je zamenjal kar nekaj trenerjev. Začel je pri Tinetu Zaletelu, nadaljeval pa pri Slavku Malnarju, Maijanu Špilerju, po eno leto sta ga trenirala Boris Oklešen in v Ljubljani prof. Toplak. Leta 1986 ga je za pet let spet dobil v roke Slavko Malnar. V tem času je Igor odslužil vojsko, se poročil, opravil zadnji izpit na Fakulteti za šport ter se zaposlil, saj se le od športa ne da živeti, še posebej če imaš družino, ne. Leta 1991 sta z Malnarjem zastavila resno in Igorjev disk je že aprila letel preko 57 metrov, kar je pomenilo, da bi moral poleti preseči toliko želeno mejo 60 m, vendar si je 17. julija zlomil metatarzalno kost na mezincu na nogi, kar je pomenilo, da se bo namesto z velikimi tekmovanji vsaj eno leto ukvarjal z zdravljenjem poškodbe, delal pa je lahko le vaje za trup in roke. Istega leta sije poškodoval še medenične vezi, kar se mu je ponovilo še naslednje leto, in takrat so ga vsi odpisali. Nekdo pa je le vetjel vanj. Nekdanji klubski tovariš kladivar Karel Gačnik se je po nekajletni odstotnosti vrnil na štadion in se zaklel, da bosta z Igorjem skupaj dosegla tisto, kar je še vedno sposoben, a mu do sedaj ni uspelo. Kljub pomislekom klubskih funkcionarjev o njegovi strokovnosti je temperamentni Karel Gačnik vztrajal ob Igorju na vsakem treningu, na vsakem koraku si je prizadeval, da bi prišel do prepotrebnega znanja o treniranju tako zahtevne atletske discipline, kot je met diska. Že po slabem letu skupnega dela so Igorjevi izdi prepričali vse dvomljivce, da je njuna naveza prava. Igor je letos vrgel 58,38 : metra, kar je za več kot 4 m dlje od lani, poleg tega pa je najbolje metal na najpomembnejših tekmovanjih - na evropskem pokalu in državnem prvenstvu. Vse leto je bil v dobri formi, pridobil je na moči in obenem odpravil nekaj drobnih napak v tehniki meta. Letošnja uspešna sezona naj bi bila le temelj naslednjima dvema, ko naj bi Igorju končno le uspel veliki met. Trener Gačnik že navezuje stike z najboljšimi svetovnimi tren-eiji metalcev diska, dogovorjeno je sodelovanje z dr. Miličem, ki velja za najboljšega poznavalca fizioloških procesov športnega treninga in bo Igorju sproti predpisoval potrebne dovoljene farmakološke preparate, brez katerih ni mogoče dosegati vrhunskih izidov. Prihodnje leto naj bi Igor vrgel najmanj 60,72 m, kar je državni rekord ameriškega študenta Zdravka Pečarja, ki gaje leta 1972 dosegel med študijem v Provi. S tem izidom naj bi izpolnil nor-mo za nastop na svetovnem prvenstvu. Leta 1996 je Igorjev cilj nastop na olimpijskih igrah v Atlanti, tam pa bi moral vreči okoli 63 metrov, kar je izid, ki naj bi zagotovil njegov nastop v finalu. Postavljeni cilji in želje so vsekakor realne, za njihovo uresničitev pa bo; potrebno veliko dela pa tudi denarja in kanček sreče. IGOR VIDMAR nase korenine Še je živ metliški "trubač I Granc Guštin iz Metlike “Traaaraaa, sem zatrobil in to je pomenilo vodo v cevi. Potem ko je bila naloga opravljena, sem dal dolg, pomitjujoč znak. Traaaaa, je zapela trobenta.” Tako pripoveduje zadnji “trubač” metliških gasilcev, najstarejše pro- .“Se stovoljne gasilske enote v Sloveniji. “Še danes se starejši spominjajo tistega glasu. Jerina, sedanji kapelnik metliške godbe, me večkrat spomni na tiste čase, ko je še kot deček poslušal mojo trobento. Pozneje je bil tudi moj kapelnik pri godbi. Tam sem udarjal činele. Bil je moj četrti kapelnik. Ped njim sem dal skozi že Mihelčiča, Drobniča in Škofa. Pripovedovanje Franca Guština, čilega metliškega devetdesetletnika, je kakor sprehod skozi čas. Okenca, ki jih odpira v preteklost, so kakor delčki velikega slikarskega platna, ki počasi dobiva razpoznavne oblike. Na platno postavi bosopetega pastirčka z začetka stoletja. To je Franc, ki z zanimanjem strmi v gorjansko hribovje. In res, tam od Suhorja se oglasi trobenta. To je poštna kočija, ki se iz Novega mesta bliša Metliki. Glas postaja vse jasnejši, končno vprega s kočijo plane izza ovinka in z oblakom prahu vred izgine med metliškimi stavbami. Potem so tudi kočije in postiljonova trobenta za vedno izginile z metliškega prizorišča. Čas je kot reka - tu prekriva stare sledi, tam odkriva nove poti. Za kočijami je prišel parni vlak. “Prav tukaj sem stal takrat, ko je prvič pripeljal mimo, okrašen z mogočnim avstrijskim orlom, zatrjuje Franc, ko stoji v družbi pisatelja Jožeta Dularja in agronoma Janeza Gačnika na voglalu metliške železniške postaje. Zraven so mladci v belokranjskih narodnih nošah in slovesno odeta metliška godba igra slavnostne viže. Po osemdesetih letih je hlapon spet tu. Guštin sc povzpne na puhajočo in piskajočo pošast in že izgine za ovinkom. Pozneje pripoveduje, da se je na novomeški železniški postaji, na praznovanju stoletnice dolenjske železnice, rokoval z Leonom Štukljem, najstarejšim olimpijcem na svetu. Šaj je bil že čas! Ista letnika sta namreč. Kako je že bilo z Guštini v Metliki? Stara in imovita družina so bili nekoč. Zidarji in posestniki pač, kakor je bilo takrat običajno za boljše družine. A jim je narava pokazala zobe. Nesreča je najprej doletela Francovega deda. Bilo je na Škrbcu, v družinskem gozdu na Gorjancih. Deda je do smrti stisnilo, in da bi bila nesreča še hujša, se je to zgodilo tri mesece prej, predno se je rodil Francov oče Anton. No, za Antona je bilo poskrbljeno. Mati se je sicer poročila in imela z drugim možem Jerinom še enega sina, a ko je bil Anton polnoleten, sc je poročil in podedoval vse, kar je oče zapustil, ne pa poklica. In to mu je manjkalo vse življenje. Njegov polbrat je odšel v Ameriko s trebuhom za kruhom in tam ostal. Tudi Anton je kar trikrat odšel čez lužo, da bi družini olajšal življenje. Ne vedno uspešno. Enkrat se je morala Ana, Francova mati, močno zadolžiti, da ga je dobila nazaj v Metliko. Otroci pa so rasli. Šest jih je bilo. Trije najstarejši fantje so služili cesarja in ostali pf' žandarjih. To so bili tudi pozneje, ko je oblasl prevzel kralj v Beogradu. Tonček, najstarejši, je bil celo tako dober, da je poučeval na žandarmerijskih šolah v Zagrebu in Skopju- j Tudi ostala dva sta služila bolj na jugu. Edi si I je ustvaril številno družino v Bosni. Ko Frane zdaj posluša poročila o vojnih dogajanjihv! Bosni, se mu zdijo mnogi kraji zelo poznani j in ve, da bombe padajo tudi po njegovih sorodnikih. Rudija, kije bil finančni preglednik v hrvaškem primorju, je to doletelo že meti drugo svetovno vojno, saj je bil kraj, kjer j6 živel, popolnoma razdejan. Kaj je vojna, je okusil tudi Franc. To je bil® potem, ko se je izučil za mizarja in si že ust' varil družino. Partizani so ga najprej vzeli j1 godbi. Ni bilo tako hudo. Morali so vaditi; vmes pa pobirati in kuriti pragove na metliškj p« pvMzmui iii ivuiiu piaguvL, na železnici. Huje je bilo pozneje, na progi 0& j ~ - - ■ ■ • -.rgl Uršnih sel do Rožnega Dola, ko je mori Franc pokazati svoje minerske sposobnosti, t®r J v bližini Žužemberka, pri topničarjih, ko je šl® j s streljanjem na belogatdistične postojank čisto zares. Ko je bil po vojni France spet v svoji ttk zarski delavnici, je poskrbel je za šolanje sv®' jih otrok in se v šestdesetih letih, v starosti, k0 drugi odhajajo že v penzijo, redno zaposlil 'f Beti kot mizar modelar. Dober mojster je b1 pač svoj čas povsod cenjen in iskan. Zdaj j® Franc že lep čas upokojen in živi sam v svoj1 metliški hiši. Eni so odšli, druge so odnesli- P saj že skoraj celo stoletje gleda, kako se sv®1 obrača, zato ve, da tako mora biti. . TONE JAKŠ*5 i; P g: ši Sl p< >0.0 NAGRADI V TRBOVLJE IN NA DVOR Žreb je izmed reševalcev 39. nagradne križanke izbral filipa Šmida iz Trbovelj in ZVONKO BRADAČ z Dvora. Šmidu je pripadla denarna nagrada, Bradačeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 29. oktobra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg_24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 41. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. NAGRADNA KRIŽANKA 41 REŠITEV 39. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 39. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: OKUN, ORANI, NASTAVEK, OPORNICA, SVO-JEGAt MOARE, EROS, ZAKOL, TNT, PO, DROŽI, IVE, LK, RENATA, COLMAR, ONE, ESPARZETA, BAC, RAK, AHAT. prgišče misli Sleherna močna strast je zvezana z veliko bolečino. V. BARTOL Diletant rečemo zaničljivo človeku, ki ima od srca rad vse, kar je ljubezni vredno. L. KOVAČIČ Kakor hitro pristajamo na neko družbeno ureditev kot edino najboljšo, je demokracije konec - znašli smo se v fašizmu. F. BUČAR V človekovem obnašanju in delovanju je še vedno vrsta skrivnostnih prvin, ki jih z razumskim razmišljanjem ne moremo dojeti A. LOWEN Zgodovinsko zrelost naroda je mogoče presojati prav po tem, koliko je sposoben o sebi govoriti kritično. M. VUČELIČ "Upam, da se zavedate, da imate srečo, ker vas bomo ustrelili pri tako...." DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST NJEVANJE POLITIČNIH NASPROT- NIKOV HRVAŠKO NASELJE BLIZU PREZIDA GRŠKO-fTA LUANSKA IGRALKA PAPAS MUSLIMAN- SKI POZDRAV FILMSKA SRHLJIV- KA MESTO B RUSUI OB VOLGI (TVER) ETIOPSKI GOSPOD GORA TURCI SREDSTVO ZA BELJENJE MOČNO GIBANJE ZRAKA SALOMONOV UGANKARl AVTOR: RUDI MURN POORA- STJE LENART ERŽEN > RIMSKA BOGINJA JEZE NEON GOZDNA ZVER PETI DEL CELOTE TOLSTO- JEV ROMAN VESELO ODRSKO DELO S PETJEM KDOR SE BAV1 Z MINIRANJEM ENIGMA MESTO OB REKI KAMI KRMILNA RASTUNA SESTAVINA SVETILNEGA PUNA VOZ S PLOHOM TEČAJ ROMULOV BRAT UBOŽICA RASTUN- SKA BODICA GR. MATI BOGOV GRADBENI DELOVOO-JA GRŠKA ČRKA TELUR OSTANKI PRI STISKANJU GROZDJA SKLATE- NJE LETALA S STRELOM NAPRAVA ZA SPREJEM RTV SIGNALOV STARA JAPON. PRESTOL- NICA zdravilišča in zdravje Zdravje ima svojo ceno Zdravje moramo ceniti, še ko smo zdravi, ko nam ga bodo ocenjevali drugi, bo prej)ozno. Lahko se zgodi, da bodo Slovenska zdravilišča vse poredkeje na napotnicah za zdravljenje. Prejšnji mesec smo se v zdravilišču Šmarješke Toplice srečali z Vladimirjem Rutarjem, tretjim človekom s presajenim srcem v Sloveniji, ko je tu preživljal dneve po uspešni operaciji. Njegovo bivanje tu nikakor ni bilo slučaj. “Kraj je z leti iz termalnega kopališča prerasel v pomemben zdravstveno-rekreacijski center, kakršnih je še nekaj v Sloveniji. A Šmarješke Toplice imajo svojo posebnost, ki jo narekujejo naravne danosti - termalna voda z 32 stopinjami Celzija, kije tudi sorazmerno bogata s kalcijem, magnezijem, kalijem in ogljikovo kislino, ter mehka dolenjska pokrajina z vinorodnimi griči, Krko, Gorjanci in bližnjimi kulturnimi znamenitostmi. Tem naravnim danostim je treba dodati še delo človeških rok in uma: hotelske zmogljivosti in številne naprave in postopke, s katerimi je moč dopolniti in pospešiti naravne zdravilne danosti,” pravi vodja tukajšnjega zdravstva, specialist internist dr. Daroslav Ivaškovič, ki še posebej poudarja široke možnosti za rehabilitacijo po boleznih srca in ožilja, po revmatičnih obolenjih ter po poškodbah sklepov in hrbtenice. “Zdravilišča lahko zaradi svojih bogatih izkušenj in znanja veliko storijo že za preprečevanje bolezni in utrjevanje zdravega načina življenja. Mi tudi sodelujemo v široko zastavljenih akcijah za to, zlasti pa se Vanje vključujemo s svojimi preventivnimi Programi,” pravi dr. Ivaškovič. “Seveda pa ostajamo tudi važna komponenta v procesu vračanja zdravja, za kar smo dobro usposobljeni in opremljeni. Potrebno je pou- dariti, kar je med ljudmi še vedno premalo poznano, da redno sodelujemo z več specialisti novomeške bolnišnice in klinike v Ljubljani in da je sem možno priti na internistično-kardiološko-angiološki in fiziatrični pregled z napotnico, ki jo napiše splošni zdravnik. S tem je moč vsaj malo razbremeniti čakalnice po naših zdravstvenih domovih in bolnišnicah.” Zdravilišča so kraji, kjer sicer ne opravljajo izključno diagnostičnih zdravstvenih posegov, zttto pa igrajo potoembno vlogo pri vračanju in okrepitvi zdravja. Vsako si glede na zvoje zdravilne značilnosti in usmerjenost hitro pridobi določen del stalnih odjemalcev. To so predvsem zdravstvene skupnosti, nekatere specializirane potovalne agencije - prav zato je med gosti zadnje čase opaziti veliko tujcev, zlasti Avstrijcev - ter nekaterih posameznikov, ki so sami postavili vrednoto zdravja in miru na prvo mesto življenjskih vrednot. Zadnje čase je slišati, da se utegne ta slika precej spremeniti. Število domačih gostov v zdraviliščih naj bi se namreč močno zmanjšalo. Pri Zdravstveni skupnosti Slovenije so ugotovili, da bi se tudi z zmanjšanjem števila napotnic za zdravilišča dalo prihraniti nekaj denarja v skupnem proračunu. Kakšen izračun ima v roki tisti, ki na ta način kalkulira z zdravjem ljudi, je vsekakor skrivnost. Ostaja pa eno vprašanje: kam naj se obrnejo tisti, ki bodo ostali brez pomembne pomoči? Ker so tovrstne usluge v Sloveniji cenejše in morda tudi kvalitetnejše, že sedaj sem prihaja precej tujcev. Torej tujina za naše bolnike ne more biti rešitev. Nekdo jih je pač obsodil na preddverje, od koder je pot do vrnitve v aktivno življenje negotova. Sami so si krivi, da živijo v deželi, kjer človeški material pač ni cenjen! To je seveda lahko mnenje nekoga, ki stvari opazuje od daleč in od zunaj. Kaj pa o tem pravi dr. Ivaškovič? “Strošek zdravstvene skupnosti za zdravilišča je manjši od dveh odstotkov, torej bi bil prihranek za zdravstveno skupnost, v celoti gledano zelo majhen v primerjavi s škodo, ki bi jo utrpeli pacienti. Če bi se zdravilišča popolnoma komercializirala, bi za družbo nastala velika škoda. Zdravje postaja vse bolj dragocena dobrina in naučiti se ga moramo pravilno ceniti. Pri tem ne smemo zanemariti globalnih vidikov, se pravi koristi, ki jih zdravi in optimizma polni ljudje prinašajo tej družbi.” TONE JAKŠE Imeti nekoga rad, se pravi držati mu glavo nad vedrom, ko bruha, in pri tem ne občutiti gnusa, ampak ga še bolj ljubiti. L. KOVAČIČ Človek nikoli nima dovolj in človeške želje ne poznajo meja I. ZORMAN ti < P £ Dr. Daroslav Ivaškovič zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Nezavest V vsakem primeru tak bolnik sodi čimprej v bolnišnico, kjer bodo z zdravljenjem popravili dehidracijo in druge spremljajoče komplikacije. Nato bodo ponovno določili vsakodnevno dozo insulina oz. drugih antidiabetičnih zdravil, kijih bo prizadeti jemal ob odpustu iz bolnišnice. Kaj je značilno za hipoglikemično komo? Hipoglikemična koma je resna nenadna motnja presnove pri sladkornem bolniku, za katero je značilen močno znižan nivo sladkorja v krvi. Ker so možganske celice močno občutljive na pomanjkanje krvnega sladkorja, je s tem naglo motena njihova presnova in posledica je motnja zavesti, ki se lahko stopnjuje do hipoglikeniične kome. Vzroki, ki pripeljejo do hipoglikemične kome Ta koma nastane običajno zaradi predoziranja insulina pri zdravljenju sladkorne bolezni. Nastane pa lahko tudi, če bolnik s sladkorno boleznijo naglo spremeni svoj prehranjevalni način (ali premalo je ali pa je premalo kalorično hrano) ali če potrebuje na hitro več energije (na primer pri hudih fizičnih naporih ali pri vročinskih stanjih). Lahko pa koma nastane tudi, če predozira jemanje tablet za zdravljenje sladkorne bolezni. Po katerih znakih jo spoznamo Znaki, ki napovedujejo hipoglikemično komo, so slabost, znojenje, bledica, strah, vznemirjenost in vzdražljivost. Bolnik, ki pozna te znake, poje nekaj kock sladkorja in s tem prepreči razvoj kome. Sicer kmalu pride do krčev, motenj zavesti in razvije se koma. Bolnik v hipoglikemični komi mirno diha, koža je bleda in znojna, vendar znoj ni hladen. Nima razširjenih zenic in napetost očesnega zrkla je normalna. Ne diši po acetonu in reflekse ima izzivne. Kaj moramo storiti v okviru prve oz. nujne medicinske pomoči? V prvi pomoči damo takega bolnika v stabilni bočni položaj, da se ne bo zadušil. Pri nujni medicinski pomoči pa takemu bolniku, če po zunanjih okoliščinah, zunanjem videzu, po podatkih svojcev ter s testnim lističem nedvoumno ugotovimo, da gre za hipoglikemično komo, takoj damo v žilo 50 ml 50-odst. glukoze. Stanje se bo začelo hitro izboljševati in bolnik se bo zavedel. Dokler pa je nezavesten, poskrbimo, da bo imel ves čas proste dihalne poti. Čeprav z omenjeno terapijo zelo hitro dosežemo izboljšanje stanja in vrnitev zavesti, ga moramo kljub temu peljati na pregled v bolnišnico ali vsaj v antidiabetično ambulanto zaradi vseh morebitnih preiskav za morebitno korekcijo predpisane doze zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni. Na kratko o jetrni komi! Jetrna koma nastane zaradi hudo motenega delovanja jeter, in sicer pri: cirozi jeter, nekaterih nalezljivih boleznih, poškodbah jetrnih celic zaradi zastrupitve ipd. Ugotovitev jetrne kome praviloma ni težka. Nastane s povišanjem telesne temperature, bruhanjem, slabostjo in hitrim slabšanjem splošnega stanja ter izgubo zavesti, ki se stopnjuje do kome. Najznačilnejši znak je zlatenica, kije praviloma zelo intenzivna. Bolnik v jetrni komi ima iz ust značilen sladkoben zadah po blatu. Pomoč prizadetemu na terenu Pri bolniku z jetrno komo preprečimo zadušitev s stabilnim bočnim položajem.V okviru nujne medicinske pomoči na terenu pa poleg tega damo raztopino 5-odst. glukoze direktno v žilo. Nato poskrbimo za najhitrejši prevoz bolnika na interni oddelek najbližje bolnišnice. (Se nadaljuje) (praktični HC praktični KRIZ praktični . praktični ~Z_ > □[=!□{ Zdravilni plodovi Mnogokrat se niti ne zavedamo, koliko zdravilnih lastnosti imajo sadje, zelenjava in nekateri drugi plodovi. Tokrat spomnimo le na nekatere, na katere moramo počakati do jeseni, da dozorijo. Ko se boste odpravili na jesenski sprehod v gozd, naberite še kostanj, ki vsebuje veliko vitaminov B, E in C ter fosforja. Pospešuje prekrvavitev, pomaga proti krčnim žilam in stresu, umirja ter dobrodejno deluje na živčni sistem. Jeseni si privoščite tudi obilo grozdja. V njem je veliko železa in bakra ter encimov in snovi, ki uničujejo bolezenske klice. Grozdje krepi srce, znižuje krvni tlak, izboljšuje krvno sliko in nasploh krepi telo in duha. Se vedno ni prepozno za nabiranje šipka, ki ima veliko vitamina C. Z uživanjem šipka oz. čaja očistimo organizem strupenih in odvečnih snovi, pospešimo prebavo, izločanje vode, pomaga pa tudi pri hujšanju. Postrvi v foliji Za 2 osebi potrebujemo: 2 očiščeni postrvi, sok pol limone, sol, poper, sveža dišavna zelišča (peteršilj, drobnjak, koper, rožmarin, krcbulji-co...) maslo za pečenje in aluminijasto folijo za zavijanje. Poleg tega: 80 g masla, 2 žlici mletih orehov, malo soli in za noževo konico sesekljanega peteršilja. Postrvi oplaknemo in osušimo s papirnatim prtičem ter pokapljamo z limoninim sokom z zunanje in notranje strani. Solimo jih in popopramo. Dišavna zelišča sesekljamo, z njimi potresemo pripravljeni ribi. Pustimo stati 30 minut. Odrežemo 2 primemo velika kosa kosa aluminijaste folije. Folijo položimo tako, daje svetleča se stran na vrhu. Premažemo s stopljenim maslom. Na namaščeno folijo položimo marinirano postrv in jo obložimo s koščki masla. Ribo nato zavijemo v folijo, stični rob je zgoraj, da med pečenjem ne izteka sok. Ribo pečemo pri 200 stopinjah pol ure. Maslo penasto umešamo, dodamo sol in sesekljan peteršilj in ohladimo v hladilniku. Ribo ponudimo z orehovim maslom in s kuhanim krompitjem v kosih. Za dober jabolčni sok LeTos je kakovst sadja slabša kot običajno, zato je več pridelka primernega za predelavo. Pričakujemo, da bo veliko ljudi zanimalo, kako se da pripraviti dober jabolčni sok, pa četudi iz malo slabše surovine. Priprava se začne s prebiranjem, pranjem in mletjem sadja v sadnem mlinu. Tako dobljeno sadno kašo je treba takoj stisniti in odcediti skozi gazo ali cedilo pa tudi sok ne sme dolgo stati na zraku, da ne porjavi (oksidira). Sok, ki ga želimo ohraniti dalj časa, moramo najprej konzervirati, to je segreti na 80 do 85 stopinj. Ta temperatura je zelo pomembna, saj premalo segret (pasteriziran) sok ni obstojen, preveč segret pa dobi neželjen okus po kuhanem. Da v steklenicah, v katere polnimo sok, ne bo ponovnega vretja, jih je treba pred uporabo sterilizirati (segreti v vroči peči ali vodi), enako velja tudi za zamaške. Še vroč sok polnimo v vroče steklenice. Vozimo, kot živimo! Na okrogli mizi o prometu, ki smo ji na televiziji lahko sledili prejšnji teden, smo iz zanimive in o marsičem poučne razprave lahko razbrali tudi, da so za splošno zmedo v našem prometu marsikdaj krive tudi avtošole. Resnici na ljubo: ne vse. Rečeno je bilo le, da kar lepo število. Kako velik del od teh, ki naj ne bi ustrezale potrebnim standardom, je na našem področju, lahko le ugibamo. Seveda ne smemo delati krivice. Tudi pri nas so dobre šole. Da gre marsikaj narobe, so vzroki globlji: nasilje povzpetništvo, prehitro popuščanje pritiskom, izsiljevanje, ovinkaijenje, priznavanje posebnih pravic nekaterim in še bi lahko naštevali. Ne moremo obsojati šole, ki neuspešno vceplja svojim učencem voznikom moralne vrline, ki v družbi tudi sicer niso dovolj cenjene, naša naloga pa je, da sami dovolj glasno opozorimo, kdaj se pravila poštenega vedenja kršijo. Priprava tople vode z elektriko Že pri nakupu električnega bojlerja in pri izdelavi vodovodne in električne napeljave lahko storimo marsikaj za racionalno porabo električne energije. Velikost bojlerja naj bo usklajena s potrebami po topli sanitarni vodi. Bojler namestimo čim bliže porabnikom (pipam). Električna inštalacija za bojler naj bo taka, da bo izkoriščal električno energijo v času nižjih dnevnih tarifnih postavk. Vodovodne cevi za odvod tople vode do pip morajo biti čim bolj toplotno izolirane. Armature s termostati preprečujejo izgube vode in električne energije, ki se sicer pojavljajo pri ročni regulaciji. di KNJIŽNA POUCA Zločin Pisatelj, pesnik, prevajalec in urednik Cvetko Zagorski ima trpke življenjske izkušnje s sodstvom; kot mnogi drugi trpini je šel skozi kolesje povojnega jugoslovanskega sodstva in prehodil svoj del križevega pota na Golem otoku, o čemer je napisal avtobiografsko zasnovano pripoved Lisičj i čas, zato upravičeno ne verjame v sodne zmote, ampak je prepričan, da gre v veliki večini tako imenovanih pravnih zmot za montirane sodne procese. Ti pa niso izum komunizma, ampak so bili znani že prej, pri nas na prelomu stoletja kot procesi, na katerih je prišlo do izraza zatiranje nižjih socialnih slojev in slovenskega naroda. Na eno od sodnih zmot je pisatelja opozoril dr. Munda. Primer iz začetka tega stoletja, ko so po krivem obsodili haloškega viničarja, da je umoril pastorko, jo spekel in družno z njeno materjo tudi pojedel, je Zagorskega prevzel in sklenil je zgodbo zapisati. Slo je za proces, kije temeljil le na priznanju obtoženega, nobenih drugih dokazov ni bilo, niti jih niso iskali. Preprosti viničarje kot tipična nemočna žrtev pač vse priznal, ker kaj se če uboga reva boriti z državo, saj bog v nebesih ve, da je nedolžen. Nemško časopisje je tistikrat zagnalo veliko hrupa o tem primeru in ga izrabljajo za napad na slovenski narod, češ kakšno zaostalo ljudstvo so Slovenci v kulturnem nemškem morju. Kasneje je z novomeškega sodišča prišlo obvestilo, da so “umorjeno” dekle našli; kot mnoga revna dekleta je pobegnila v svet, v Novem mestu pa so jo zasačili pri kraji m “zločin” je bil pojasnjen. K pisanju te pretresljive resnične zgodbe je Zagorskega toliko bolj vleklo, ker takrat, ko sc je pisanja lotil, ni smel niti pomisliti, da bi lahko obelodanil lastne izkušnje s povojnimi montiranimi sodnimi procesi in golootoško kalvarijo, tako mu je pisanje zgodbe o haloškem viničarju vsaj posredno služilo kot nekakšen literarni komentar h krivičnemu povojnemu dogajanju. Pripoved je na osnovi zbranega gradiva napisal leta 1952, prvikrat pa je izšla v knjižni obliki šele leta 1978 pri Mohorjevi družbi. Nedolgo tega je zanimivo povest ponatisnil založnik Mihelač v svoji zbirki Slovenska povest. Povest, ki jo odlikujejo tekoča pripoved, psihološka poglobitev v značaje glavnih oseb ter opis viničarskega življenja je vsekakor vredno prebrati. MILAN MARKELJ In vse bo luč Pesnik Rafko Vodeb, teolog, umetnostni zgodovinar, profesor, prevajalec in urednik, rojak iz Dolenje vasi pri Artičah, je v prejšnjem režimu doživljal grenko usodo drugače mislečih. Tudi njegova poezija nam je bila dolgo, vse do 80. let, skoraj neznana, čeprav je imel mnogo prej za seboj natisnjeni že dve pesniški zbirki. Obe knjigi sta izšli v tujini: prva, Kam potujejo oblaki, leta 1953 v Rimu, kjer je Vodeb služboval kot teolog in bil hkrati vodja slovenskih oddaj na vatikanskem radiu, drugo, Človek sem, pa so mu izdali slovenski rojaki v Buenos Airesu leta 1958. V domovini se je s pesmimi prvič oglasil v Sodobnosti leta 1981, kasneje pa je sodeloval v zborniku Dom in svet in v Družini. Slednja je nedavno izdala novo Vodebovo pesniško zbirko IN VSE BO LUČ, ki prinaša izbor iz dosedanje ust-varalnosti 72-letnega pesnika in predstavlja njegovo poezijo v antološki zaokroženosti. Jedro pesniške zgodbe Vodebove nove zbirke tvorijo pesmi, izbrane iz dosedanjih dveh njegovih zbirk. Gre za starejše pesmi, nastale v pesnikovi mladosti. Pesnik v njih pretresen podoživlja spremembe časov kot težko, krvavo “cesto zmagoslavja”, na koncu katere je “svobodnega neba modrina”. Cikel Letopis je edinstvena kronika prelomnih časov naše zgodovine v letih 1937 do 1946, kakor jih je doživljal pesnik. V teh pesmih je pesnikova pozornost posvečena zunanjemu, domačemu in tujemu svetu. Sledi jim sklop pesmi, kjer so v ospredju vprašanja o lastni minljivosti in tujstvu, kakor gaje pesnik doživljal ločen od domovine. Pesmi izpričujejo trdno vero v “most na ono stran”, veruje, da človeštvo zanesljivo stopa naprej, “beli vraneezzeleno grivo je zahrzal pred vrati belega veka”. Zadnji del zbirke, kjer je tudi verz, po katerem je le-ta naslovljena, je po izpovedi in slogovni moči najmočnejši in najizrazitejši. Pesnik še bolj razširi krog navznoter, lirika preide v duhovnost, pesmi spominjajo na psalme. Pesnik govori s “splava samot”, razmišlja o trenutku, “ko se bo napolnil čas” in bo postal “luč” za vstop v “pokrajino čisto drugačnega”. Ali tudi luč za vstop v pokrajino, ki si jo po branju pesmi ustvari vsakdo sam? Kjer “še verjamem v sanje/ in upanje je neozdravljivo”? IVAN ZORAN telegrami - Mojca Novakje izdala znanstveno biografijo Dober dan, revščina, v kateri posveča pozornost socialno ogroženim v Sloveniji. - Zgodovinski inštitut ZRC SAZU je v sodelovanju s tržaško založbo Devin izdal obsežno knjigo pisemHen-rika Tume, socialistično usmerjenega politika s preloma stoletja. - Pri Znanstvenem in publicističnem središču sta izšli knjigi Soiye Kump Akademska kultura in Leva Krefta Estetika in poslanstvo. Elektronska GEO-KATODNA ZASCHA proti ijavenju avtomobila Zaščitite celotno površino svojega avtomobila pred vplivi zime; 10 let garancije, enostavna premontaža. Prodaja in montaža SPM 5 d. o. o. Vrh 26, Šentjernej, tel: 068/42-361 Iščemo montažerje na vzhodnem delu Slovenije. E MEDIC POOBLAŠČEN SERVIS IN TRGOVINA Canon FOTOKOPIRNI STROJI TELEFAKSI PRINTERJI KALKULATORJI FOTOAPARATI VIDEOKAMERE NUDIMO TUDI NAJKVALITETNEJŠE FOTOKOPIJE DO ŠIRINE 90 cm IN DOLŽINE 3 m BARVNO FOTOKOPIRAMO TUDI Z DIAPOZITIVOV Na lazu 36, NOVO MESTO tel/fax (068) 25 835 RAČKA. d.o.o. 68000 Novo mesto Rozmanova 34 tel/fax: (068)321-355 RAČUNALNIŠKI SISTEM 486SLC/66/21 O/C uQodnio! □ -ffl //nmn mm m-u.\ mmmmm • OSNOVNA PLOŠČA 486SLC/66 ALARIS • VGA TRIDENT 9000 • AT + HO 2 + 1 + 1 • RAM 4 MB • TRDI DISK 210 MB • GIBKI DISK 3,5 ", 1,4 MB • OHIŠJE MINI TOWER • TIPKOVNICA 101 US ASCII • MONITOR 14" BARVNI LR TVM samo 145.950 sit (s prometnim davkom) ^P^IMARUTI ^ 800 OTY STAR ^,,iy s katalizatorjem in dodatno opremo $9(3 cena do registracije: 11.390 DEM MARun Prodaja EMINENT d.o.o., Dol. Kamence 61, Novo mesto, tel. (068) 323-902 Kandijska 14, Novo mesto, tel. (068) 28-950 Belokranjska 16, Črnomelj, tel. (068) 51-378 Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Ressleva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791 L O M OGLASNIK NAJVEČJA TRŽNA IZBIRA ZA NAKUP IN PRODAJO ilCKTUONIK Kettejev drevored 7 (pri športni dvorani) Novo mesto, tel. (068) 322-409 Odprto od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure Ugodno: bela tehnika in akustika, nakup na 6 čekov 12 čekov 25 obrokov POGLEJTE, KAJ H (ANKO ZGODI VAŠEMU AVTOMOBILU, ŠE GA NE METE PRAVOČASNO PRIPRAVILI NA ZIMO I DA BI SE IZOGNILI VSEM TEŽAVAM, KI V ZIMSKEM ČASU ČAKAJO VAŠEGA JEKLENEGA KONJIČKA: SMO V NAilH POOBUKfNIH SERVISIH ZA VOZILA CITROEN, ŠKODA in UDA • PRIPRAVILI POSEBEN SEZNAM POTREBNIH SERVISNIH KONTROL l NASTAVITVAMI • SE DOBRO ZALOŽILI Z ORIGINALNIMI REZERVNIMI DELI in • VAM PONUDILI 10% POPUST ZA VSE NASE SERVISNE STORITVE. VI PA ClMPREJ ZAUPAJTE VAS AVTO NASlM MOJSIROM, ki BODO ŽANI STROKOVNO POSKRBELI IN VAM NA VAŠO ŽEUO TUDI STROKOVNO SVETOVALI 0 NJEGOVEM VZDRŽEVANJU. SERVIS: NOVO MESTO TEL 068 321 538 TREBNJI KU 068 44025 METLIKA Iti.: 068 58197 KO PRIČAKUJETE VEC, IZBERITE KVALITETNO PONUDBO! VABIMO VAS NA TESTNE VOŽNJI Z VOZILI ZNAMKE ŠKODA, V ČASU OD 24. DO 28.10. SALON AVTOMOBILOV ŠKODA, NOVO MESTO, NOVI TRG 6, TEL.: 068 322 006 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M'' ' -: Po dolgih mesecih škrtarjenja in izgubljanja živcev z raznimi akviziterskimi posli sem končno zadovoljno mežikal v prve žarke vzhajajočega sonca. Za trenutek sem uzrl obrise velemesta potem pa se je pogled izgubil v sivini bližajoče se piste. Srce mi je divje tolklo, ko sem se prijetno vznemirjen spuščal po stopnicah. Počasi me je preplavljal tisti prijetni občutek svobode, ki me obide vsakokrat, ko mi uspe za nekaj časa ubežati pred norim tempom sodobnega življenja. Levje mesto Singapur meje sprejel z vsem leskom in bliščem, z v nebo vpijočimi nebotičniki in neverjetno čistimi ulicami, na katerih sem skoraj pogrešal vsaj malo nereda. V mestu je takoj opazna dediščina Angležev, naj gre za jezik, saj je angleščina v Singapurju najpogosteje rabljena, ali za discipliniranost pred bančnimi okenci, pri vstopanju v mestni avtobus ali v vrsti za taksi. Prav na ta nekoč močvirni otok se je skoraj pred tisočletjem izkrcal sumatranski princ. Trdil je, daje videl leva, čeprav jih tod verjetno nikoli ni bilo. In ker je princu pač veljalo verjeti, so kraj imenovali Singapura, kar pomeni levje mesto. V začetku 19. stol. so želeli Britanci na tem koncu sveta okrepiti svoj vpliv in prevzeti primat Holandcem. Ko je leta 1819 prišel na otok Thomas Stanford Raffles, je bilo tu le nekaj vasi, v katerih so živeli morski cigani in revni kitajski kmetje. Verjetno bi še danes uživali idilično vaško življenje, če ne bi Raffles zaslutil ugodne lege otoka. Po njegovem vztrajnem prepričevanju o pomembnosti neuglednega otočka so Britanci v dogovoru s Holandci tu ustanovili oporišče. Singapur se je osamosvojil leta 1965. Praktično brez rudnih bogastev in z veliko stopnjo brezposelnosti seje začel njegov vzpon. Že konec sedemdesetih let je postal druga najperspektivnejša azijska država in vzoren model za dežele v razvoju. Glavno mesto Singapur je edino mesto male, a zanimive državice, ki poleg glavnega otoka obsega Še vsaj Igor Fabjan t .....:., , V A „ i, 'frcit lcb&te%c ducat manjših otočkov, vsega skupaj pa meri nekaj več kot 600 km2. Večina prebivalcev je kitajskega porekla, kakšnih 15 % je Malajcev in okoli 5 % Indijcev. Današnji Singapur je eno samo veliko poslovno središče in nakupovalni center in za mnoge še vedno predvsem mesto ugodnih nakupov. Toda nakupovanje v obljubljeni deželi ni nič kaj prijetno in še zdaleč ne tako zelo poceni, kot bi si želeli. Trgovci so za silo prijazni le, če se j im obeta dobra kupčija. Za bolj varčne kupce tod nimajo posluha. Skoraj povsod je barantanje glavno opravilo. Toda če se jim zdi ponudba občutno prenizka in te ocenijo za neresnega, te odpravijo z obljubo, da dobiš blago za ta denar jutri ob tej in tej uri. Seveda te naslednji dan ne poznajo več, če jim slučajno nasedeš. Takšnih in podobnih provokacij imajo trgovci na zalogi še cel kup. Neobičajne kazni V mestu te na vsakem koraku spremljajo opozorilne table z zagroženimi kaznimi za vse mogoče prekrške. Najvišja kazen je zagrožena prekupčevalcem z mamili, kijih lahko obsodijo tudi na smrt. Ostali prekrški pa vas na srečo udarijo le po denarnici: 500 singapurskih dolarjev (približno 500 DEM) za nedovoljeno prečkanje ceste, enaka vsota, če si privoščiš malico v bleščečem metroju, kajenje v javnih prostorih se kaznuje z 250 singapurskimi dolarji, svarilu ne uideš niti v javnem stranišču - 250, če ne potegneš vode po uporabi. Najbrž je vse skupaj bolj psihološkega značaja, saj bi za dosledno izvrševanje zagroženih kazni potrebovali pravo vojsko kontrolorjev. Celotna kampanja pa očitno deluje, saj je mesto izredno urejeno in čisto. Na otoku, ki leži le sto kilometrov od ekvatoija, vlada tropska klima: kratkotrajni nalivi, drugače pa vročina in obilje vlage skozi celo leto. Temperatura se običajno giblje okoli 30 stopinj, toda ko se enkrat navadiš na trope, postane življenje čisto prijetno - vedno je toplo in sončno! Prav zaradi ugodne klime je Singapur tudi prijetno zeleno mesto z velikimi parki in preko sto let starimi botaničnimi vrtovi. Dovolj je, da vtakneš palico v zemljo in kmalu zraste drevo! Tudi sredi pločnikov in nakupovalnih centrov se najde prostor za lepo urejene zelene kotičke, umetne potočke in razkošne vodomete. Še posebno so privlačne orhideje, ki se kot grozd pisanih metuljev spuščajo s teras razkošnih trgovin. Menda jih poznajo več kot 250 vrst. Vlada se na vso moč trudi, da bi uredili prav vsak centimeter malega otoka. To jim kar lepo uspeva, saj stekleni nebotičniki in veliki nakupovalni centri vztrajno izpodrivajo starejše zgradbe, ki kvarijo plastično podobo mesta. Tako se počasi, a vztrajno krči in izginja stara kitajska četrt, kjer je na ulicah še vedno prisotno življenje, značilno za južnoazijske dežele. Tukaj je rikša najprimernejše prevozno sredstvo za nakupe na bližnjih tržnicah. Stojnice in prenatrpane trgovine se kitijo s pisano opremo in pripomočki za kitajske templje. Tod je mogoče kupiti vse potrebno za posmrtno življenje - z od papirnatega bicikla do avtomobila. Naprodaj so tudi < kače, polži, ribe, žabe. Najdeš lahko stoletna jajca ali pa < vse mogoče maže in preparate tradicionalne kitajske ^ medicine. o Singapur velja tudi za azijsko prestolnico jedi. Tako o raznovrstne jedi na tako majhnem prostoru je resnično težko najti še kje drugje na svetu. Lahko si privoščite Ulične prodajalne vsakovrstnih jedi francosko kuhinjo v mondeni restavraciji, kjer te seveda osrečijo tudi s pariškimi cenami, lahko pa se posvetiš poceni, a raznovrstni hrani, ki jo ponujajo ulični prodajalci. Tu se lahko do sitega naješ že za dolar ali dva. Miniaturne kuhinje, ki jih drugod po Aziji videvaš na biciklih in običajno zasedejo najbolj živahne konce mesta, so tukaj pred leti “posodobili”. Po mestu so se razpasli veliki food centri, v katere so stlačili kar največ restavracij, ki pa tukaj pomenijo kuhinjo na štirih kvadratnih metrih in niz preprostih stolov in miz, ki so last vseh restavracij. Ko si enkrat izboriš prostor, lahko izbiraš med pisano paleto jedi in pijač, saj prav vsaka kuhinja ponuja kaj drugega. Nad takšnim načinom prehranjevanja se navdušujejo predvsem mladi in tisti s plitvejšimi žepi, a tudi kak poslovnež rad zaide sem. Hrana je vsekakor veliko bolj pestra kot v raznih Mc-Donaldsih, v katerih se bašejo turisti, ki vidijo v food centrih nevarnost za svoje občutljive želodce. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV ZA NAŠE DELAVCE (TUDI PIONIRJEVE) LE DROBTINICE V Svobodnih sindikatih Slovenije smo že v avgustu opozo- iodeljena italijanskemu podjetju. Navzlic takratnim opozorilom, da bi takšna odločitev še zlasti prizadela celjsko gospodarstvo, ki se nahaja v izjemno težkih razmerah, ter da zaradi nesporno prisotnega nacionalnega interesa pričakujemo, da bodo imela pri relativno podobnih pogojih prednost slovenska gradbena podjetja, je DARS ob podpori vlade sprejel odločitev, ki smo ji Svobodni sindikati Slovenije nasprotovali. Dejstvo je, da takšna odločitev omogoča tuji firmi, da pobere smetano tega posla, naši delavci, ki bodo morebiti delali za tujce na gradbiščih avtoceste, pa bodo dobili gotovo nižje plače, kot če bi bila direkten izvajalec del naša podjetja. V tem primeru gre za ceneno in naivno sklicevanje na pravila tržnega gospodarstva in odprtost meje za nujno ptrebno konkurenco. Mag. DUŠAN SEMOLIČ predsednik ZSSS O RIBNIŠKI OBVOZNICI V četrtek so se v Ljubljani sestali predstavniki Skupščine občine Ribnica, iniciativnega odbora krajanov in Ekološkega Foruma LDS. Pogovaija-ji so se o sporni gradnji obrtne cone in obvozne ceste skozi Ribnico. Strinjali so se, da bi prednostna gradnja morala biti severna obvoznica, ker istočasno rešuje problem notranjega (mestnega) prometa, tovornega in pričakovanega povečanega tranzita na cesti Ljubljana-Ribnica-Delnice. Lokacija obrtne cone med Lepov-čami in Bregom ni primerna zaradi neizgrajene infrastrukture, bližine bivalnih površin, že zgrajene infrastrukture na drugih lokacijah (vojašnica, RIKO), posebej pa, ker je možna ustreznejša lokacija tudi med planirano novo severno obvoznico in Rikom; Gradnja južne obvoznice bi bila cenejša, vendar ta ne rešuje notranjega (mestnega) prometa, zmanjšala pa bi se tudi kvaliteta bivanja večjega števila prebivalcev. Načrtovana cesta ob železniški progi Lepovče-Breg ne rešuje problema v celoti, je le zasilna rešitev. Zato predstavniki SO Ribnica, krajanov in Ekološkega foruma kot prednostno zagovarjajo severno obvoznico. V ta namen boido skušali pri ministrstvu za promet in zveze ugotoviti realnost zgraditve severne obvoznice v doglednem času. BOŽIDAR FLAJŠMAN Sekretar Ekološkega foruma LDS VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO BREŽICE - Tfelovadno društvo Sokol iz Brežic je pripravilo kolesarski •zlet, ki je bil sicer bolj rekreativnega značaja, nekateri pa so tudi tekmovali. Po posameznih kategorijah so zmagali: Barbara Šurbek, Gregor Borošak, Gregor Jugovič, Davor Lipej, Bojan Horvatič in Roman Blatnik. (B. H.) TELEBAN ZA VOLANOM NM D 6-262 Četrtek, 13. oktobra, ob 19. uri. Kraj: odcep s Kandijske ceste do bara Boter tik nad desnim bregom Krke v novomeški Kandiji. Iz smeri bolnišnice hitro privozi osebni avtomobil NM D 6-262 in sredi znanega klančka z desnega cestišča nenadoma ostro zavije (nasproti hišne številke 32 v Kandiji) v levo na odcep proti gostišču ter se ustavi na parkirnem prostoru pred Botrom. Zadnji hipec se na pločniku ustavim, da me avto ne podre, voznik nasproti vozečega avtomobila avtošole pa začne na moč zavirati, da ga divjak ne bi zadel. Za “cestnim mojstrom” pripelje slučajno v klanec še eno vozilo avtošole in šofer v znak protesta proti nesramnežu večkrat ostro zahupa. A-naš “ba-jansero” ga seveda ni slišal, saj je medtem že parkiral. Thko prihaja zaradi pomanjkanja sleherne srčne kulture, barabsko nizkega znanja o prometnih predpisih in skrajne predrznosti nekaterih bedastih šoferjev do nenadnih nesreč, o kakršnih lahko beremo poročila vsak dan iz vseh slovenskih krajev. Je potemtakem odveč, če zapišem, da so med nami bodoči morilci na cestah. M. K. Poziv poslancem za odgovorno in častno delovanje Kočevski poslanci! Zeleni Kočevja smo močno zaskrbljeni zaradi zapletov na sejah Skupščine občine Kočevje. Ker zaradi nesklepčnosti in drugih medstrankarskih nesporazumov skupščina ne opravlja nalog, za katere ste bili voljeni kot občinski poslanci, vas Zeleni Kočevja prosimo, da odgovorno, častno in pošteno razrešite probleme, ki so ta trenutek strašanskega pomena za nas Kočevarje. Predvsem gre za sprejetje občinskega proračuna in s tem za izgradnjo nove osnovne šole v Mestnem logu pa tudi za podporo oživljanja novih delovnih mest, izgradnjo cestnega omrežja, kanalizacije, smetišča, uvedbe ločenega zbiranja odpadkov, športne dvorane itn. Nova šola je za Kočevje prepotrebna, saj bi se tako rešil problem turnusnega pouka, učenci bi imeli humanejše pogoje za delo in bi se tako približali idealnim pogojem šolanja slovenskih osnovnošolcev. Če se ne boste sestali v kratkem v polnem številu, in to še pred lokalnimi volitvami, bomo ponovno izpadli iz programa za financiranje šol iz šolskega tolarja pri Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje za naslednje leto. Vaša moralna dolžnost je, da se v najkrajšem času sestanete in se pozitivo odločite za izgradnjo sole, tako da bi se lahko pouk pričel v novih prostorih že jeseni 1996. Zaželjeno pa bi bilo, da se pred koncem mandata odločite še o nekaterih pomembnih stvareh, ki bi izboljšale življenje v občini Kočevje. Vsi medstrankarski nesporazumi in osebne zamere morajo biti pozabljeni, saj bi morala o stvareh, ki so naši in vaši problemi, odločati še stara skupščina. Žal v našem slovenskem političnem življenju vse prevečkrat politiki favorizirajo svoje lastne in nato še strankarske interese, na državljane pa se največkrat {»zabija. Ker smo neparlamentarna stranka, nam ostane le še možnost, da vas prek javnih občil opozorimo na pomembnost nove šole in na številne neodložljive probleme, s katerimi se Kočevarji srečujemo. BRANKO DEKLEVA Zeleni Kočevja Bomo vedeli, koga bomo volili? TREBNJE - Na sobotni izredni seji trebanjske občinske skupščine se je dokaj nepričakovano razplamtela vroča razprava o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta. Odborniki so se zavzemali, da bi določili take volilne enote, kjer bi se ljudje poznali, da bi vedeli, za kaj glasujejo. Trebanjska vlada je namreč predlagala odbornikom, naj bi določili le eno volilno enoto, ki bi obsegala območje celotne občine, zoper to pa so bili domala vsi odborniki. Vsi razpravljalci so terjali vsaj dve enoti. Marko Marnje povedal, da KS Mirna predlaga volilni enoti Mirenska dolina in Te-meniška dolina, Franc Bartolj pa, da so v Šentrupertu razmišljali, da bi bil celo vsak KS svoja volilna enota, a premajhnih enot ne dopušča zakon. Se prej je odbornik Alojz Metelko v imenu SLS predlagal ustanovitev treh enot, da bi lahko v teh določili število posameznih mandatov. Jože Hočevar iz Mokronoga pa je predlagal kar določitev 4 volilnih enot. Predlog SLS je dobil ustrezno podporo v zboru KS in družbenopolitičnem zboru in v zboru KS, ne pa tudi v zboru združenega dela. Zato je bil potreben usklajevalni sestanek. Naposled so le vsi trije zbori izglasovali nekoliko popravljen predlog SLS o določitvi treh volilnih enot s skupno 25 mandati, in sicer naj bi bili v prvi volilni enoti Mirna, Šentrupert, Mokronog, v drugi Sela - Sum-berk, Veliki Gaber, Šentlovrenc, Čatež, Velika Loka in v tretji enoti Trebnje in preostale KS. Kdo stoji za razbijanjem Ribnice? Ntybolj vztrajno to počne poslanec Benjamin Henigman - K^j je pokazalo zasedanje sveta KS Loški potok, ki naj bi postal občina - Sprožili bodo ustavni spor V torek, 11. oktobra, je zasedal svet KS Loški potok in obravnaval odlok o ustanovitvi občine Loški potok, ki naj bi se ji priključile KS Draga iz sosednje kočevske občine. Ugotovili so, da prikrojevala niso niti približno upoštevali volje ljudi, ki je bila izražena na referendumu, celo več, da v stališča krajanov posegajo celo po- čeli izseljevati. Ostajala bo neproduktivna starejša generacija in veliko de- kateri nastopi, tudi javni, so poka li, da to vztrajno počne Benjamin Henigman, poslanec DZ, najbrž v imenu stranke, ki ji pripada. Postavljajo se vprašanja, komu je do tega, da se občina Ribnica razbije? Ali je namen že tako zapostavljeno območje potisniti še v večjo stisko? Je to nekakšno jernejevstvo, da hlapca, ki je desetletja vlagal v občinsko središče, naženejo orat ledino takrat, ko je na vrsti za plačilo? Za župana bodoče občine, če seveda kdaj bo, je predlagan dr. Peter Rus, ki ima nesporno največ ugleda med izobraženci, ki bi bili sposobni voditi občino. Sam pravi takole: “Za sprejem take odgovornosti je potrebno raziskati nekaj neznank. Predvsem bi morali vedeti, kaj bomo pridobili. Dragarci menda žele ostati pod Kočevjem, ker so izgubo že opazili, politiki pa še naprej kockajo. Industrija propada, ljudje se bodo za- : takšni, kot smo, imamo težave. Kaj pa lahko storimo za to v predlagani občini? Pričakovati je naglo zaostajanje. Kdo je to zakuhal, sicer ne vem, vem pa, • Maratonska seja je odkrila vrsto dilem, ki govore proti samostojni občini; vse je težko zapisati, strnili pa bi lahko eno misel, da politiki ne gre zaupati. Z veliko večino je bil izglasovan sklep za sprožitev ustavnega spora z zahtevo po uradni pojasnitvi amandmajev, ki so Državni zbor pripeljali k takšni odločitvi. da nismo dolžni plačevati ceho za morebitne napake, ki so jih ali ne zagrešili naši dedi, in s takšnim prerekanjem ustvarjamo nove zdrahe. Tb ni življenjska logika; le-ta pričakuje boljše, ne pa vračanje v neko mračno preteklost.” Tajnik KS Janez Bambič: “Sem absolutno proti takšnim lumparijam. Kadri, ki smo jih financirali, bodo ostali zunaj, tudi v občinskem središču, nerazvite, celo nesposobne naloženih opravil pa odrivajo.” Rudi Levstik: “Če bomo politiko postavili pred gospodarstvo, bomo vse izgubili. Predpogoj bi bilo zaposlovanje, kaže pa ravno nasprotno, saj se enemu že živečih obratov kmalu piše konec.” Jože Žagar: “Podjetja - v mislih imam potoski Riko - so bila načrtno uničena. Vsi sklepi, ki smo jih pred časom sprejeli z vodstvom, so propadli, ker je bila vodilna garnitura v navezi s centralnim podjetjem. Danes v tem piodjetju dela peščica ljudi z dobrimi plačami, pretežno na črno. Podobno se piše ostalim proizvodnim obratom. Kdo bo kaj dal za občino?” Ivan Anzeljc, občinski odbornik: “Še vedno sem za samostojno občino. Občina nima vpliva na proizvodnjo, vsaj ne direktnega. Pričakovanja v sedanji občini se niso izpolnila. Pogovarjati bi se morali, kot da bomo občina.” Janko Debeljak, podjetnik: “Uporabljajmo zdravo (kmečko) pamet. Občina je tista, ki ima še kako velik vpliv na podjetja. Občina je tista, ki ima dolžnost ustvatjati pogoje za zaposlovanje, seveda če se dela z roko v roki tudi s politiko. Samostojno občino si predstavljam takšno, kot je bila pred 50 ali celo 90 leti.” ALBIN KOŠMERL Volilna kupčija za hrbtom volilcev Nalijmo si vendar čistega vina, gospod poslanec v Državnem zboru Alojz Metelko! -Člani OO SKD IVebnje smo proti novi centralizaciji na občinski ravni Slovenski krščanski demokrati smo bili neprijetno presenečeni ob novici, da je poslanec, član SLS, g. Alojz Metelko z amandmajem k tretjemu branju zakona o občinah dosegel ukinitev dveh predlaganih občin na sedanjem teritoriju občine Trebnje. Vlada RS je namreč na po reprecui razdelitev občine. Na enak acin so se sprejemale tudi druge omembnejše odločitve v skupščini občine in dri Trebnje. Vlada RS je namreč na podlagi strokovnih kriterijev, ki jih je sprejel Državni zbor, predlagala, da se na teritoriju občine ustanovijo tri občine: Šentrupert-Mirna, Mokro-nog-Tfebelno in nova občina Trebnje. Pravzaprav smo tako dejanje pričakovali od drugih levih strank, vendar pa ne od trebanjske SLS, katere vodstveni del se je nagibal k ohranitvi enotne občine, delstranke pa je podpiral nove občine. S tem dejanjem so hote ali nehote podprli stališča in argumente predvsem levih strank v občini in somišljenikov župana g. Cirila Pungartnika, ki so vložili vse svoje moči in znanje, da so preprečili razdelitev občine. Na enak naa pomembnejše i drugih političnih in’ strokovnih organih občine. Z vso upravičenostjo lahko trdimo, da se je v občini, kjer so imele večino stranke bivšega Demosa, vse premalo spremenilo (na primer področje denacionalizacije). Bolj pa nas čudi in boli osebno stališče Alojza Metelka (poznamo tudi del njegovega delovanja v Državnem zboru), ki je vložil amandma za ukinitev dveh občin že za drugo branje omenjenega zakona, vendar mu ni uspelo. Za podporo k amandmaju za tretje branje zakona je pridobil poslance svoje stranke, LDS in ZLSD, med njimi na primer poslanca Janeza Kocijančiča (ZLSD) m Igorja Bavčarja (LDS). Amandmaje o brisanju nekaterih občin so vlagale predvsem leve stranke, zato smo od Alojza Metelka pričakovali podporo vladnemu predlogu. Namen uvajanja lokalne samouprave je tudi formiranje takih lokalnih enot, ki bodo občanu neposredneje omogočali odločati oz. izražati sta- lišča v zadevah, ki jih bo reševala omenjena lokalna samouprava. Tudi predpisi za financiranje občin se pripravljajo, kar je bil eden glavnih argumentov proti novim manjšim občinam (sedaj imamo brez problemov ustanovljenih kar nekaj manjših občin). Vse bolj smo prepričani, da je omenjeno dejanje povezano z volilno kupčijo za hrbtom volilcev pred bližnjimi volitvami za svete občin in občinske župane vseh tistih strank, skupin in posameznikov, ki danes odločajo v občini. Zato postaja govo- ričenje o sodelovanju in povezovanju samo kost za volilce, dejansko pa odločajo drugi. Dolžni smo, da volilce na to op---'---° ‘— J'!—f— tudi nas tetka ni več tali SKD Tfebnje se bo pa zavzemala tudi za razdelitev nove občine v take zaokrožene celote, ki bodo lahko čimbolj samostojno živele. Smo pa proti novi centralizaciji na občinski ravni. Občani bodo imeli po volitvah vse možnosti, da se ponovno odločajo, če bo to njihova volja. OO SKD TREBNJE Krmilo občine naj prevzamejo sposobni ljudje Volitve novih krmatjev Državni zbor je končno določil nove občine in razpisane so volitve za župane in člane občinskih svetov. Veliko je krajev in občin v Sloveniji, kjer prebivalci niso zadovoljni z odločitvijo Državnega zbora. V teh primerih ni bila upoštevana volja ljudi, izražena na referendumu. Žal Državni zbor ni izrabil možnosti, da bi uveljavil ljudsko voljo. Zaradi tega je predsednik komisije za lokalno samoupravo pri Državnem zboru dr. Ciril Ribičič odstopil. V občini Krško so stvari tekle drugače. Prebivalci so na referendumu izrazili voljo, da ostane občina v sedanjih okvirih, in niso jrodprli predlogov za ustanovitev novih, manjših občin. Združena lista socialnih demokratov v Krškem se je že v začetku razprav o reformi lokalne samouprave zavzemala za občino v sedanjih okvirih in javno, z argumenti dokazovala njeno upravičenost v prednostih, ki jih kot večja občina lahko izkoristi za hitrejši in enakomernejši družbeni razvoj in za zadovoljevanje interesov svojih prebivalcev. Referendumsko izražena volja prebivalcev je tako v našem primeru dobila svojo uresničitev v zakonu o določitvi območij občin. Nova občina bo torej v mejah sedarne občine Krško. Sedaj je predvsem pomembno, da kandidiramo in izvolimo take kandidate za župana in člane občinskega sveta, ki bodo imeli voljo in sposobnost prevzeti krmilo občinske ladje in jo usmeriti proti cilju, ki ga danes želi večina prebivalcev, ne glede na strankarska ali druge razlike. Th cilj pa je boljše življenje vseh naših prebivalcev, utemeljeno na gospodarskem razvoju, zaposlovanju, izobraževanju, kulturi, športu, komunalnem urejanju in odpravljanju socialnih stisk -skratka na vsem, kar sestavlja novo, boljšo kakovost življenja. Zato naj krmilo naše občine pre zame ekipa podjetnih in dinamičnih ljudi, ki bodo dobili zaupanje volilcev. Prav bi bilo, da kandidati predstavijo svojim volilcem jasne in uresničljive programe. Izhajajoč iz dosedanjih dobrih in slabih izkušenj, se bodo volilci pri presoji kandidatov bolj kot doslej odločali predvsem o njihovih programih in o sposobnostih njihovih avtorjev. Seveda bodo sestavni del ljudske ocene tudi dosedanji rezultati. Polaganje obračunov za (nepopravljeno delo naj bi bilo v bodoče merilo za presojo uspešnosti posameznika in stranke. Združena lista socialnih demokratov Krško • Smo res vsi, ki imamo kako vero in kako prepričanje, neprimerni in sumljivi? (L. Kreft) • Največji človekljubi so bolhe, uši, klopi in pijavke. (Jurič) Oblast in greh Od barve prej kot od sramu rdeča, že dolgo roža nedehteča, v Pučnikovi preiskavi o Grehu Nič in Nič o Spravi. Plodov moralne komisije veseli bodo le Matije, idoli zborovske levice. A kar srca naprej nam kljuje, Slovenski naš je holokavst! Podnevi kot obraz device, ponoči pa se z njim ljubkuje brez iskre za ponos in čast -najvišja narodna oblast. (To ni pesem, je resnica...) STANISl^A V KLEP Kranj, Žagarjeva 1, za Lipo sprave. Demokracija, kakršno zdaj živimo, je ženskam in mladim neprijazna Izjava udeleženk posveta o demografskem razvoju v Dobrniču na Dolenjskem Udeleženke posveta o demografskem razvoju na manj razvitih območjih Slovenije, s katerim smo zaznamovale 51. obletnico prvega kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze, ugotavljamo, da sta hitrejši razvoj vse naše družbe in celo fizično preživetje slovenskega naroda v vse večji meri odvisna od enakih možnostih mladih in žensk, da razvijejo in uveljavijo vse svoje ustvarjalne sposobnosti. Demokracija, kakršno pravkar živimo, je ženskam in mladim neprijazna: mladim zapirajo možnosti šolanja in zaposlitve, že leta se ne rešujejo stanovanjske stiske mladih družin, breme vzdrževanja otrok vse bolj valijo na družine, prava revščina je potrkala na mnoga vrata brezposelnih in celo zaposlenih ljudi. Dogaja se, da morajo mlade ženske ob podpisu pogodbe o delu delodajalcu obljubiti, da ne bodo rodile, nekateri zakonski predpisi kaznujejo ženske, ki se odločijo za rojevanje z upočasnitvijo napredovanja in s tem z nižjo plačo, politična moč mladih in žensk na poglavitnih mestih odločanja se je nevarno skrčila... Veselimo se znamenj oživljanja našega gospodarstva, prvih znakov upadanja brezposelnosti, toda skrbi nas možnost, da bi se tudi naša družba spremenila v družbo velikih in krivičnih razlik. V takih družbah propadajo talenti, ker se niso rodili premožnim ljudem v velikem mes- tu. Kadar se tako razvijajo veliki napaka' voju, kadar se začno tako razvijati narodi, je to njihova napaka v raz- hiajhni narodi, je to njihov samomor. Pretežni del politike je moška politika. Tudi zato, čeprav ne samo zato, ta politika že nekaj časa dokazuje, da se požvižga na voljo in na najbolj pereče potrebe ljudi. Zadnji dokaz takega ravnanja je način uveljavitve nove lokalne samouprave. Take politične samopašnosti bo manj, če v politiko odločneje posežejo ženske. Pravkar se v strankah pripravljajo kandidatne liste za lokalne volitve. Ženske, ne stojte ob strani in ne pustite si reči, da nočete ali niste sposobne kandidirati za županje in občinske svetnice! Bodoča občina se mora razvijati v skupnost ljudi, ki si bodo znali pametno sami uravnavati svoje najbolj pereče, v očeh velike politike tako nepomembne zadeve: vrtec in šolo, prevoze na delo in zdravstveno varstvo, oskrbo z vodo, skrb za ostarele... In kdo zna tem rečem bolje streči od žensk? Ženske, kandidirajte zato, da bo življenje nas vseh bolj smiselno, bolj človeško in bolj varno! In ne samo kandidirajte, zmagajte za boljšo prihodnost mladih generacij! Prihodnje leto se bo Slovenija pridružila praznovanju 50. obletnice zmage nad fašizmom. Kot del velike antifašistične koalicije bo Slovenija ponovno stala na strani zmagovalcev v 2. svetovni vojni. Generacija žensk, ki si je v NOB izborila enakopravno mesto in po vojni zgradila prve osnove za boljši položaj žensk, bo tudi ob tej priložnosti izpričala svojo pripravljenost za utrditev miru, sožitja in enakopravni položaj vseh ljudi -proti vsakemu nasilju, nestrpnosti in vnašanju razdora med ljudmi! Udeleženka posveta v Dobrniču, 16. oktobra 1994 St. 42 (2357), 20. oktobra 1994 DOLENJSKI LIST Odgovori in popravki po § 9. Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki je začel veljali 23. aprila, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen). študije, da je v kmetijskih podjetjih (kot skupini) sedaj stalna poslovna izguba v višini 8 odst., ki sojo ta podjetja krila s prenosom zalog v naslednje obdobje. O izgubah v tej panogi v preteklosti pa je znano, torej, ko zakona o denacionaliziji ni bilo še nikjer. Število zaposlenih v družbenem kmetijstvu pa je upadalo že zdavnaj, brez zakona o denacionalizaciji, in to v času, ko so družbena kmetijska podjetja doživljala “razcvet”. Npr. v letih 1965 do 1970 je število zaposlenih v družbenem kmetijstvu upadalo z letno stopnjo minus 6,1 odst. in se je v omenjenem obdobju zmanjšalo v Sloveniji za 7500 zaposlenih. Je bil tudi takrat kriv zakon o denacionalizaciji? Socialistično kmetijstvo ni perspektivno in to nikoli ni bilo in ne bo. na konzervatorskih programih za sa- nacijo in revitalizacijo posameznih objektov ter kompleksa ko objektov ter kompleksa kot celote, ki bo pravna podlaga za posege v pros- Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Novo mesto direktorica: ZDENKA B. HRIBERNIK, d.i.a. Vsem mojim prošnjikom Dol. list št. 40, 6. oktobra Ministrska procesija Dol. list št. 40, 6. oktobra Prilagam vam odgovor na članek “Ministrska procesija”, objavljen v vašem časopisu št. 40 z dne 6.10.1994: Ob obisku v Krškem še nisem bila seznanjena s problematiko, tudi s podatki o dosedanjem sodelovanju ministrstva in vlogah iz krške občine Ker so podatki, ki jih navaja J. F., le ena od simulacij iz študije, se v praksi niso zgodili in se ne dogajajo, kar kažejo izkušnje iz občin, kjer so denacionalizirali že marsikaj. Brezposelni ostajajo ljudje zaradi slabega gospodarjenja in slabih vodilnih ekip, ki sojih postavljali še prejšnji oblastniki, ne pa zaradi denacionalizacije. TOMO VVINDISCHER Novo mesto V 40. številki Dolenjskega lista 6. oktobra letos je bil objavljen članek Petra Vovka z naslovom Vsem mojim prošnjikom! Ker je v njem kar nekaj neresnic in netočnih podatkov, g. Vovku javno odgovarjamo. Res je, da se je Peter Vovk v zaleta 1992 oglasil v podjetju Kočevski tisk s teksti in fotokopijami nisem razpolagala. Odprto vprašanje . Vem, da Odprto pismo novomeški oblasti pa ostaja dograditev doma. Vem, da obstaja obveza (deloma izpolnjena) ter obljuba, več o tem pa sem izvedela in videla v Krškem. Namen obiskov v občinah in podjetjih je tudi v neposrednem pogovoru seznaniti se s problematiko. Del odločitev, o katerih bi se lahko “pogajal” minister, pa je vezanih na odločitev Državnega zbora in ne le ministra ali ministrstva. R1NA KLINAR ministrica za delo, družino in socialne zadeve Dol. list št. 40, 6. oktobra Poprava starih krivic dela nove Dol. list št. 41,13. okt. Jože Florijančič v Dolenjskem lis-ebn tu nadaljuje (ali tokrat osebno in ne več v imenu območne ZLSD - nekdanji komunisti - kot prvič 29. septembra?) z demagogijo, ki naj privede do uničenja zakona o denacio- nalizaciji. Doda še za pripadnike ko-cilno oš: munistične elite značilno ošabnost, ko mi odvzame avtorstvo prvotnega zapisa, kot da bi bili vsi razlaščenci z mano vred (razen enega, ki mu Jože Florijančič dopušča možnost, da je pismen) trop ovac, ki je nesposoben karkoli napisati. Res nisem bil izbrani privilegiranec komunističnega režima, vendar naj mi J. F. dopusti, da znam pisati. K omenjeni ošabnosti je mogoče pridati še dosledno spreminjanje mojega priimka, ki ga nosim od rojstva. Kako bi bilo všeč J. F., če bi ga jaz preimenoval? Tudi spremenjeno citiranje mojega teksta, ki si ga privošči J. F., sodi v isti kontekst. Tudi mi ni jasno, zakaj bi se morala (“ne vem, če se sploh poznava”, piše J. F.) poznati, da bi se smel odzvati na pisanje Jožeta Florijančiča. J. F. se je odzval na moje pisanje z užaljenostjo, kot da s funkcionarjem ZLSD ne bi bilo dovoljeno niti polemizirati. Časi, ko so tako ugodnost uživali funkcionarji predhodnice ZLSD, torej ZK, v kateri je bil J. F. na novomeški ravni vodilni funkcionar, so pač mimo. Zato ni treba biti junak, da napišeš svoje stališče funkcionarju ZLSD, kot to očitajoče ugiba J. F, očitno vajen nekdanjih časov, ko bi bilo takšno pismo morda junaštvo, verjetno pa bolj “samomorilstvo”. Čigavo pisanje je bilo žaljivo (moje ali J. E) bodo že znali oceniti bralci sami. Željam J. F., da se mi krivice čim-prej popravijo, kar ne morem verjeti, da so iskrene, saj bi bilo mogoče te krivice popraviti že pred leti, npr. v času, ko je bil Jože Florijančič vodilni funkcionar ZK v novomeški občini, njegova stranka pa edina na oblasti -če bi bila Florijančičeva stranka za to. Jože Florijančič navaja različne Občina Novo mesto se zaveda, da je grajski kompleks pomembna spomeniška celota, tako zaradi svoje lege v mestu kot tudi zaradi velikih potencialov za pomembne mestotvorne dejavnosti v kvalitetnejšem vsestranskem razvoju mesta. Zaradi tega je že začela z aktivnostmi reševanja problemov grajskega kompleksa Grm v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine občine Novo mesto. Problematika o grajskem komplesu Grm je bila obravnavana tudi na Izvršnem svetu občine Novo mesto, ki je v zvezi s tem sprejel, da se poiščejo možnosti za zapiranje finančne konstrukcije odkupa grajskega kompleksa Grm v okviru razprav in pogajanj Z Ministrstvom za šolstvo o deležu šolskega tolarja namenjenega občini Novo mesto. Občina Novo mesto si prizadeva v skladu s sprejetimi sklepi pridobiti sredstva za odkup grajskega kompleksa in je že opravila nekatere razgovore s predstavniki IMV holdinga. V izdelavi je tudi ureditveni načrt Revoza Novo mesto, ki bo predvidoma izdelan in sprejet v letu 1995 in bo dokončno določal razvojne možnosti Revoza in ostalih podjetij v kompleksu. Na ta način bo ustavljen razvoj in širitev industrijskega kompleksa v smeri grajskega kompleksa Grm. Za ustrezno in celovito obravnavo tega prostora bo občina Novo mesto spro- fotografij za knjigo “Lepa je ta pokrajina”. Na podlagi vzorca smo mu pripravili predračunsko ceno za tisk knjige in mu poleg nakupa 50 kosov knjige ponudili še dodatno podporo in pomoč. Tako smo mu v podjetju Kočevski tisk napisali vlogo za sofinanciranje knjige in te vloge skupaj s priporočilom IS SO Kočevje poslali na stroške podjetja Kočevski tisk vsem kočevskim podjetjem. Resje, da smo prejeli naročilnico SDK Kočevje za odkup 50 kosov Vovkove knjige, z vso odgovornostjo pa trdimo, kar izkazujejo tudi poslovne knjige, da nismo od SDK Kočevje v ta namen prejeli nobenega predujma. Ib lahko potrdijo tudi na SDK. Zato je za podjetje Kočevski tisk ta izjava g. Vovka zelo žaljiva. Še posebno toliko bolj, ker smo mu stali ob strani in mu želeli pomagati. Verjetno pa je vsem jasno, da podjetje samo na podlagi obljub drugih podjetij, da bodo knjige odkupila, ne more kar tako prevzeti rizika tiska knjige, za katero ni pokrita finančna konstrukcija. To mo povedali tudi g. Vovku. Po preteku kar nekaj časa je g. Vovk res vzel material za knjigo in se ni več oglasil. Podjetje Kočevski tisk pa poleg dela neresnične vsebine članka g. Vovka, posebej moti oz. žali podnaslov, v katerem se g. Vovk dvoum- ) sprašuje kaj se dogaja s Kočevskim :kom. Če ea res zanirr tiskom. Če ga res zanima, kaj se dogaja v našem.podjetju, mu javno od- govarjamo. Ze kar nekaj let je Kočevski tisk, sicer res gospodarsko žila postopek za pripravo uredftve-' ,il99.£ nega načrta v letu 1995, ki bo temeljil čevski tisk, sicer res gospodarsko revni občini, med boljšimi, če ne najboljšimi podjetji, ki še vedno posluje pozitivno, se posodablja in kar je za občino Kočevje posebno pomembno: ohranja delovna mesta za vse zaposlene delavce. Smo pa s kvaliteto svojega dela poznani po Sloveniji, pa tudi izven nje. V podjetju Kočevski tisk nismo navajeni na takšen način komuniciranja, vendar smo zaradi kar nekaj neresničnih podatkov in izjav g. Vovka morali takole odgovori- Direktorica podjetja MIRICA DIMITRUEVIČ 0= Š& a a ^ Ga a ec OBISK PRI ZUPANU STEKLA LISICA V četrtek, 6. oktobra, smo se v novomeški občinski stavbi zbrali predstavniki z osnovnih šol dolenjske regije. Ker je ta teden bil namenjen otrokom in njihovim pravicam, smo se dolgo pogovarjali o naših problemih v šoli in doma. Poudarek je bil na odnosih med učencem in učiteljem, med starši in otrokom. Nekaj smo povedali tudi o problemih šol: največji problem je pomanjkanje denarja in prostorske stiske na nekaterih šolah. Šolarje z OŠ Grm in Center pa najbolj moti hrup težkih tovornjakov in avtomobilov. Na srečanju smo spoznali tudi težave drugih šolarjev. Prav bi bilo, da bi se večkrat sestali in “pretresli” naše probleme. MAJA BREGAR novin. krožek OŠ Šentjernej V našo vasje prišla stekla lisica. Tepla in ugriznila je sosedovega psa. Lovec je potem ubil psa. Polili so ga z nafto in zažgali. Mesto, na katerem sta se stepla pes in lisica, so posipali z apnom. Lisice od takrat nismo več videli. ANTONIJA PETKOVIČ OŠ Vinica Z BLAGOVNICO NE BO NIC KOČEVJE - Pred štirimi leti je zasebno podjetje Avtobum načrtovalo izgradnjo veleblagovnice na zemljišču med železniško progo Kočevje-Ljubljana in prodajalno goriv in ostalega Petrola Ljubljana. V to sodelovanje se je vključila tudi občina Kočevje. Zagotovljeno je bilo, da se bo z gradbenimi deli pričelo že v juniju 1991. Omenjeno podjetje je takrat predstavljalo posebno medijsko pozornost, saj se je vključevalo kot sponzor pri kočevskem nogometu, košarkarjih, motokrosu, rallyju ter drugod. Vendar s to izgradnjo ne bo nič, ker je tudi podjetje Avtobum že končalo s svojim poslovanjem. Poduk iz tega je, da bi morali pri reševanju takih načrtov upoštevati možnosti, in ne želj posameznikov, ki niso uresničljive. ZA IZGRADNJO PORODNIŠNICE Za izgradnjo porodnišnice v No- vem mestu so prispevali: Hillmajer, , Ljubiji Šmalčeva 16, Ljubljana (namesto cvetja za pok. M. Vraničar) 20.000 tolarjev; Marija Grujič, Grablovčeva 24, Ljubljana 10.000 tolarjev; družina Vraničar, Slamna vas 15, Metlika (namesto cvetja za pok. M. Vraničar) 15.000,00 tolarjev; Martina Krštinc, Trnovlje 34 10.000 tolarjev; Vra-ničarjevi, Pri stadionu 5, Črnomelj (namesto cvetja za pok. M. Vraničar) 10.000 tolarjev; Sindikat Dol. Posav. veterinarskega zavoda Novo mesto in Trebnje (namesto cvetja za pok. M. Vraničar) 20.000 tolarjev; Milena , Šimanešičeva ul. 18, Treb- Piškorn, ! nje (namesto cvetja za pok. M. /raničar) 10.500 tolarjev; Grotex, d.p.o., Grosuplje 10.000 tolarjev; ZSA----- TEDEN OTROKA Naši učitelji so se zelo potrudili, da bi nam bilo lepo v tednu otroka. Najbolj super je bilo, ko smo risali družine. Najboljše smo tudi izbrali. To so bile družine Hočevarjevih, Blatnikovih, Sitarjevih in Železnikovih. Risbice visijo v več namenskem prostoru. Zelo težko se je bilo odločiti, kdo je najboljši, saj so vse risbice dobre. Meni je bilo najbolj všeč, ker smo risali skupaj s starši. NIKAŠPELIČ 4. r., OŠ Krmelj OGLED VINOGRADA IN ZIDANICE V torek, 27. septembra, smo bili učenci dodatnega pouka za zemljepis pod vodstvom mentorja Draga Ivanška v Belinju pri Kodričevih na ogledu zidanice. Kodričevi imajo novejši vinograd, v katerem gojijo žametno črnino, modro frankinjo, kraljevino, laški rizling in modri plaveč. Iz vsega tega pridelajo cviček. Vinograd obdelujejo ročno in strojno. Vinograd je velik 2500 m2. Največja težava so bolezni vinske trte: peronospora, oidij in botritis. Letos so pridelali nekoliko manj vina kot lani. Vino prodajajo raznim gostilnam in posameznikom. Za nekatere je bila največja zanimivost ročna stiskalnica, ki je stara že približno 100 let. Lastnik vinograda pravi, da je vino najboljše v hrastovih sodih. Na koncu nasje sošolec Damjan postregel z grozdjem iz njihovega vinograda. RENATA KOŽAR 8. r., dopisniški krožek OŠ Cerklje ob Krki podatke, ki naj bi dokazovali škodljivost zakona o denacionalizaciji, na NAJBOLJŠI MLADI NOGOMETAŠI SEVNICE osnovi študije, ki je ugibala, kaj bi bilo, če bi bilo, skratka simulirala je različne možnosti. Pri tem pa je iz te študije “pozabil” navesti opombo s str. 5 (“Večina kmetijskih podjetij in zadrug brez temeljitega m hitrega poslovnega prestrukturiranja nima možnosti za pozitivno poslovanje. To bi se zgodilo tudi brez Zakona o denacionalizaciji in Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, če BOŠTANJ - Osnovna šola Boštanj je prejšnjo sredo organizirala občinsko prvenstvo v malem nogometu za učence 7. in 8. razredov osnovnih šol občine Sevnica. Pomerilo se je 6 ekip. Mreža se je zatresla kar 41-krat. Zmagala je ekipa OŠ Sava Kladnika iz Sevnice, drugi so bili nogometaši OŠ Blanca, tretja pa ekipa Boštanja. (g M j država ne bi še naprej nudila primarni kmetijski proizvodnji določenih protekcij v primerjavi z ostalim gospodarstvom.” - konec citata). Prav tako je “pozabil” ugotovitev iz taiste pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu (068)26-005 RAZSTAVA GOB V LOŠKI ŠOLI - Zapriseženi ljubitelj in poznavalec gob Vladimir Jenko, rad svoje znanje prenaša na mlajše. To je ta 59- upokojeni računovodja, sicer pa gospodar ljubljanske gobarske družine, znova dokazal te dni v Loki pri Zidanem Mostu, kjer je v sodelovanju z otroki tamkajšnje podružnične šole in njihovimi starši pripravil zanimivo razstavo več kot 70 vrst gob. Med njimi so bile seveda tudi zelo stmpenegobe, kot denimo zelena mušnica, ki jih je po Jenkovih besedah letos zelo veliko, videl pa jih je tudi v košarah nedeljskih gobarjev. Sevniški zdravstveni dom se je letos uradno ukvarjal le z dvema primeroma lažjima zastrupitvama z gobami, pozornost pa ne bo odveč tudi v teh jesenskih mesecih in pozimi. Na sliki: otroci si z zanimanjem ogledujejo gobe. (Foto: P. Perc) AtJITJI d.o.o. ATI« « PRODAJA VOZIL Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fax: 068/324-424 Milavčeva 4 Brežice Tel./tax: 0608/61-975 ■S- OPEL Prodaja več kot 30 različnih modelov avtomobilov iz OPLOVEGA programa! OPEL, avto po vaši meri! ŠAM Novo mesto (namesto cvetja za pok. Antona Zbačnik) 7.000 tolarjev; zobni tehniki - Zdravstveni dom Novo mesto (namesto cvetja za pok. očeta D. Erhovnica) 7.000 tolaijev. Splošna bolnišnica Novo mesto se za prispevke nelepše zahvaljuje. CREVARSTVO MAJER tel. 061/722-263 MESARJI, GOSTINCI, TRGOVCI... Črevarstvo Majer vam nudi po ugodnih cenah: — vse vrste (uvoženih) kalibriranih naravnih črev — umetne ovitke — mrežice — aditive iz programa TKI Hrastnik — noži Dick, Tuka noži Dick, Tukan (Solingen) — za trgovine vse vrste vakuum pakiranih naravnih črev (paketi po 10, 25, 50 m) Čreva in vse ostalo lahko dobite v maloprodajni trgovini v Ihanu, Goričica 1c, p. 61230 Domžale in v času od 4.11.94 —15. 2. 95 na ljubljanski tržnici. V Ihanu pa od 1.11.94 naprej dobite tudi vse kar potrebujete za koline. Se priporočamo. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO objavlja JAVNI RAZPIS o zbiranju interesentov za najem poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost v Kulturnem centru Janez Trdina, Novi trg 5, v Novem mestu, v skupni izmeri cca 300 ms 1. Ponudniki, ki so lahko pravne ali fizične osebe, morajo v ponudbah navesti: - polni naslov - načrtovani čas najema (za določen ali nedoločen čas) - pripravljenost s svojimi sredstvi dokončati prenovitvena dela razpisnih prostorov; ta sredstva se bodo upoštevala pri urejanju najemnih in drugih odnosov. Vse informacije interesenti dobijo na naslovu: ZARJA, d.d., Novo mesto, Prešernov trg 5, vsak delavnik od 8. do 15. ure (tel. 068/323-171; 322-970, 23-128) Ponudbe pošljite do vključno 28.10.1994 na naslov: Stanovanjsko podjetje ZARJA, d.d., Novo mesto, Prešernov trg 5,68000 Novo mesto, z oznako: “Ponudba za najem poslovnih prostorov v Kulturnem centru Janez Trdina". IGM STREŠNIK, d.o.o. Dobruška vas 45, 68275 Škocjan objavlja prosto delovno mesto 1 saldokontista - knjigovodje Pogoji: - končana ekonomska srednja šola - 2 leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (nadomeščanje porodniške odsotnosti). Pisne prijave pošljite na gornji naslov v 8 dneh. Nastop dela takoj. Novoteks Konfekcija, izdelovanje konfekcije, Novo mesto, d.o.o., Foersterjeva 10 Upravni odbor podjetja razpisuje na podlagi 38. člena statuta in v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest prosti delovni mesti: 1. DIREKTORJA PODJETJA (ni reelekcije) Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri (VII. stopnja) ter vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti na mestu vodilnega delavca - da ima višješolsko izobrazbo ustrezne smeri (VI. stopnja) ter vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti na mestu vodilnega delavca - da aktivno obvlada nemški ali angleški jezik. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo dveh let, s polnim delovnim časom. 2. ORGANIZATORJA PRODAJE Pogoji: VII., VI. oz. V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali tek-stilno-konfekcijske smeri, - najmanj 5 let delovnih izkušenj, - vozniški izpit “B” kategorije, - konkurenčna klavzula. Izbrani kandidat bo sprejet za nedoločen čas, s poskusno dobo 5 mesecev in polnim delovnim časom. Prijave na razpis skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi: s pripisom “za razpis” za prijave na delovno mesto pod točko 1, medtem ko za prijave na delovno mesto pod točko 2 (brez pripisa) tudi v 8 dneh po objavi na naslov: Novoteks Konfekcija Novo mesto, d.o.o., Kadrovska služba, Foersterjeva 10, 68000 Novo mesto. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. I! 11; ■ i; iH t K 'S u DOLENJSKI LIST Št. 42 (2357), 20. oktobra 1994 TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 20. X. SLOVENIJA 1 9.15-0.10 TELETEKST «0 VIDEOSTRANI 10.05 OTROŠKI PROGRAM 10.(15 OBUTI MAČEK, lutkovna igrica, 1/2 10.30 TISOČ IDEJ ZA NARAVOSLOVCE, 7. oddaja 10.50 TEDENSKI IZBOR 10.50 ČLOVEŠKI ROD, angl. poljudno-znan. serija, 10/12 11.15 PO DOMAČE 13.00 POROČILA 16 00 ŽIVLJENJE KOMEDIJANTA, ponovitev švedske drame 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 NEVERJETNE ZGODBE 21.10 TEDNIK 22.00 DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME, ŠPORT 22.30 POSLOVNA BORZA 22.45 SOVA 22.45 GLEDALIŠČE RAYA BRADBURT-JA, kanadsko-novozel. naniz., 14/24 23.10 SEVER IN JUG, amer. nadalj, 11/24 SLOVENIJA* '2.35 - 1,00 tlctekst 12.50 Video strani -13.00 Euronews -13.50 Evrogol ■ 14.50 Kinoteka: Ciklus filmov H. Bogarta: Zaklad 8icrra Madre (amer. film, ČB) -16.45 Tedenski izbor: V vrtincu -17.30 Sova (ponovitev): Gracc na utlaru (amer. naniz., 10/22); 18.00 Sever in jug (amer. nadalj., 15/24) - 18.45 Že veste -19.15 Trk, Jok (kontaktna oddaja za mladostnike) - 20.05 Sferni gost: Dr. Borut Telban - 21.05 Umetniški W&r: Vfelika obdobja evropske umetnosti - 20. sto-Ne (zadnji del nemške dok. nadalj.) - 22.10 Oči tolike - 23.10 Stoletnici filma naproti - Ingmar Bergman: Sedmi pečat (švedski film, ČB) kanala 700 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Lui svetlobe (ponovitev 278. dela amer. nadalj.) -'3-05 Call selection (ponovitev) -13.40 CMT-16.40 Na velikem platnu -16.55 Album show (ponovitev Hlasbene oddaje) -17.40 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -18.15 Benny Hill (ponovitev 7. dela angl. naniz.) -18.45 TV bazar -19.00 Poročila ■19.10 Luč svetlobe (279. del amer. nadalj.) - 20.00 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 20.40 Pred poroto (13. del, amer. naniz.) - 21.10 Poročila - 21.20 oraicton (amer. akcijski film) - 23.00 Zdrava video fjlava (glasbena oddaja) - 23.55 Na velikem platnu - HTV 1 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 19.00 Poročila -10,05 Šolski program -12.00 uročila -12.05 TV koledar -12.15 Emperatriz (se-'■jski film) -13.00 Monofon -13.45 Dok. serija - 14.40 Serijski film -15.35 Oklahoma Kid (amer. J™1) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 *™lo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Iz tujskega živ-95nja - 21.00 Nocoj z vami (zabavnoglasbena od-j®ja) - 21.45 Poročila - 21.50 Znanost in mi - 2235 8 sliko na sliko - 23.20 Vfečer ob glasbi - 0.20 Poročila v angleščini - 0.25 Sanje brez mej HIV* j 16.00 Video strani -16.15 TV koledar -16.25 Past ; j^rijski film, 3/4) -17.15 Kulturna krajina -18.15 j ^oliga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Mis-da je tebi hudo? (humor serija) - 20.45 Past (se* film, 4/4) - 21.40 Susan je bila tukaj (amer. film) ' 23-20 Mactalmania l*ETEK,21.X. Avenija i ,9'45- 1.40 TELETEKST “•00 VIDEOSTRANI ‘“•25 OTROŠKI PROG RAN LUČKA, STRAH IN T . češko-nemška nadalj., f ‘“•55 TEDENSKI IZBOR ROKA ROCKA 11.45 DIVJI JUG, novi nadalj 6/10 „ 12.35 ŽE VESTE “•“0 POROČILA “•55 FILM TEDNA JACQUOT IZ NANTE ,, filma 4-50 KAM VODIJO NAŠE I '-“O DNEVNIK 1 '10 MLADINSKI PROGR '■35 BOJ ZA OBSTANEK, | |8nn »"ja-18/20 3 REGIONALNI STUDI , 5 HUGO, TV igrica ,,•'3 RISANKA h*> • 0.35 Teletekst Video strani -I ski izbor: Beli konjiček (koprod. nadalj., 2/6); 16.10 Nor na reklame: Ideja (1. oddaja); 16.35 Osmi dan -17.25 Sova (ponovitev): Gledališče Raya Brad-buryja (kanadsko-novozel. naniz., 14/24); 17.55 Sever in jug (amer. nadalj., 16/24) -18.45 Znanje za znanje -19.15 Poglej me! - 20.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa (amer. naniz., 7/16) - 20.50 Predsednik Mao (franc. dok. oddaja) - 21.40 Akcent - 22.40 Koncert (posnetek iz Pirana) KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 279. dela amer. nadalj.) - 13.05 Magnetoskop (ponovitev) -13.45 Ameriških deset (glasbena oddaja) -14.20 CMT -16.15 Na velikem platnu -16.30 Pred poroto (ponovitev 13. dela amer. naniz.) -17.00 Braxton (ponovitev filma) -18.45 TV bazar -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (280. del am. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.30 Na vodnih poteh ZDA - Reka Hudson (dok. naniz.) - 21.30 Poročila • 21.40 tden na borzi - 2150 Pustolovščine Williama lila (amer. film) - 23.30 Album show (glasbena oddaja) - 0.30 Erotični film HTV 1 750 TV spored - 755 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Emperatriz (serijski film, 4/211)-13.00 Monofon -13.50 Serijski film -14.35 T) je vojska (amer. film) -16.30 Alpe-Do-nava-Jadran -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Pesmi o gosparih - 21.20 Never Forget (amer. film) - 22.50 Poročila - 22.55 S sliko na sliko - 2355 Poročila v nemščini - 0.00 Hollywodske zgodbe (angl. film) - 1.30 Sanje brez mej HTV* 17.00 TV koledar -17.10 Past (serijski film, 4/4) - 18.00 Turbo Limach Show -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Beverly Hills (serija za mladino) - 21.00 Rock koncert - 22.05 Oddelek za umore (serijski film, 4/13) - 2255 Hit depo SOBOTA, 22. X. SLOVENIJA 1 7.15-1.25 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 8.05 TEDENSKI IZBOR: 8.05 RADOVEDNI TAČEK 8.20 LONČEK, KUHAJ! 8.30 OSCAR JUNIOR 9.35 TOK, TOK 10.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 1050 TARZANOV SKRIVNI ZAKLAD, amer. film (ČB) 1110 GORE IN LJUDJE, ponovitev n no porodu a 1370 VEČERNI GOST: DR. BORUTTELBAN, ponovitev 1435 TEDENSKI IZBOR TEDNIK, ponovitev 15.20 POGLEJ IN ZADENI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 DIVJI JUG, novozel. poljudnoznan. nadalj., 7/10 18.00 RPL-STUDIO LUWIGANA 18.45 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 1950 UTRIP 20.10 ONA + ON 21.15 ZA TV KAMERO 21.30 OZARE 21.35 DOKUMENTARNA ODDAJA 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 KRONIKA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA 22.45 SOVA: SEVER IN JUG, amer. nadalj., 18/24 23.40 KAKO SE LJUBITI Z ZAMORCEM, franc, film SLOVENIJA S 7.35 -1.10 lletekst 7.50 Video strani - 8.00 Euronctvs -10.00 Idenski izbor: Človek in glasba: Beethoven (8. oddaja); 1055 Turistična oddaja; 11.05 Neverjetne zgodbe -1155 Sova (ponovitev); Ljubezen da, ljubezen ne (21. epizoda amer. nanizj; 12.25 Sever in jug (amer. nadalj., 17/24) - 16.50 Športna sobota: nogomet Mura:Korotan Suvel -18.30 Slovenski magazin - 19.00 Dobra volja je najbolja (razvedrilna oddaja TV Koper) - 20.10 Bird (amer. film) - 22.45 Sobotna noč: Novice iz sveta zabave; Pink Floydi; Glasbena lestvica KANALA 7.00 Video strani - 9.00 CMT -10.05 "Eden na borzi (ponovitev) -10.15 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.00 Karma (ponovitev oddaje o duhovnosti) -11.45 Dance session (ponovitev oddaje o plesu) -12.15 Elizije (ponovitev dok. oddaje) -17.30 Računalniška kronika (ponovitev 1. dela) -18.00 Aktivno! (ponovitev oddaje o certifikatih) - 18.20 Braxton (ponovitev filma) - 20.00 Vreme - 20.05 Posadimo barve (dok. oddaja) - 20.30 Računalniška kronika (2. del dok. naniz. o računalništvu) - 21.00 Ameriških deset (glasbena oddaja) - 21.30 Ljubezenska prevara (amer. film) - 23.00 Vreme • 23.05 Zgodba o igri (ponovitev 5. dela amer. dok. naniz.) - 23.35 Miss Slovenije (ponovitev posnetka prireditve) HTV 1 8.20 TV spored - 8.40 TV koledar - 855 Poročila - 9.00 Lov po Nizozemskem (angl. otroški film) - 10.00 Pbročila -10.05 Program za otroke in mladino -11.35 Oddaja resne glasbe -12.35 Poročila - 12.40 Prizma (večnacionalni magazin) -13.25 Dok. oddaja -14.15 Poročila -14.20 Vsakič, ko se razideva (drama) -15.20 TV razstava -15.30 Hišni ljubljenci -16.00 Beverly Hills (serija za mladino) - 16.45 Turbo Limach Show -18.00 Poročila -18.05 Televizija o televiziji -18.35 Santa Barbara (serijski film) • 19.18 Na začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Nikogaršnja zemlja (amer. film) - 22.00 Taylor Hackford (dok. film) - 22.30 Poročila - 22.35 Športna sobota - 22.45 S sliko na sliko - 23.45 Poročila v angleščini - 2350 Sanje brez meja HTV* 17.25 TV spored -17.30 TV koledar -17.40 Košarka -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Coppermine (dok. film) - 21.10 CRO pop rock - 22.00 Nočna izmena: Življenje na severu; Crimebro-ker (avstral. film) NEDEUA, 25. X. SLOVENIJA 1 8.15-0.55 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.45 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAY ponovitev 9.30 ARABELA, ponovitev češke nadalj., 2/13 10.10 LAŽNIVI KUUKEC, ponovitev gledal. igre 10.40 VRTILJAK, ponovitev mehiške nadalj., 2/28 11.00 BOJ ZA OBSTANEK, ponovitev angl. poljudnoznan. serije, 18/20 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 VOKALNA SKUPINA BELCANTO 1230 VELJA ZA VSAK DAN, nemška igrana serija, 3/13 13.00 POROČILA 13.10 PUSTOLOVŠČINE MLADEGA INDIANA JONESA amer. naniz., 7/16 14.20 ŠE TO LETO, franc, film 16.05 STEZE SLAVE, avstral. nadalj., 3/4 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 1855 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 1952 ZRCALO TEDNA 20.10 NEDELJSKIH 60 21.15 OBRAZ MODE, angl. dok. nadalj., 5/6 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 ZA TV KAMERO 22.45 SOVA DRUGA DOMOVINA nemška nadalj., 5/13 SLOVENIJA* 7.35 - 23.35 Tčletekst 750 Videostrani - 8.00 Euronews -10.00 Idenski izbor: Koncert iz Pirana -11.40 Sova (ponovitev): Sever in jug (amer. nadalj., 18/24); 1230 Ona + on -15.00 \fcsela jesen (posnetek iz Maribora) -17.00 Športna nedelja -19.15 4X4: Male živali - 20.10 Doc Hollywood (amer. film) - 21.50 Vfelja za vsak dan: Noč in dan (nemška igrana serija, 4/13) - 2220 Turistični kažipot - 22.35 Športni pregled KANALA 9.05 Poslednji Mohikanec (risani film) -10.00 Vi deo igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.30 Male živali -10.50 Ljubezenska prevara (ponovitev filma) -12.30 Helena -18.05 Poslednji Mohikanec (risani film) -19.00 Na vodnih poteh ZDA - Reka Hudson (ponovitev dok. naniz.) - 20.00 Vreme - 20.05 Zgodba o igri (dok. oddaja o košarki) - 20.45 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.45 Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 22.40 Vreme - 22.45 Tropska vročica (20. del amer. naniz) - 23.45 CMT HTV 1 8.15 TV spored - 8.20 TV koledar - 8.30 Poročila - 8.35 Amer. film -10.00 Poročila -10.05 Daktari (serijski film) -11.00 Sezamova ulica (otroška serija) -1200 Poročila -12.05 Plodovi zemlje -1255 Oddaja narodne glasbe in običajev -13.25 Mir in dobro - 13.55 Duhovni klic -14.00 Pbročila -14.05 Meglica (amer. mlad. film) -15.50 Opera Box -16.20 Srečni dnevi (serijski film, 13/22) -17.10 Pbročila -17.20 Amer. film -1850 Risana serija -19.15 TV fortuna -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Umor v Savo^ (švedski film) - 21.50 Pb vrnitvi (serijski film, 31/42) - 23.10 Šport - 23.30 S sliko na sliko - 0.30 Poročila v nemščini - 0.35 Sanje brez mej HTV* 16.45 TV koledar -17.10 CRO pop rock -17.55 Rokomet (ž) -19.15 Risanka -1930 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Črno-bclo v barvah: Top lestvica; Poročila iz zgodovine; Izbiramo glasbo; Visoka družba (amer. film) PONEDELJEK, 24. X. SLOVENIJA 1 8.15-0.15 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 850 OTROŠKI PROGRAM JOEY IN RDEČI SOKOL, amer. nadalj., 4/5 9.15 TEDENSKI IZBOR 9.15 ZNANJE ZA ZNANJE 9.40 BIRD, amer. film 12.15 ŠPORTNI PREGLED 13.00 POROČILA 14.50 TEDENSKI IZBOR UMETNIŠKI VEČER 1550 OBZORJA DUHA 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 STRADIVARI, italij.-franc. nadalj., 1/4 20.55 TELEVIZIJSKA KONFERENCA 2200 DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME 22.30 KRONIKA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA 22.50 SOVA SHOW JACKI EJA THOMASA, amer. naniz., 10/17 SEVER IN JUG, amer. nadalj, 19/24 SLOVENIJA* 12.35 - 23.30 Tčletekst 1250 Videe strani -13.00 Eurenews -14.30 Tedenski izbor: Utrip, Zrcalo tedna; 15.00 Nedeljskih 60; 16.00 Poglej me! -16.45 Sova (ponovitev): Druga domovina (nemška nadalj, 5/13) -18.45 Onstran prihodnosti (avstral. znan. odaja, 6. del) -19.15 Sedma steza - 20.05 Svet na zaslonu - 21.00 Tri ljubezni (švedska nadalj, 8/16) - 2155 Studio City - 22.45 Vfečer jazza: Damjana Golavšek KANALA 12.00 Na velikem platnu -1215 Luč svetlobe (ponovitev 280. dela) -13.05 Helena (ponovitev) -1350 Pozitiv + (ponovitev) -14.25 CMT -16.40 Na velikem platnu - 1655 Zdrava video glava (glasbena oddaja) -1750 Tropska vročica (ponovitev 20. dela amer. naniz.) -18.45 TV bazar -19.00 Poročila - 19.10 Luč svetlobe (281. del am. nadalj.) - 20.00 Aliča v glasbeni deželi (kontaktna glas. oddaja) - 20.40 Polno, prosim (9. del španske humor, serije) - 21.35 Poročila - 21.45 Majsko vino (amer. komedija) - 2225 Ameriških deset (glasb, oddaja) - 0.00 Na velikem platnu - 0.15 CMT TOREK, 25. X. SLOVENIJA 1 7.45-0.10 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.15 OTROŠKI PROGRAM MODRI BISER ROVINJA 93 9.20 TEDENSKI IZBOR 9.20 PREDSEDNIK MAO, franc. dok. oddaja 10.10 ONSTRAN PRIHODNOSTI, 6. del avstral. znan. serije 1035 DOC HOLIYWOOD, amer. film 1215 SEDMA STEZA 13.00 POROČILA 14.10 SOBOTNA NOČ, ponovitev 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 LINGO, TV igrica 19.11 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 BEU KONJIČEK, koprod. serija, 3/6 20.30 NOR NA REKLAME: ZAPLET 1. oddaja 21.00 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME, ŠPORT 22.30 POSLOVNA BORZA 22.45 SOVA KO ZAKON POSTANE NAVADA, angl. naniz, 1/6 SEVER IN JUG, amer. nadalj, 20/24 SLOVENIJA* 12.35 - 2320 lletekst 1250 Video strani -13.00 Euroneivs -15.40 Iden-ski izbor: Obraz mode (angl. dok. nadalj, 5/6); 1630 Dobra volja je najbolja (razvedrilna odaja TV Koper) -17.30 Sova (ponovitev): Show Jackieja Thomasa (amer. naniz, 10/17); 17.55 Sever in jug (amer. nadalj, 19/24) -18.45 Iz življenja za življenje -19.15 Vtdeošpon - 20.05 Izkoristimo svoj um: Izboljšajmo svojo ustvarjalnost (znan. serija, 2/5) - 2055 Roka rocka - 21.45 Življenje komedijanta (švedska drama, 2/2) - 2235 Svet poroča KANALA 7.00 Video strani -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 281. dela amer. nadalj.) - 13.05 Aliča v glasbeni deželi (ponovitev) -13.45 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) - 14.30 CMT -15.50 Na velikem platnu -16.05 Polno, prosim (ponovitev 9. dela šp. humor, naniz.) - 17.00 Majsko vino (ponovitev filma) -18.45 TV bazar -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (282. del) - 20.00 Rodeo (glasbena oddaja) - 20.40 Državnik novega kova (26. del angl. satirične naniz.) - 21.15 Karma (oddaja o duhovnosti) - 22.00 Upravljanje (1. del dok. naniz. o managementu) - 23.00 Poročila - 23.15 Na velikem platnu - 23.30 CMT SREDA, 26. X. SLOVENIJA 1 11.45 - 0.00 TELETEKST 12.00 VIDEOSTRANI 12.10 TEDENSKI IZBOR ZIMSKA TEKMOVANJA, franc, risana serija, 2/28 1235 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 13 00 POROČILA 15.55 TRI LJUBEZNI, ponovitev švedske nadalj, 8/16 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 RPL-STUDIOLUW1GANA 18.45 BARI, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.20 SLOVENSKE NOVELE J. JURČIČ: HČI MESTNEGA SODNIKA 21.35 GLASBENI UTRINEK 22.00 DNEVNIK 3, TEMA TEDNA, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA GRACE NA UDARU, amer. naniz, 11/22 SEVER IN JUG, amer. nadalj, 21/24 SLOVENIJA* 12.35 - 22.30 Teletekst 1250 Video strani -13.00 Euronetvs -15.15 Zgodbe iz školjke -15.45 Tedenski izbor: Stradivari (italij.-franc. nadalj, 1/4); 16.30 Videošpon -17.15 Sova (ponovitev): Ko zakon postane navada (angl. naniz, 1/6); 17.40 Sever in jug (amer. nadalj, 20/24) - 18.45 Človeški rod (angl. poljudnoznan. serija, 11/ 12) -19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda - 22.30 Omizje KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 282. dela) -13.05 Rodeo (ponovitev) -13.45 Male živali (ponovitev oddaje) • 14.10 CMT -15.40 Na velikem platnu -15.55 Državnik novega kova (ponovitev 26. dela angl. naniz.) -16.25 male živali (ponovitev) -18.45 TV bazar -19.00 Pbročila • 19.10 Luč svetlobe (283. del) - 20.00 Call selection (kontaktna glasbena oddaja) - 20.30 Aktivno! (kontaktna oddaja o certifikatih) - 20.50 Benny Hill (8. del angl. naniz.) - 21.20 Dan-nyjeve zvezde (vedeževanje v živo) - 22.00 Dance session (oddaja o plesu) - 22.40 Poročila - 2250 Album show (glasbena oddaja) - 23.40 Na velikem platnu-2355 CMT • Nimamo rumenega tiska, imamo rumeno politiko. (Zorko) • Človek dobrega spomina se ničesar ne spominja, ker ničesar ne pozablja. (Bastos) ČETRTEK, 20.10. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00 Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje - H.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.15 Odprti telefon za vinogradnik: strokovnjak svetuje- n.OOObrtniki in podjetniki - 20.00 Rocic novosti in starosti - 22.00 Hard & Hcavy PETEK, tl.10. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti -1530 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Ego tripi sodelavcev radia - 19.00 Ne joči, petek! (kviz z evergreeni) SOBOTA, 21.10. 5.30 Dobro jutro -6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Gobarji -10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovaija -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Lovci v studiu - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.30 Obisk: citrar Aleksander Primc -17.00 Sraka ima dolgi rep - 20.00 Čestitke - 21.00 Srakina veselica - 22.00 Modra kronika NEDELJA, 28.10. 8.00 Dobro jutro - 9.00 Poročila - 9.30 Kmetijska oddaja: Prehrana govedi -10.00 Mali oglasi - 11.00 Vinogradniška oddaja - 12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 19.00 Cinca Marinca: slovenske popevke; obisk Simone Weiss- 22.30 Ves ta jazz PONEDLJEK, 24.10. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.30 Popevka tedna -17.00 Aktualna oddaja - 19.00Rockovnik + diskoteka M - 20.00 Glasbena oddaja - 22.00 Folk in countiy glasba -23.00 Koncert: Jimi Hendrix TOREK, U.10. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse - 19.00 Večerni program - 20.00 Stari rockerji: akcija1-22.00 Flamenco, 3. del - 23.00 Lestvica 3 tri III SREDA, 26.10. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 16.00 Balkan ekspres - 17.00 Borza dela - 22.00 Glasbena kontaktna oddaja studio 103 MHz V-......... ^ ČETRTEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 11.00 Avtotimes - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 13.30 Vreme in mi - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Minute s klasiko - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30- 24.00 Kinetoskop, Rock studio, Altergodba PETEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 9.30 - 10.00 Soul glasba - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika -19.30-24.00 Vfečemi program, lestvica Pacific SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 9.30 Neznano o znanem - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden - 11.45 Na sončni in senčni Stranj Gorjancev - 12.00 BBC, osmrtnice - 13.30 Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program NEDELJA 6.00 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi—12.30 Čestitke -19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program, oglašanje s terena PONEDELJEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice -12.15-13.00NZželje -14.00-15.00Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.15 -17.00 Lestvica NZ glasbe - 17.30 Zdravstvena oddaja -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Rezerviran čas TOREK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja - 9.30 Minute s klasiko -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Oddaje S. Mihelčiča - 18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Telefonske zabavne želje SREDA 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 9.30 Kulturni kažipot -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZželje -14.00-15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 čestitke -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Telefonske NZ želje 73? ŠTUBLER DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO Na zalogi vozila FORD — ESCORT: 1,4i CL, CLX (5v, 3v),let. 91 — FIESTA: 1,1, let. 91 — MONDEO: 2.01 16V GLX let. 93 — SIERA 2.0 CLX Srau-G TATRA/ in druga rabljena vozila OPEL, FIAT. • Ssang Yong-Korando, Rover-nova. Izredno ugodni krediti,8,7% letna obrestna mera, na 3 leta. Zastopstvo in prodaja: kamioni. Prodaja vozil: Na lazu 16, novo mesto. Tel./Fax: 068/34 11 00 Lestvica narodnozabavne glasbe a s,ucbo Studia D in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Karmen Hočevar iz Gorenje vasi. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1 (1) Knjiga življenja - ANS. NIKA ZAJCA 2 (4) Naše žene - ANS. ŠIBOVN1K 3 (21 Veselo v Kamnik - NAGELJ 4 (3) Vso srečo si mi dal - FANTJE TREH DOLIN 5 (7) Sončar - ANS. PETRA FINKA 6 (5) Domovina - FRANC KORBAR 7 (8) Tihe sanje - SLAVČEK 8 (6) Sreča - VIHARNIK 9 (-) Gasilec moj - IGOR IN ZLATI ZVOKI Predlog za prihodnji teden: Motocross - ANS. IVANA PUGLJA KUPON ŠT. 42 Glasujem za_ Moj naslov _ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto )V-\wN I/VK-.I HOLUTNOOD LIGHTS FILTER 20 CIASS A OGAHETTrS Bfc jfp. ■ ,mmm 20 CLASS AC&GARE1TES If M-KVALITETNI AMERIŠKI OKUS ZA 150 SIT m L •HIV Nova kakovost se imenuje OMV. Zdaj je prava priložnost za menjavo olja in prihranek denarja. OMV-ISTRA mm? Si danes sploh še predstavljamo življenje brez avtomobila? Potrebujemo ga vsak dan - poti so tako hitrejše, udobnejše, čas ima novo vrednost. Ni nam vseeno kakšen je naš avto. Zato zanj uporabljamo samo najboljša motorna olja: full syn, syn com in con trol. To so olja, s katerimi porabimo manj goriva in varujemo motor. Poznajo jih tisti, ki jim je avtomobilizem šport in mi, ki negujemo svoj avto zato, da nam bo dobro in dolgo služil. Za vas smo pripravili posebno ponudbo: pri menjavi 4 litrov olja, ne glede na to katero OMV olje ste izbrali, boste plačali le 3 litre motornega olja. Ponudba velja na vseh bencinskih črpalkah OMV-ISTRA KOPER z oznakami OMV in ISTRABENZ ter v pooblaščenih delavnicah OMV-MAPETROL do 13. novembra 1994. ISTRABENZ OMV. Novi časi. Nova kakovost. “VOZNIKI POZOR!" ANTIFRIZ -40° C 11 samo 80 SIT Pakirano 10 I, 50 I, 200 I Avtousluga, tel. 068/60-602 DS DP »KREMEN« Novo mesto............ razpisuje po 79. členu Statuta delovno mesto VODJO EKONOMSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: VII/1 ali VI/1 stopnjo strokovne izobrazbe — ekonomske smeri ter 3 oz. 5 let delovnih izkušenj. Kandidat bo sprejet za nedoločen čas. Rok za prijavo 15 dni od dneva objave. Rok za obvestilo o izbiri 15 dni po izteku roka za prijavo. Kandidati naj pošljejo pismene prijave s potrebnimi dokazili na naslov: DP »KREMEN« Novo mesto p.o. VIZIJA - EDINA DRUŽBA ZA CERTIFIKATE NA DOLENJSKEM, V POSAVJU, BELI KRAJINI IN NA KOČEVSKEM, KI JO VODIJO DOMAČI LJUDJE VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, v tej številki Dolenjskega lista in nekaterih naslednjih objavlja odgovore na vprašanja v zvezi s certifikati in delovanjem pooblaščenih investicijskih družb oz. skladov. Vse bralce vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko (068)323-260, nam pišete ali pa osebno pridete na naše vpisno mesto v vseh predstavništvih in agencijah zavarovalnice TILIA, in poskušali vam bomo odgovoriti na vaša vprašanja. Kako vložiti certifikat otroka oz. varovanca? Zakoniti zastopniki otrok oz. varovancev so starši oz. skrbniki. Le-ti lahko certifikate svojih otrok oz. varovancev vložijo v podjetje oz. pooblaščeno podatke vplačniku napišemo podatke otroka oz. varovanca, kot podatke o zakonitem zastopniku ali pooblaščencu pa napišemo podatke staršev oz. skrbnikov. Na vpisno mesto prinesemo rojstni list otroka oz. varovanca ali zdravstveno izkaznico, če je v njej napisana EMŠO. Kakšna je prenosljivost certifikata in možnosti prodaje? Lastninskega certifikata, katerega je dobil vsak državljan Republike Slovenije, rojen do 5.12.1993, po zakonu na noben način ni mogoče prenesti na drugo osebo. To pomeni, da certifikata ni mogoče podariti, prodati, zamenjati, kupiti ali pridobiti oz. odsvojiti ga na kakršenkoli drug način. Cer- juščinski cupčije s :(javne. Pridobiti oz. odsvojiti pa bo mogoče na osnovi certifikata pridobljene delnice. Vendar tudi teh določen čas ne bo mogoče prodajati. Predvideva se, da bodo lastniki delnic želeli svoje delnice čimprej prodati. To pomeni, da bi se na trgu pojavilo veliko število del nic, za katere pa ne bi bilo kupcev. Tržna vrednost bi tako močno padla Namen omejitve takojšnje prodaje je preprečitev razvrednotenja delnic Delnice bo mogoče prodati, ko bodo kotirale na trgu vrednostnih papiijev ENERGETSKI KOTIČEK TOPEL DOM Jesen je tu. Zima je pred vrati, za vrati vašega doma pa želimo ohraniti toploto iz lepega poletja in sončnih dni. Tehnika nam omogoča, da kljub zunanjemu mrazu ogrejemo naše bivalne in delovne prostore do željene temperature. Poznamo zelo različne sisteme ogrevanja prostorov. Danes bi predlagal, da malo pobliže pogledamo samo sistem centralnega ogrevanja na trda goriva. Pa tudi tu bi se omejil samo na področje opravil in vzdrževalnih del pred pričetkom kurilne sezone. Prepričan sem, da vsi, ki imate centralno ogrevanje instalirano v hiši, poznate delovanje sistema in da vam odlično deluje. Ne bo odveč, če vas vseeno spomnim na nekaj nujnih opravil, ki jih je potrebno opraviti pred pričetkom kurjenja. Zelo pomembno je, da se vedno kontrolira pritisk vode v sistemu. Ta mora biti napolnjen do pritiska 1.5 barov. Pregledati je potrebno, če so vsi spoji vodotesni, radiatorji morajo biti odzračeni in vsi lončki za avtomatsko odzračevanje morajo delovati. Raztezna posoda mora biti napolnjena z zrakom do določenega pritiska. Varnostni ventil preizkusimo vsaj dvakrat na leto. Preglejte, če so ventili za napajanje bojlerja za segrevanje sanitarne vode pravilno odprti. Mešalni ventil ima zelo pomembno vlogo, zato je potrebno tudi poleti ročko na njem večkrat premakniti. Ravno tako ne smemo pozabiti na obtočno črpalko in jo moramo spustiti v obratovanje tudi takrat, ko stanovanja ne ogrevamo. Nujno potrebno je pri vsakem vklopu črpalke prekontroli-rati, če resnično deluje. Če črpalka ne deluje, jo vključite z električnim stikalom in jo poskusite rahlo z izvijačem obrniti v smeri puščice. Tako bo začela delovati, če je samo blokirana, če pa vam to ne bo uspelo, pokličite strokovnjaka, da vam zadevo strokovno uredi. Največjo pozornost posvetite regulatorju tlaka. Ta opravlja zelo pomembno opravilo, ker vam uravnava temperaturo vode v kotlu, da ta ni previsoka. Regulator nastavite na temperaturo 80’ C in v tem položaju naj bo vedno, tudi ko želite znižati temperaturo v prostoru. Nikoli ne smemo znižati temperature vode v kotlu, zato ker potem kotel zelo kondenzira-rosi, to pa povzroča, da se saje lepijo na stene kotla. Če je kotel obložen s sajami, je njegova moč manjša, izkoristek slabši in življenjska doba veliko krajša. Temperaturo v prostorih uravnavajte z mešalnim ventilom in ne z regulatorjem vleka. Torej tako, če ste vse to uredili in če ste izbrali pravi kotel in prave radiatorje, vam bo upravljanje in kurjenje centralne kurjave prijetno opravilo in bivanje v hiši v veliko veselje. Ko pa se boste naveličali dela kurjača, začnite razmišljati o kurjenju s tekočimi gorivi. TERMOTEHNIKA Jože Papež W. M. M. A. F. E.v. WORLD MODERN MARTIAL ARTS EEDERATION XAtm CLUB r*v0 WELTVEREIN1GUNG DER MODERNEN KAMPSPORTARTEN , DACHVERBAND FUR MODERNEN KARATE ŠPORT SEMI FULL CONTACT L k ICCIČBOXING KUN G FUFORMEN VVAFFEN SELBSTVERTEIDIGUNG ETC 3» TT.Ž «*o«T tJ!n> miiui c»iu troanui Droa*iui muot rt II »OTO MUTO fcAUTI ŠPORT ZDRAVJE REKREACIJA * vpis novih članov * program obrambe in zaščite * program hitre psihofizične transformacije * začetni in nadaljevalni program * zdravniška kontrola * tekmovalni in demonstracijski program * individualni trening Vsak delovnik od 17. do 19. ure v telovadnici novomeške gimnazije. Treninge vodi mojster športa Šemso Šehič — ŠESTI DAN generalni zastopnik in distributer za vozita DAEVVOO RAZŠIRILI SMO PRODAJNO MREŽO NOVI PRODAJALCI SO: MEGA AVTO d.o.o - tel 061 / 264 087 Cesta dveh cesarjev 176, Ljubljana AVTO HIT d.o.o< - tel 068/26 077 Velika Cikava 22, Novo mesto POLIET d.o.o. - tel 0601 / 62 257 Cesta 9. avgusta 104, Zagorje ob Savi ČESTITAMO JIM OB OTVORITVI PRODAJNIH MEST IN JIM ŽELIMO OBILO POSLOVNIH USPEHOV DAEWOO £tiii\IENT d.o.o. Dol. Kamence 61 68000 Novo mesto tel./fax: 068/323-902 AVTOSALON HYUNDAI Kandijska 14, Novo mesto tel. 068/28-950 PE KRŠKO CKŽ51, Krško tel. 0608/22-950 PE Črnomelj Belokranjska 16 tel. 068/51-378 VSI DOBRI POUDARKI V ENEM AVTU CiCC&tf Začetek prodaje 1. oktobra 1 994. P0NY PARTNER P0NY SEDAN 1.5 LSi LANTRA1.6GLSi SC0UPE1.5LSi SONATA 1.8 GLSi teza 16.990 DEM že za 19.750 DEM te za 26.200 DEM že za 26.500 DEM že za 30.500 DEM V vseh avtomobilih Hyundai je že nekaj časa vgrajen sodoben 3-kanalni katalizator. <2Ž> HYUnDRI »GALEB« zavarovalna agencija d.o.o. 68270 KRŠKO, CKŽ 53 SKLEP SKUPŠČINE DRUŽBE Skupščina družbe Galeb se je dne 7.10.1994 sestala na izredni seji ter v skladu z ustanovno pogodbo soglasno sprejela naslednji SKLEP o prodaji družbe: 1. Zasebna družba Galeb, zavarovalna agencija d.o.o., se odproda najugodnejšemu ponudniku. 2. Zasebna družba Galeb ima sklenjeno pogodbo o zastopanju zavarovalnice Adriatic d.d. na območju občin Krško in Brežice in posluje že leto in pol. 3. Družba je kapitalsko urejena v skladu z določili zakona o gospodarskih družbah. 4. Izhodiščna cena za prodajo družbe znaša 40.000,00 DEM, plačljiva v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila, v skladu s ponujenimi pogoji ponudnika. 5. Družba ima opremljene poslovne prostore v Krškem in Brežicah. 6. Družba bo odprodana najugodnejšemu ponudniku. 7. Prodajo družbe izvršni IR Inženiring Krško, 68270 KRŠKO, CKŽ 53,v zaprti kuverti z napisom: NE ODPIRAJ — PONUDBA ZA NAKUP DRUŽBE GALEB. Dodatne informacije lahko dobite na gornjem naslovu pri Jožetu Kosu in Miri Resnik, tel. 21-944. 8. Ponudbe se sprejemajo do 26. 10. 1994 do 10. ure na gornjem naslovu ali po pošti, ki bo dostavljena do navedene ure. 9. O izboru najugodnejšega ponudnika bodo ponudniki obveščeni pisno, najkasneje do 10.11.1994. Ponujamo možnost pogodbenega dela na območju Dolenjske. Delo ne zahteva vlaganja materialnih sredstev, delovni čas ni predpisan, zaslužek pa je zelo spodbuden. Vse, ki vas zanima dolgoročno sodelovanje, vabimo na informativni razgovor, ki bo v ponedeljek, 24.10.1994,ob 18. uri v hotelu Metropol, Novi trg 1, v Novem mestu. Če boste takrat zadržani, lahko pismene prijave pošljete na ZEPTER Slovenica, d.o.o., Gosposvetska c. 4,62380 Slovenj Gradec. AGROSERVIS trgovina za vas in vaš avto - NAJCENEJŠI AKUMULATORJI S STROKOVNO MONTAŽO - VELJKA IZBIRA AVTOPLAŠČEV (SAVA, PIRELLJ, JOKOHAMA, BARUM) - HLADILNA TEKOČINA - BREZPLAČNA MENJAVA OLJA V MOTORJU, MENJAVA FILTROV IN HLADILNE TEKOČINE - IN OSTALA PONUDBA KMETIJSKE MEHANIZACIJE IN REZERVNIH DELOV Mercator - KZ Krka, z.o.o., Novo mesto OBIŠčfTE NAS IN SE PREPRIČAJTE O UGODNI PONUDBI!!! DOLENJSKI LIST Knafo*č«va2 teč 068/321-479, 324-460, 321-031.321-032 fruc 068/321-967 JELOVICA Lesna industrija ŠKOFJA LOKA, tel.: 064/631-241, fax: 064/632-261 • Visokokvalitetna OKNA raznih oblik in dimenzij, v katera lahko vgradimo stekla z medeninastimi križi, kasetirana stekla, nalepljene križe ali lesene mreže. • Pred soncem in radovednimi pogledi varujejo POLKNA s fiksnimi in gibljivimi lamelami, masivna POLKNA PLANK ali polkna s polnili FIPO • Sodobno oblikovana NOTRANJA VRATA dajejo vašemu stanovanju še lepši izgled • Pika na i vaše hiše - MASIVNA VHODNA VRATA, obdelana z brezbarvnim lazurnim premazom-Možnost izbire polnil in dodatne obogatitve izgleda z leseno ali kovinsko mrežo NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel./fax: 068/323-444, METLIKA, Cesta XV. brigade, 068/58-716, KRŠKO, CKŽ 21,0608/21-236, BAVEX Trebnje, KE-RA TRAOE Zagorje ob Savi, MK TRGOIMPEX Kočevje Št. 42 (2357), 20. oktobra 199' J M Ob potoku 10, tel. (068) 322-643, 322-278 Petrol, enota Brežice, Tovarniška 2, oddaja v najem Bencinski servis Drnovo I (smer Ljubljana). ®S0R]nR0VRKhŽ SONJA NOVAK Aškerčeva ul. 7 (Regerške košenice) 68000 Novo mesto tel./fax: 068/341-134 V sodelovanju z ZAVODOM ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Območna enota Novo mesto vam BREZ VAŠEGA PLAČILA nudimo naslednje storitve: — Ureditev dokumentacije — dovoljenje za pokop — Prevoz pokojnikov na območju območne enote Novo mesto — Kakovostne krste s pripadajočo opremo — Ureditev pokojnikov na domu — Izkop in zasutje grobne jame — Uniformirano pogrebno moštvo — Postavitev odra in žalne dekoracije — Vse storitve v zvezi z upepelitvijo. Ob naročilu storitev predložite le zdravstveno izkaznico pokojnika-ce, ostalo uredimo mi. Naši uslužbenci so vam na voljo non-stop na tel. številkah: 068 341-134 in 0609 623-211 LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV Kostanjev les se lahko seka tudi poleti. Ves les vam bo odkupil TANIN SEVNICA, če sami nimate možnosti poseka, vam to napravimo mi. Dodatne informacije lahko dobite na tel. številkah 0608/41 -349 ali 41-044. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila AMALIJA KADIVNIK Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojno pospremili na zadnji poti. Zahvala g. župniku za opravljen obred, koprivniš-kemu pevskemu zboru in godbi. Žalujoči: vsi njeni POGREBNE IN Leopold Oklešen POKOPALIŠKE STORITVE K Roku 26, Novo mesto Tel. 068/323-193 Mobitel: 0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP — Prevoz pokojnikov, tudi iz tujine — prodaja pogrebnega materiala — ureditev pokojnikov, tudi na domu — urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki — kompletne storitve pri pogrebih — storitve v zvezi z upepelitvijo —• posredovanje vencev in cvetja — dekoracija poslovilnega prostora — izredno konkurenčne cene Posebna ugodnost! V sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje so za vse ’ zavarovance in upokojence kompletne pogrebne storitve brezplačne! ZAHVALA V 78. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta FRANČIŠKA ŠTRAVS roj. Nagelj iz Jedinščicc 1 s ' Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, ter vsem tistim, ki ste pokojno spremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju negovalnega oddelka DSO Šmihel, g. kaplanu za lepo opravljen obred ter pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 19. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, vnuk, nečak in bratranec MATJAŽ KREVS iz Dolenjih Ponikev 20 Z bolečino v srcih se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v trenutkih žalosti bili v pomoč in podporo, darovali cvetje, vence in sveče ter pokojnika spremili na zadnji poti. Posebna zahvala družinama Gotlib in Kovač, GD Ponikve, govornikom, gospodu župniku za lepo opravljen obred in izrečene besede tolažbe in upanja, sošolcem in profesorjem Srednje tehnične šole iz Borovelj-Avstrija ter gospodu Igorju Hribarju za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob tragični smrti moža in očeta " BRANKA ŠTORA iz Maribora, Prešernova ul. 12 sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrazili pisno in ustno sožalje. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoča: žena Martina s sinovoma Sasom in Tomažem 1* tj ' -a' 1 <0k ZAHVALA Ob smrti našega dragega FILIPA 1,1 LUKANA iz Rumanje vasi 1 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter molili zanj. Hvala vsem, ki ste mu v življenju naredili kaj dobrega in mu poklonili lepo misel v spomin. Posebna zahvala pevcem, govornici in g. župniku za lepo spremstvo pokojnega k večnemu počitku. Vsi njegovi ZAHVALA V 60. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mamica, stara mama in sestra MARIJA DRAB Konec 7 Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, ter vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem Varnosti, Krki-Tovarni zdravil, Novoteks Konfekciji, mizarstvu Gazvoda ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Življenje celo si garal, vse za dom in zemljo dat. le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. V 66. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ANTON MEDJA iz Gorenje vasi pri Šmarjeti Z bolečino v srcih se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo sc Ortopedski kliniki v Ljubljani, Pljučnemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, govornikoma za poslovilne besede, pevcem za zapete ža-lostinke, Gasilskemu društvu in gospodu župniku za pogrebni obred. Iskrena hvala vsem! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA M smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) V 73. letu starosti nas jeza vedno zapustila naša ljuba mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in leta KRISTINA GLOBEVNIK roj. Oberč iz Škocjana 5 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sovaščanom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili k zadnjemu počitku. Hvala sodelavcem kolektiva Novotehna. Enako se zahvaljujemo pevcem za zapete žalostinke, g. Slavki za poslovilne besede, g. župniku in g. Zrimu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA Mirno je ugasnilo življenje naši mami MILKI VRŠČAJ iz Goriške Gore 5 pri Škocjanu Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovano cvetje in sveče. Prisrčno zahvalo izrekamo Internemu oddelkuj. nadstropje v novomeški bolnišnici, Obratu družbene prehrane v Krki, govornici Slavki, pevcem in g. župniku za lepo opravljen pogreb. Žalujoči: mož Jože, hči Milena z družino, sin Jože, brat in sestre z družinami ZAHVALA Pred usodo neizprosno nemočen si ostal. Nič več nasvetov tvojih ni in stiska tvojih rok, ostali so le sledovi tvojih pridnih rok. V 64. letu starosti nas je po težki in kratki bolezni zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, tast, brat in stric SLAVKO ŠTRUMBELJ iz Malega Lipovca 1 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga imeli radi, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu j>o-spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala dr. Ropertovi in osebju ZD Žužemberk, kolektivu Novoles, žaga Straža, DSO Bežigrad, Keko Žužemberk, prodajalni Setničar Novo mesto, Društvu upokojencev Dvor za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi tedenski koledar Četrtek, 20. oktobra - Irena Petek, 21. oktobra - Urška Sobota, 22. oktobra - Vendelin Nedelja, 23. oktobra - Severin Ponedeljek, 24. oktobra - Rafael Torek, 25. oktobra - Darra -Daeda, 26. oktobra - Lucijan kino BREŽICE: 20. in 21.10. (ob 20. uri) kriminalni film Nevarna ženska. 21.10. (ob 18. uri), 24.10. (ob 20. uri) ter 22. in 23.10. (ob 18. in 20. uri) akcijski kriminalni film Hitrost. 26.10. (ob 20. uri) in 27.10. (ob 18. uri) komedija Kre-menčkovi. ČRNOMELJ: 21.10. (ob 20. uri) in 22.10. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Maverick. 23.10. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Vražja dekleta. KOSTANJEVICA: 22.10. (ob 18. in 20. uri) film Nova zasedba. KRŠKO: 21.10. (ob 20. uri) in 23.10. (ob 18. uri) ameriška znanstvenofantastična komedija Akcija mutant. METLIKA: 21. in 22.10. (ob 19. uri) ameriška komedija Vražja dekleta. 23.10. (ob 17. uri in 19.15) ameriški film Maverick. NOVO MESTO: Od 20. do 24.10. in 26.10. (ob 16., 18. in 20. uri) romantična komedija Štiri poroke in pogreb. • ŠTIRI POROKE IN POGREB (Four Weddings and a Funeral, romantična komedija, 115 minut, slovenska premiera, Dom kulture v Novem mestu, od 20. do 26. oktobra) Angleži in drugi prebivalci Velike Britanije slovijo med ljudstvi vsega sveta kot zadržani in hladni. Popolnoma logično bi bilo torej, da zato ne bi premogli tudi nikakršnega smisla za humor. Pa ni tako. Spomnite se samo komedije "Riba, imenovana Vanda ” in tv nanizanke “Monthy Pyton ”. To ni navaden humor, to je njegov intelektualni presežek! V pomembno dopolnilo trditvi iz prvega stavka lahko še zapišemo, da so tam gori doma veliki individualisti in hladnokrvneži pa izredno vljudni so in ostro duhovičijo na svoj račun, kar drugod ni ravno pogost pojav. "Poroke in pogreb" je sicer precej “mehkejši ” filmček, torej ne tako hudo ortodoksno angleški, ne nazadnje nosi tudi oznako romantičen, vendar je še vedno povsem zgleden izdelek svoje domovine. Hugh Grant je res lep dečko in vendar kar nekako obsojen na kratka nepomembna razmerja. Nato pa se čisto zaresno zaljubi v res lepoAn-die MacDowell. Njej nekako ni najbolj zanj, njemu pa brez nje ni živeti. Ker drugače ne gre, jo "lovi” na najbolj neprimernih mestih ob najbolj nemogočih priložnostih. To je pri pogrebu in treh porokah (in pri pripravah na te dogodke), med katerimi sta tudi njegova in njena. In ker je Hugh pravi Britanec, še boljše rečeno, pravi Anglež, se ne more in ne more pripraviti do zaresne ljubezenske izjave. Vsaka velika romanca ima tudi svojo pesmico, svoj šlager, običajno obogaten s konjsko dozo sladkorčkov, zdaj natreenov. Tukaj se tesno objemajo na glasbeno podlago “vlažnih fantov" Wet Wel Wet - Love is Ali Around (Ljubezen je povsod okoli nas). Sicer pa gre za priredbo skladbe angleške skupine The Froggs iz 60-ih let. Med svati in pogrebci je tudi Ro-wanAtkinson, na IVSovenija znan kot gospod Fižolček, za krohot in robčke pa sta skrbela scenarist Richard Curtis in režiser Mike Newell. TOMAŽ BRATOŽ kmetijski stroji motorna vozila KMETOVALCI, AGROIZBIRA, KRANJ, Smlcdniška 17, nudi ugodno rezervne dele za sledeče traktorje: Ursus, Zetor, Univcrzal, Tomo Vinkovič, 1MT, Torpedo, Štore, Crcina Kranj, kosilnice BCS, Sip Šempeter, molzne stroje Westfalia in Alfa Laval. Na zalogi imamo vedno dovolj akumulatorjev Vesna in Topla in traktorske gume Barum. Rezervne dele pošljemo tudi po pošti. © (064)324-802. 7902 KOMPLET KOSO, primerno za vse vrste izdelave freze Labin Progres prodam. © 48-413. 8345 TRAKTOR SCHLUTER, 25 KS, s koso, registriran, prodam. Slavko Jordan, Imenje 6, Šentjernej. 8358 KOSILNICO BCS, bencin - petrolej, brejo telico simentalko ter kravo simentalko z mlekom prodam. © (0608)43-247. KOSILNICO Rotax, federvagen na gumi kolesa, z dvema sedežema, prodam. Nemanič, Stopiče 75, Novo mesto. 8383 TRAKTOR ZETOR 5011, kombajn Zmaj 133, oboje v dobrem stanju, prodam. 42-355. 8393 TRAKTOR URSUS 35, s kabino, prodam za 3500 DEM. 76-373. 8408 TRAKTOR ZETOR 4911 prodam. 23-303. 8410 NOVO traktorsko prikolico za prevoz živine, nosilnosti 21, z zavoro, ugodno prodam. 42-360, po 15. uri. 8462 ZETOR 6011, Zetor 3511 s prikolico domače izdelave in gumi voz, 16 col, prodam. 85-734. 8481 kupim ODKUPIM vse vrste listavcev. Možnost takojšnjega plačila. (063)853-970 ali 853-316. 8371 LES HRASTA, bukve, češnje in oreha odkupujem. Dragovan, Svržžiki, (068)58-068. 8389 R 19 ali Opel astro, letnik 1992 kupim od prvega lastnika. 28-833. 8391 STAREJŠE IGRAČKE od Kinder jajčk kupim. 73-546. 8407 TRAKTOR do 48 KM kupim. V račun dam 1 ha njive ali travnika v Beli Cerkvi. 42-527. 8435 ODKUPUJEMO goveje kože in suhe gobe. Rogelj, Rdeči Kal, Dobrnič. 8454 saasiNBra AVTOHISA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto — prodaja vozil RENAULT — menjava staro za novo — odkupi rabljenih vozil — ugodni krediti (4 leta) ob nakupu novega avtomobila vam podarimo brezplačno obvezno zavarovanje in tehnični pregled NOVO! NAJUGODNEJŠI LEASING V SLOVENIJI polog 25%, 30%, 40% 50% odplačilo na 2, 3, 4 ali 5 let Informacije (068) 324-533 DOLENJSKI LIST IZDAJATELJ: ČZP Dolenjski Ust Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago tiustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušič-Gomik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob černkih. Cenaposamezne številke 110 tolarjev;naročninazu4. trimesečje 1.350loUujev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.700 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. dntga valuta te vrednosti. OGLASI: I cm za ekonomske oglase 1.600 tokirjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.000 tolarjev. Za nenaročnikc mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100 620-970-25731-123*40519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavnitrg 24, p.p. 130. Telefoniutredništvo in računovodstvo(068)323-606,324-200;ekonomskapropaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med infomtativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odsl. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava stavka: ČZP Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: ,Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. N AVTO TEL.0608/21-2/4 7 C/iZ/Vl ^**KRŠK0 VSAKO NEDELJO od 8 do 13 h pri KOVINARSKI PRODAM ALI ZAMENJAM alfo 75 1.6, letnik 1992 z vso opremo. Cena 14.000 DEM. Franc Fink, Ljubcn 24, UrŠna sela. JUGO 45, letnik 1986, prodam. © 65-725. ROVER 416 SI 16 V, letnik 1992, registriran do 10/95, možen delni kredit, prodam. © (061)318-522. 8372 Z 101 GTL prodam. © 85-777. 8374 FIAT 750 SE, letnik 1980, registriran do 15.12.1994, prodam. Lastovče 20, © 20-289. R 4 GTL, letnik 1990, registiran do 5/95, rdeče barve, odlično ohranjen, ugodno prodam. © 28-424, popoldan. R 4 GTL, letnik 1985, registriran do 3/95, prodam za 1400 DEM. Ljubi, Ždinja vas 7, Otočec. 8392 SUZUKI SAMURAl 413 JX, letnik 1987, 88.000 km, črn, prodam ali menjam za R 4 GTL. © 26-863. 8398 R 5, letnik 1989/90, kovinsko barve, prodam ali menjam za R 4, letnik 1990/91. © 65-164. 8400 R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 9/95 prodam. Jože Ivančcvič, Rugovo 7, Novo mesto. 8402 126 P BIS, letnik 3/91, odlično ohranjen, prevoženih 13.000 km, prva lastnica, prodam. © 23-805 ali 25-909. 8412 KADETT 1.4 S, letnik 1991, prvi lastnik, prodam. © 42-365. 8413 zs Avto GOLF JGL D, letnik 1984, S paket, registriran do 25.9.1995, prodam. © 87-279, v soboto in nedeljo 42-607. 8337 JUGO 45, letnik 1989, registriran do 9/95, prodam. © (0608)64-639, dopoldan. Z 640 AN, ohranjeno, letnik 1979,41, prvi lastnik, 4 leta nevoženo, prodam za 7.000 DEM. © 57-739. 8340 Z 750, letnik 1985, registrirano, prodam. © 76-452. 8344 JUGO KORAL 55, letnik 9/89, registriran do 9/95, krem barve prodam zaradi bolezni. © 26-282, zvečer. 8352 ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, regis-triran do 10/95, prodam. © 26-887. 8355 GOLF JX D, letnik 1988, prodam. © 78-039. 8360 ra Sl O O L E NJf S K A B A N K A S tradicijo v prihodnost izpušne cevi Ob potoku 10, tel. (068) 322-643, 322-278 R 5 CAMPUS, letnik 1991, 3V, bele bar-ve, tonirana stekla, prodam. © 65-187. 126 P, letnik 1987, registriran do 5/95, prodam. © 28-920. 8417 GOLF D, letnik 1983, prodam. Alojz Murn, Veliki Orehek 28, Novo mesto. 8419 CLIO 1.4 RT, letnik 5/93, prodam. © (0608)82-180. 8425 FIAT TIPO 1.7 D, letnik 2/88, modrc barve, 80.000 km, prodam za 9200 DEM. © 45-251. 8432 GOLF JX D, letnik 1986, rdeč, dodatno opremljen, nikoli karamboliran, prodam za 7900 DEM ali menjam. © 73-331. 8441 R 21, letnik 1987 ugodno prodam. © 24-359. 8447 OPEL KADETT karavan, starejši letnik, prvi lastnik, registriran do julija 1995, prodam. © 57-145. 8450 LADO 1300 S prodam. © 68-164. 8451 Z 101 poly, letnik 1986, prodam. © (0608)75-894. 8452 JUGO 45 KORAL, letnik 1991, odlično ohranjen, prodam. © 42-494. , 8455 TOVORNJAK MAN z dvigalom, opremo in prikolico, letnik 1974, prodam. © 341-790. 8464 R 5 CAMPUS, letnik 1992, rdeč, prodam. © 42-639. 8470 GOLF D, letnik 12/84, registriran do 3/95, prodam. Cena po dogovoru. © (0608)75-012. 8474 MERCEDEZ 300 D, letnik 1977, registriran do 13.3.1995 ugodno prodam. © 64-202. 8476 ŠKODO, letnik 1988, registrirano do 8/95, prodam. © (0608)89-140. 8483 GOLF JL, letnik 1979, 4V, motor generalno obnovljen, registriran do 9/95, prodam. © 45-347. 8486 Z 750, letnik 11/82, dobro ohranjen, ugodno prodam. © 26-221, popoldan. 8490 JUGO 55, letnik 1982, traktor Fiat 300 in prikolico prodam. © 51-349. 8491 obvestila ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. © 44-662. 7362 S TESNJENJEM OKEN in vrat s cevnimi silikonskimi tesnili (uvoz iz. Nemčije) boste prihranili tudi do 30 = toplotne energije. © (061)714-206, od 8. do 10. ure. 8008 NESNICE, mlade jarkice, 4 mesece stare, rjave, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemamo od 13. ure dalje vsak dan in dajemo vse informacije: Jože Zupančič, Otovcc 12, Črnomelj, © (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, © (068)67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, © (068) 49-567. 8077 OKREPČEVALNICA Pri Darinki v Gor. Kamenju vam nudi prekajene klobase, pečenice s kislim zeljem ter pečene in kuhane krače. Odprto vask dan. © 24-107 ROLETE, žaluzije in lamelne zavese izdelujemo, montiramo in servisiramo. Cene ugodne. ® 49-532. 8480 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vr-ste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Šcnovo, Mio Gunjilac, © (0608)79-375. 8495 preklici ANTON GIMPELJ, Mirana Jarca, prepovedujem svojemu sinu Bojanu Gimplju prodajo vseh stvari in nepremičnin, ki so v moji lasti. 8359 posest KOMFORTEN bivalni vikend prodamo najboljšemu ponudniku. © (066)68-363 ali (061)125-30-16. 8346 V KRŠKEM prodamo dvostanovanjsko hišo (Resa). © (063)831-365 in 832-220. TRAVNIK - pašnik, 5071 m2, primeren za vinograd, sončna lega, travnik 2011 m2, njivo, 752 m2, njivo 15000 m2 in gozd, 6068 m2, prodam. Anton Medle, Brusnice 56. VIKEND na sončni parceli, 1000 m2, v Šmarjeških Toplicah, prodam. © (061) 1590-794 ali (061)737-962. 8366 V TREBNJEM prodam, dam v najem ali menjam za manjšo novo hišo (kjerkoli), stanovanje in poslovni prostor. © 324-362. Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:................................. Ulica in kr^j:.................................. Pošta:.......................................... Naročniška številka:............... Podpis: Datum:..................... MANJŠO kmečko hišo v Bojanji vasi z nekaj zemlje ali brez. prodam. © 60-107. 8376 PARCELO, (13 a), blizu Krškega, lesen vikend z vodo in elektriko, njivo in majhen sadovnjak ob glavni cesti zelo ugodno prodam. © (0608)34-831. 8381 NJIVO, 900 m2 in 9000 m2 parcelo gozda ob cesti Vavta vas - Drganja sela prodam. © (0602)23-435. 8395 STANOVANJSKO HIŠO, podkleteno, montažno, v Trebnjem, v izmeri 64 m2, na parceli 750 m2 prodam. Ogled v soboto in nedeljo. © 49-410. 8409 POSREDUJEMO pri najemu, prodaji, nakupu in zamenjavi stanovanj, hiš, vikendov, zidanic, posestev in poslovnih prostorov. ATM GRAF, d.o.o., Partizanski trg 5, Metlika, © 60-667. 8443 V BLIŽINI hotela Šmarješke Toplice prodam nedokončano stanovanjsko hišo (4. gradbena faza). © 24-359. 8446 V NOVEM MESTU kupim stanovanjsko hišo do 200.000 DEM. © 24-359. PARCELO v drugem delu obrtne cone, velikosti 60 a prodamo. Pisne ponudbe pod Šifra: »PARCELA«. 8460 OPREMLJENO HIŠO v Novem mestu, v Mačkovcu oddam v najem ter poceni prodam nov Kuppcrsbusch Štedilnik. ® (0608) 75-038. 8466 HIŠO za vikend z elektriko in vodo prodam. Aleš Blatnik, Stranska vas 11, Žužemberk, ® 87-136; 8468 NJIVO, (40 a), v Šentjerneju, prodam. © 42-518. 8469 V OKOLICI Sevnice prodam gospodarsko poslopje z 2 ha zemlje. © (0608)82-83_8_. STAVBIŠČE, 100 x 20 m, v Kraljih, Stari trg ob Kolpi in R 4 prodam. © (061)800-302. 8489 POL HEKTARJA gozda na tretjem kilometru ceste iz Vavtc vasi v UrŠna sela prodam. © (061)125-4393, zvečer. 8496 prodam VENTI 28, jadralno padalo, novo in nerabljeno, prodam. ® (068)25-541. 8140 DVE POSTELJI z jogijema, pograd in omaro poceni prodam. ® 26-628, v soboto. 8336 NOV AVTORADIO prodam po ugodni ceni. © 28-545. 8342 POLNE STEKLENICE za avtogeno varjenje prodam za 500 DEM. Avguštin, Hrib pri Orehku 8, Novo mesto. 8348 HRASTOVE PLOHE prodam. © 85-181. 8349 PRIKOLICO, 2.7 m x 1.70 m z dvema osovinama prodam. © (0608)21-407. 8350 KORUZO v storžih prodam. ® 42-213. 8353 BREJE KOZE in mladiče prodam. © 28-467. 8354 OSTREŠJE - cimpcr, 20 x 10 m in skedenj, pod, 8 x 5 m, prodam. ® 43-980. TRI KOZE (lahko posamezno), mladice, dobre mlekarice, prodam po 150 DEM/-kom. © 42-216. 8365 KORUZO v storžih prodam. Tone Brodarič, Griblje 79, Gradac. 8375 DRVA, 10 m3 gabrovih, 10 m3 brezovih in 5 m3 mešanih drv prodam. © 52-987. * 8378 5 T PESE za prašiče ali za govedo prodam. Avsec, Smolcnja vas 46. 8380 TRAKTORSKI OBRAČALNIK, 500 litrski sod, zelo dober, 2 neokvirjena gobelina, vinograd na Bcčju pri Podbočju in zidanico s samimi žlahtnimi trtami, vse po nizki ceni, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 8382 MALO RABLJENO 80 - basno harmoniko Melodija s kovčkom ugodno prodam. ® 44- 348, po 17. uri. 8384 OHRANJEN Kuppcrsbusch, starejši kavč in manjšo zamrzovalno omaro prodam. © 27-593. 8386 TRAJNO ŽAREČO PEČ Kuppersbusch in diatonično harmoniko prodamo. © 44-529. ^ 8387 CERTIFIKATA v vrednosti 700.000 Sit po polovični ceni, slamoreznico in gnojniČ-no črpalko prodam. © 73-708. 8388 SYNTHESIZER YAMAHA PSR 400, 5 oktav, 99 ritmov, 99 voices, foot pedal, song, memory, prodam. © 65-741. 8394 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 2.5 KW poceni prodam. ® (0608)89-145. 8396 PIANINO, star 6 let prodam za 2000 DEM. © 85-045. 8397 VELIKO kostimov in plaščev Št. 42 do 48 prodam. Cena od 6.000 do 12.000 SIT. * 342-349. 8399 10 M3 suhih kalanih bukovih drv prodam. © 22-745. 8401 PLOSKOVNI BRUSILNI STROJ, rez-kalni stroj Šcping in manjši stružni polav-tomat prodam. © (0608)31-637 in 31-513- 8403 HRASTOVE PLOHE, 5 cm, prodam, 42-731, po 18. uri. 8404 MOBITEL, (carryphone), star 6 mesecev ugodno prodam. ® (0609)621-304 ali 76-087, zvečer. 8405 HARMONIKO, 2 mopeda, traktor Via-dimirac, 31 KS, 1200 ur, njivo v Gribljah* 2500 m2 in gradbeno parcelo v AdlcšiČih prodam. © 57-800. 8406 MODELE in znanje za izdelavo jaslic prodam. © (061 )728-015. 84l 1 2 M3 suhih macesnovih plohov, debeline 8 cm in masivni poravnalnik, širine 4l0. prodam. © 84-296, zvečer. 84l4 ELEKTRIČNI RADIATOR in 101 bojler za pod pult, malo rabljena, ugodno pr°' dam. ©(0608)81-569. 8415 KROMPIR, lanski uvoz, za nadaljnc sfl' jcnjc, jcrla, sante, romana, petland dill, zire ter jedilni krompir ugodno prodam. • (061)785-097. 842» MIZARSKE tračne žage izdelujemo j!] prodajamo. © 73-631. 8423 200 KOM. opeke Mediteran, primerni za gospodarsko poslopje prodam. * (06OJ' 62-251. 842* SIVO TELICO, staro 16 mesecev, pf9j dam. © (0608)43-345. 842' GARAŽO na Ragovski prodam. ® 2J” 871. 842» BREZPLAČNO ODDAM ohranjefl* akumulacijsko peč, 4 KW in ugodno prJT dam nerabljen Kuppersbusch štedilnik, rok 35 cm. © 21 -155. 84J ŽREBICO, lepo, mirne sorte in praŠ>;{ (60 do 70 kg), prodam. ® 73-272. 843 OSOVINO za prikolico, novo, prodaj © 22-262. 843J MEŠANA DRVA in električen strojČG za rezanje mesa prodam. * 52-473. 843 OKNO, 120 x 140 cm in dimnik F« 2%’ prodam. © 27-781. 843' RABLJEN pralni stroj Gorenje, potreben manjšega popravila in prtljažnik z a Ford Escort prodam. ® 341-746. 8438 KRAVO SIVKO in skrinjo 1400 1). prodam ® 25-148. 8439 PECI NA PETROLEJ (za 20 m3). Fesna 520 samo 27.000 SIT ali 3 x po 10.000 SIT (Čeki), pralni stroj 46.000 SIT, skrinja (320 1) 58.000 SIT, žaga Stihi 029 65.000 SIT. Trgovina Kulovec, Uršna sela, ® 65-636. 8440 USTROJENE lisičje kože, primci ne za izdelavo jakne ali plašča prodam. ® 83-584. 8442 NOV, nerabljen prtljažnik za R 19, francoski, prodam za 100 DEM. ® 22-416. 8453 GOSTINSKI LOKAL vzamem v najem, 3 fliperje, potrebnega manjšega popravila in caffc aparat pa prodam. ® 27-762. 8456 BUKOVE lesene brikete prodam. ® (0608)87-215. 8461 KOLERABO prodam. ® 76-059. 8463 SUHA bukova nažagana drva in manjšo novo stiskalnico za grozdje prodam. ® 85-126. 8471 LADIJSKI POD, opaž, suh, kvaliteten, različnih dimenzij ter balkonske ograje vam posredujemo po zelo ugodnih cenah. ® (0608)70-343, zvečer ali zjutraj. 8472 MLADO PSICO prodam ali oddam. Alojz Levičar, Dol. Leskovec 21, Brestanica. 8475 ZADNJA zimska kolesa za avto (165 x 13) prodam. ® 60-137, zvečer. 8479 NOV STROJ za pranje steklenic, namenjen polnilnicam, vinskim kletem itd prodam. Priključna moč 9 KW. ® (0608)75-367. 8482 1ZPRAVEN črno - bel televizor prodam za 4000 SIT. ^ 41-070. 8484 TRAJNO ZARKČO PEČ in družinske certifikate v vrednosti 1.500.000 SIT prodam po ugodni ceni. ® (0608)70-399. 8487 JARO KORENJE in krompir dczirc prodam. ® 45-420. 8494 razno OBVEŠČAM vse poslovne partnerje in upnike, da bo obratovalnica Izdelovanje kovinksih predmetov Peter Koprivc s.p., Črne 68 a, 68250 Brežice, dejavnost 1111-090123 prenehala obratovati dne 31. 12. 1994. 8339 OBVEŠČAM vse stranke, da s 13. 10. 1994 preneham s prevozno dejavnostjo. Tilen Bečai, Sr. Laknicc I, Mokronog. 8363 NEMŠČINO za osnovne in srednje šole inštruiram. * 83-355, Diana. 8364 PROUČUJTE SVETO PISMO! Dopisna svetopisemska šola, p.p.22, 61105 Ljub- POLAGANJE TLAKOVCEV z materialom ali brez. nudimo. ® (061)873-156, od 18. do 21. ure in mobitel (0609)613-186. 8379 V NAJEM oddam poslovni prostor, 140 nt2 in bife v obratovanju v Sevnici na atraktivni točki ® 67-663, zvečer. 8422 SREDNJEŠOLCI! Inštruiran francoščino. ® 26-579, od 20. do 21. ure. 8445 INŠTRUKTORICO za matematiko in fi-ziko za 8. razred iščem. ® 25-482. 8457 V KRŠKEM oddamo gostinski lokal s teraso. * (0608)21-407. 8458 POSLOVNI PROSTOR v Novem mestu oddam. ® 341-790. 8465 OTROŠKO KONFEKCIJO šivamo. Prevzamemo serije. Ul. herojev 22, Trebnje, * 44-721. 8477 OBNAVLJAMO stare in izdelujemo no-vc sedežne garniture, jogije, klopi, stole, kavče in drugo. Ul. heroje 22, Trebnje, ® 44-721. 8478 86 eh 14- 87 lit liČ' 188 ),5 lal. 394 2.5 396 )00 397 j 4S * 399 ir o-401 reZ' lav- 13- 403 * 404 ice* 7 to 2 842-’ )$> 842« ■ts 'J "S ik.S 84 £ raSl 843< “S5 t9 službo dobi POGODBENO ZAPOSLIMO osebe za svetovanje. Zaželjcna zdravstvena stroka. Prednost Novo mesto z okolico. ® (0608) 22-051, dopoldan. 8244 KUHARJE, natakarje in kuharice za delo v lokalu ali restavraciji v Trebnjem iščejo. ® (061) 152-12-42 ali (068)44-900, zvečer. 8341 OSEBO za pomoč onemogli osebi na v9?ičku iščemo. Nudimo hrano in stanovanje. Plačilo po dogovoru. E? 76-402. 8343 IZKUŠENEGA AVTOMEHANIKA, najraje s prakso na Renaultovih vozilih, zaposlim. Renault mehanika Niko Rus, Gradac, * 57-258. 8361 MEDNARODNO PODJETJE išče moške in ženske za prodajo prestižnih izdelkov, Povezanih z zdravjem. Možnost takojšnje Zaposlitve s polnim ali delnim delovnim časom. z visokimi zaslužki. ® (068)26-71 L 8373 ŽELITE izboljšati svoj standard? Plačilo v DEM. Navodila dobite po pošti. Šifra: -delo«. 84 i 8 DEKLE za delo v okrepčevalnici zaposlim. E? 42-588. 8420 ZASTOPNIKE za prczcntiranjc novih Artiklov višjega cenovnega razreda in akviziterje potrebujemo. Promocijska prodaja -'Z-kušnjc obvezne. E? (0608)82-180. 8424 V NOVI OKREPČEVALNICI pri bolnišnici v Novem mestu zaposlimo prijazno ‘lekle. Ostalo po dogovoru. ® 21-187. 8433 REDNO ZAPOSLIMO natakarico ali ^kle za priučitev. Informacije osebno v Sfczerii Oaza ali na ® 26-356, zvečer. 8449 . DEKLE za delo v bitroju zaposlimo. ® (0608)21-407. 8459 . KLJUČAVNIČARJA, delavca v kovinski klavnici zaposlim ® 21-501. 8467 ELEKTROINSTALATERSTVO TONJA •ELEKTRO IN KLIMA STORITVE • REGULACIJSKA TEHNIKA - DOMAČI PROIZVAJALCI - GARANCIJA 24 MESECEV MONTAŽA IN SERVIS TEL.: (068) 52-411, mobitel: (0609) 622-917 C O 7 rv rt o ‘C£V 12 « (068)324-377 Bife AMZS na Otočcu zaposli natakarico. Informacije po telefonu 321-830, interna 33. EKIPO štirih korenjakov, ki bi mi skopali vinogad na Trški gori iščem. Plačilo po dogovoru. ® 23-905. 8497 službo išče DELO NA DOMU iščem, akviziterstvo odpade. ® 24-693, popoldan. 8351 ŠOFER A, B. C, in E kategorij išče delo. Šifra: »SLOVENIJA «. 8488 V KRŠKEM iščem delo, redno ali honorarno v gostinstvu ali trgovini. Imam delovne izkušnje. Naslov v oglasnem oddelku. 8493 stanovanja DVOSOBNO STANOVANJE, 63 m2, na Ul Slavka Gruma v Novem mestu, centralna, parket, lega stanovanja sever - jug, 4. nadstropje, trgovina čez cesto, prodam. ® (068)323-204 ali ® fax (068)321-478. DVOSOBNO STANOVANJE v Šentjerneju prodam. ® 321-826, interna 1313, Kolenc, od 12. do 15. ure. 8385 GARSONJERO v Novem mestu, centralna, topla voda, telefon, kabelska, prodam. V 25-442. 8429 GARSONJERO v Novem mestu, s centralnim ogrevanjem, toplo vodo in telefonom prodam. ® 341-049. 8444 ženitne ponudbe SAMSKI FANT, star 46 let, s hišo in služ-bio, želi spoznati žensko za skupno življenje. En otrok ni ovira. Šifra: »JESEN«. N Odkupujemo predvsem bukovo hlodovino po ceniku. Plačamo do 30 dni ali takoj s scontom 6%. NOOS d.o.o.,Splitska 5, Ljubljana, tel.: 061 266-657; 0609 616264 J v DOKAPITALIZACIJA d.o.o. ali BRISANJE DRUŽB — rok 31.12. KNJIGOVODSKI SERVIS Informacije od 7. — 15. ure FELIX d.o.o.,Kostanjevica (0608-87-194) LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: hiše: v Novem mestu, Brežicah, Bučki, Rebri pri Žužemberku, Črešnjicah pri Cerkljah, Sela pri Šentjerneju, Otočcu, Soteski, na Dvoru, v Žužemberku, Trebnjem, Telčah — Križu, Zaplazu pri Čatežu, Smolenji vasi, Vavti vasi, Hrastju pri Šentjerneju, Gorenju pri Kočevju, Dol. Boštanju, Vel. Lipovcu, Gradišču-Primskovo, Kopru, Brežicah, Radni vasi, Stopičah, Lutrškem selu, Rosalnicah, Gor. Kamenju, Šentjanžu, Gor. Gradišču pri Dolenjskih Toplicah; stanovanja: v Novem mestu, na Mirni, v Krškem, Žužemberku; lokale: trgovino v obratovanju v Novem mestu, trgovske lokale: v centru Novega mesta, Črnomlju, slaščičarno in trgovino na Mirni; poslovne prostore: za pisarne ali storitveno dejavnost: na Trdinovi ulici, Sokolski v Novem mestu; vikende: v Semiču, na Osojniku, v Soteski, Tanči Gori, Brezovici pri Metliki, Zaplazu, Stražnem vrhu, Črnomlju, Žagradu pri Škocjanu, Gornjem Zabukovju pri Trebelnem, Gačah, Trščini, Kartljevo; parcele za gradnjo: v Novem mestu, Žužemberku, Trški gori, Gor. Laknicah, na Jarčjem Vrhu pri Bučki, na Vrhu nad Šentrupertom, v Mihovcu pri Podgradu, Stopičah. Tel./fax 068-322-282 tel. 068-342-470, od 8. do 19. ure SALON RENATA Nega In podaljševanje nohtov žensko frizerstvo RENATA STIH tel. 068/28-138 Jedlničlca 18, Novo mesto r' OBVEŠČAMO naročnike \ malih oglasov, da se mali oglas, ki presega 15 besed, DOPLAČA, in sicer vsaka nadaljnja beseda 100 SIT. V_ Osebo z znanjem angleščine in slovenskega knjižnega jezika za občasno delo pri modnem časopisu z območja Brežic, Krškega ali Novega mesta, iščem. Ponudbe na tel. 00385 41/640-291. ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. *(061) 57-18-75. ŠOLA TUJIH JEZIKOV ^068/341-434 od 8. -12.: 16. -18. J Slaščičarno in okrepčevalnico v trgovinskem centru BTC prodam. Tel. 324-071. TELEVIZIJA NOVO MESTO tfaišall s Trdinovega vrha Jf 4 na kanalu *r I vsak dan ob 19. In ob 21. url NOVICE, vsak torek ob 20. url CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak ponedeljek po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED PRENOVA OKEN Nova okna v stare okvirje po novem oisiemu prež po-škodo fasade in ometa ter druga mizarska deia oo naročilu izvaia MONTLES BOŽIČNIK, tel.: (0608) 82-945 ZAVORNI SERVIS • za vsa osebna vozila • na zalogi ves zavorni material • ugodne cene • popravilo istega dne • obnavljamo diske, sobne, vztrajnike • meritev in menjava zavorne tekočine Zavorni servis - JENIČ Rejnovšče S, Novo masto Tel. (068) 43-633 Sa priporočamo! MIKE d.o.o., Hod o mesto proizvodnja, trgovina (MP ŠPORTNA TRGOVINA Trgovina s potrebščinami za športni ribolov in prosti čas Premelč Miha Brod 74 68000 NOVO MESTO SLOVENIJA TEL./FAX: 068 322-405 S tem oglasom imate 10% popust PEKARNA MALKA »ALBOMMA« d.o.o. Grajski trg 14 Žužemberk Pekarna Malka v Žužemberku peče za vas vse domače dobrote,od kruhov, potic, pit, zavitkov, marmornatih kolačev, vse vrste piškotov in pekarskega peciva. Vse te dobrote dobite ali naročite v naši prodajalni kruha, Glavni trg 4, Novo mesto, tel.: 321-260.ali pa v pekarni Malka v Žužemberku, tel.: 87-059. Cenjene kupce vabimo k nakupu. mobitel 68310 ŠENTJERNEJ, tel : 066/ 42 116 J Polagam parket. Tel. 068/28-576, od 20. do 21. ure. MEDIŠ TRGOVINA KASTELČEVA ULICA 9 (med trgovino ZMAGA in Zavodom za zdravstveno zavarovanje) NOVO MESTO Tel.: 068/21-704 Vam v svoji specializirani trgovini nudi: — Medicinske in ortopedske pripomočke — širok izbor pripomočkov za invalide — Vse za nego stome in inkontinence — Kvalitetni merilci krvnega pritiska in protibolečinski stimulatorji — Ortopedsko perilo, lasulje — Velika izbira masažnih aparatov — Naravna kozmetika — Alternativna medicina — Potrošni sanitetni material Nakup je možen na recept ali v prosti prodaji. Delovni čas: vsak dan od 9. — 12. in od 16. —19. ure sobota od 9. — 12. ure Na željo kupca dostava na dom. Cenjene stranke vabimo, da nas obiščejo na novi lokaciji v Kastelčevi ulici 9 (med trgovino Zmaga in Zavodom za zdravstveno zavarovanje) ZAHVALA Delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Pomlad v tvoj vinograd bo prišla in čakala da prideš ti, ■ uvedla se na rožna tlu in zajokala ker le ni. V 79. letu življenja nas je po težki bolezni zapustil naš skrbni mož in ata MATIJA BIZJAK iz Zavratca pri Studencu Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste našega očeta obiskovali v bolezni in ga opogumljali, daje z zavestjo, da ni osamljen,lažje prestajal bolezen. Hvala tudi zdravstvenemu osebju iz Sevnice za trud in pomoč. Hvala vsem, ki ste v težkih dnevih z nami sočustvovali, pokojnemu očetu podarili cvetje, sv. maše, sveče in ga v slovo pokropili. Hvala gospodu župniku za poslovilne besede in vsem, ki ste se zbrali na pogrebu in ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sinovi Darko, Franci, Lojze in Drago z družinami ter hčerka Marinka z družino DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 22. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Drska od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20.' ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19,30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulice od 7. do 19,30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8, do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8, do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba • Dolenjske toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Vrelec • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Straža: od 7. do 13. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba V nedeljo, 23. oktobra, bodo odprte naslednje prodajne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg, market Drska, market Kristanova, nakupovalni center Drska, samopostrežba Mačkovec od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7, do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolečina je bila močnejša od življenja. V 58. letu nas jc zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in stari oče KAREL NAGELJ Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala kolektivoma OS Grm, TP Dolenjka in gospodu Jožetu Lapu za lepo opravljen obred. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi \ ijsŠj ’ * j ZAHVALA V 77. letu nas je zapustila ANA ADLEŠIČ roj. Vrščaj s Sel pri Otovcu 10 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, vence in sveče. Hvala domačim pevkam za zapete žalostinke, govor in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Rudolf, sinova Tone in Srečko ter hčerka Zofka z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega STANETA KIRMA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter za številno spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Iskrena hvala podjetjem Kompas Hertz Ljubljana, Dana Mirna, Dolenjski banki Trebnje in vaščanom Brezovice. Posebna zahvala podjetju Javna razsvetljava Ljubljana za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njegovi Brezovica, Mirna, Trebnje, Ljubljana OSMRTNICA Sporočamo, da je umrla naša upokojena sodelavka FRANČIŠKA KRANJC iz Vel. Brusnic 84 Od pokojnice smo se poslovili v torek, 18. oktobra,na brusniš-kem pokopališču. Ostal bo spomin nanjo. Delavci in upokojenci Krke, Tovarne zdravil, p.o., Novo mesto PORTRET TECjA TEdNA tudi fotografija. Halo, tukaj je bralec “Dolenjca”! Janko Bračika Ko je metliško gasilsko društvo v nedeljo ob svojem 125. rojstnem dnevu pripravilo gasilsko vajo, so se Janku Bračiki ob opazovanju pogumnih fantov in najsodobnejše opreme v mislih kot v filmu zvrstili dogodki zadnjih 65 let, kar je tudi sam gasilec. Janko je s častitljivimi triinosemdesetimi leti in izrednim spominom živa knjiga metliške zgodovine zadnjih osmih desetletij. Toliko podrobnosti iz dogodkov se spominja, ljudi in njihovih usod. Janko se je že kot kratkohlačnik odločil, da bo, ko odraste, gasilec. Zgled je dobil pri očetu, a končna odločitev je padla, ko ga je stari oče kot šestletnega fantiča vzel s seboj v Rosalnice gledat gašenje požara, ki so ga zanetile iskre iz lokomotive. Takrat so gasilci zelo zrasli v njegovih očeh. Odločitev je bila, čeprav se je porodila v otroški glavi, dokončna. Toda počakati je mora! do osemnajstega leta starosti, kajti šele takrat je smel vstopiti v gasilske vrste, in sicer na slovesnosti na florjanovo s slavnostno zaobljubo in poljubom na gasilski prapor. Žalostno naključje je hotelo, da je eden prvih ognjev, ki ga je pomagal gasiti, požiral prav njihovo gospodarsko poslopje. Pri Bračikovih je potem gorelo še enkrat med dntgo sve- tovno vojno, ko ni gasil nihče, saj je bilo društvo razpuščeno, gasilci z Jankom vred pa v glavnem pri partizanih. V pionirskih letih Jankovega gasilstva je bilo veliko požarov. “Vse je bilo leseno, v glavnem krito s slamo, zato ni čudno, da smo po nekajkrat na mesec tekli na pomoč. A ne le po belokranjskih vaseh, tudi onkraj Kolpe smo bili dobrodošli, ” niza spomine Bračika. Na sveti večer pa so do začetka druge vojne po Metliki organizirali celo straže, da ne bi ljudje, ki so hodili k polnočni maši in si svetili z baklami, po nesreči kaj zažgali. Ko se spominja gasilstva izpred 65 let, se mu zdi, da so bili takrat metliški gasilci že kar napredni. Imeli so malo in veliko brizgalno in celo motorno brizgalno. Okrog leta 1930so imeli že gasilski avto. Fišter iz Metlike je imel namreč osebni avto, ki je zgorel, a je motor ostal nepoškodovan, podaril ga je gasilcem. Naredili so leseno karoserijo in tako prišli do svojega avtomobila, ki bi bil danes zagotovo v Slovenskem gasilskem muzeju v Metliki, če ga ne bi po koncu druge vojne vojska odpeljala; Metličani ga kljub protestom niso videli nikoli več. Zato pa so se tudi po Jankovi zaslugi med drugo vojno ohranili arhivi, s pomočjo katerih so pozneje Metličani lahko dokazali, da je bila prav v Metliki ustanovljena prva protipožarna bramba na Slovenskem. Ko je po vojni Bračika skupaj z Martinom Črnugljem in Tonetom Okornom postavil gasilsko društvo znova na noge, je bila njegova glavna skrb, da bi se rešili lesene lope, ki je služila kot dom in orodjarna. Precej hiš v mestu so želeli kupiti, a jim je vedno spodletelo, dokler niso ob stoletnici društva končno dobili nov dom in opremo. Bračika, ki je bil jtred vojno podnačelnik društva, po vojni pa vrsto let bodisi predsednik ali tajnik, je bil aktiven član do pred petimi leti. Sedaj je častni predsednik, medtem ko sta Črnugelj in Okorn častna člana društva. Po njegovih stopinjah pa stopata sin in vnuk. "Vem, da tako, kot je bilo nekdaj, ne bo in tudi ne more biti nikoli več. Toda koristne nasvete lahko iz svojih bogatih izkušenj še vedno dajem mladim gasilcem, "pravi, ponosen, da se Bračikove hiše drži tradicija gasilstva, saj to pri Janku tudi nekaj velja. MIRJAM BEZEK-JAKSE Novomeščan, kije zadel milijone, ostaja anonimen Povedal le, kako igra NOVO MESTO - V 38. kolu lota je rekorden dobitek, doslej največjo slovensko sedmico, vredno blizu 700.000 mark, dobil Novomeščan. Doma je iz okolice Novega mesta in to je o njegovih osebnih podatkih tudi vse, kar lahko ta čas zapišemo. V sredo, 28. septembra, se je mož oglasil pri blagajni Loterije Slovenije in ob trdnem zagotovilu, da bo ostal anonimen, pristal na pogovor s predstavnikom Glasila Lota. Stekel je več kot uro dolg pogovor o njegovem igranju lota, ki je prava mala filozofija. Loto igra že zelo dolgo. Pri izbiri številk si pomaga s statistiko, ki jo objavljajo v Glasilu. Pri rekordnem dobitku je bil prepričan, da bo edini srečnež. “Če hočeš uspeti, moraš nekaj narediti in trdno verjeti, da boš uspel,” pravi neznanec in doda, da je za velik uspeh potrebno veliko tveganje in denarja. Stroške redno pokriva s pe-ticami. Stalno igra na podobno vsoto, kije ne povečuje, pa četudi sklad za sedmico vrtoglavo narašča. Zaupal je, da si izbere polovico številk in jih potem kombinira med seboj. Neznanec pravi še, da dobitek v ničemer ne bo spremenil njegovega življenja. Sicer pa je trdno prepričan, da se bo še pred novim letom spet oglasil pri blagajni Loterije. CVETE V JESENI - Včasih se pravila, po katerih poteka vse v naravi, malce spremenijo. To se je zgodilo tudi v zvezi z jablano, ki raste na vrtu Franca Slaka v Stopičah. Ta jablana namreč v teh dneh cvete, kar potrjuje Otočec je bil vreden 1 avstrijski šiling - Odklenite žužemberško cerkev - Pravi Jazo je že 50 let mrtev - Lov na polhe je prepovedan - Dr. Mijočeva ni pomagala Ta četrtek je zvonilo kot za stavo. Ta čas brezposelna M. F. iz Šentjerneja nas je spraševala, če bi jo lahko vzeli za snažilko, češ da je v svoji tovarni Podgorje dobila brco. V času, ko je bila na bolniški, jo je doma čakal listek, na katerem je pisalo, da je trajni “višek”. Podobna usoda je doletela še 17 njenih sodelavk. Gospod Kirn iz Otočca ni skrival ogorčenja nad člankom, ki je bil 26. septembra objavljen v časopisu Slovenec, in nas sprašuje, zakaj pri Dolenjskem listu nismo nič reagirali. V intervjuju z gospodoma Vladimirom Petrovičem in Mirom Škufco je bilo zapisano, da je bil ves Otočec leta 1975, ko gaje prevzela Krka, vreden ušiv avstrijski šiling. “To je za nas, takrat zaposlene, velika žalitev. Sam sem za obnovitev gradu in izgradnjo hotelov in restavracij opravil prek 20.000 ur prostovoljnega dela,” pove z željo, da bi o tem kaj več napisali. Terezija Cimerman iz Semiča nas je poklicala v zvezi s člankom “Saj ne zahtevamo nič tujega!”, objavljenim r "...................... > Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dati kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni I novinar vam bo rad prisluhnil. J v Prilogi Dolenjskega lista. Zbodel jo je stavek, da sedanji stanovalci v Dergančevi hiši delajo v soseščini samo sramoto. Pravi, da hiša res ni bila vzdrževana, čeprav so stanovalci vseskozi plačevali najemnino, da pa stanovalci delajo sramoto, je zanje le prehuda žalitev. Zaprta nova cerkev in župnišče v Žužemberku jezita Suhokranjce. T. K. iz okolice Žužemberka nas je poklical in povedal, da si gradbeno podjetje Pionir kar lasti njihove cerkve, saj je vse zaklenjeno. Mladi bi radi uporabljali vsaj župnišče za verouk in večere mladih. “Res, vsi računi še niso poravnani, vendar imajo pri Pionirju drugje še večje dolgove, pa naj jih izterjajo. Suhokranjski kmet je vsak tolar, ki ga je daroval za novo cerkev, krvavo zaslužil na svoji njivi.” S. M. iz Šegove ulice v Novem mestu se je pritoževala nad Mladinsko knjigo. WC papirja in steklenine imajo na pretek, osnovnih obrazcev za poslovanje pa največkrat ni dobiti. Pritoževal se je tudi tonski tehnik na Studiu D Ervin Viayak in povedal, da je že prejšnji petek ob 18. uri po telefonu naročil pico v trebanjskem lokalu Hom, a je še do danes ni dobil, čeprav so mu zagotovili, da jo bodo na Pavlinov hrib pripeljali v dobrih petnajstih minutah. Alojz Rogelj iz Srednje vasi pri Semiču je pohvalil našo mlado slovensko vojsko in da se končno počuti varnega. Žal mu je le za Janšo. Marica Starešinič iz Vinice nas je poklicala v zvezi z Jazom, ki se že nekaj časa oglaša v tej naši rubriki. Povedala je, da je sorodnica Jaza, vendar ne tistega, ki se pod tem imenom izdaja. Pravi Jazo je že petdeset let mrtev. Pisal se je Janez Stefanič. Njegovo ime je zapisano na spomeniku NOB na Cviblju v Žužemberku. Umrl je med vojno grozovite smrti pod noži belogardistov. Zakopan je v rebri za cerkvijo v Žužemberku. V zvezi z polharsko trofejo v prejšnjem Dolenjskem listu nas je opomnil na Uradni list Franci Mravinec iz Kanižarice. Povedal je, da so polhi zaščiteni in je lov na te ljubke živa-lice prepovedan, naj gre za sive ali črne polhe. Milena iz Novega mesta je pohvalila Braneta “Belokranjca”, ki je na Grmu kupil propadajočo hišo in jo sedaj tako lepo preureja. Vse ostalo v okolici bo tako in tako kmalu izropano, drevesa polomljena, rože in vrtovi uničeni. “Kdor se je v okolici gradu sprehajal lani, ne more verjeti, kaj vse lahko naredi otroška objestnost,” opozarja na grmski vandalizem Marija in kliče na pomoč varuhe narave. Pomoč je iskala tudi pred dnevi, ko se je s svojim možem oglasila v večernih urah v novomeškem Zdravstvenem domu. Mož si je pri varjenju poškodoval oko. Imel je hude bolečine, vendar ga dr. Mijočeva ni sprejela, ker je odhajala na zasluženo večerjo. Na prošnje, naj le pogleda oko, pa “se je drla”. Brez težav je poškodovanca sprejela dr. Morelova. I. T. z Bučke moti otvoritev asfaltirane ceste Dol. Radulja-Sela-Križe, češ da niso bili povabljeni vsi, ki so plačali gradnjo te ceste. Tudi brat brata ni povabil, sramota! Na koncu smo sprejeli pohvalo: Bosiljka Zupančič z novomeških Mestnih njiv je pohvalila sedanjo urejenost dolenjskih železniških postaj, tega, daje bila za to potrebna stoletnica, pa ni komentirala. Peter Bučar, ki nas je obvestil o nenavadnem in izredno redkem dogodku, je poklical še po telefonu. “Rad bi, da zapišete še ostale tri polhaije, s katerimi smo v Klečki gmajni skupaj polharili in ujeli polšjega vraga. To so Franci Struna, ki je bil vodja polharije, njegov sin Tomaž in brat Jože.” Thko, da se ve! JR V Čigava bo dvakrat prodana hiša? Ljubljančanka je hišo prodala Novomeščanu Žlajpahu, kasneje pa še specialcu Kbnčaiju, kije Žlajpahova sinova nasilno izselil - Zadeva dobila politične razsežnosti NOVO MESTO - Zgodba o novomeški družini Žlajpah, ki sojo 10. oktobra nasilno izselili iz dvakrat prodane hiše na Bezenškovi 14 v Ljubljanice spet razburila duhove slovenske javnosti. Zgodba se je začela 27. julija letos, ko je Novomeščan Janez Žlajpah sklenil pogodbo z Marijo Lušin o nakupu hiše na Bezenškovi 14 v Ljubljani. Pogodba je bila sklenjena ob prisotnosti Žlajpahovega odvetnika, istočasno pa je Janez Žlajpah lastnici izročil tudi prvi del kupnine oziroma 40.000 nemških mark, ki naj bi jih le-ta potrebovala tudi zato, da bi izplačala odškodnine dotedanjim podnajemnikom. V hiši, ki je bila precej zanemarjena in sploh slabo vzdrževana, so takrat namreč živele še tri družine. Ker seje prvi izselil podnajemnik, kije stanoval v kletnih prostorih, je Lušinova 8. avgusta Žlajpahu izročila ključe od vhoda in od kleti, s pogodbo pa se je zavezala, da bo celo hišo izpraznila do konca septembra. Žlajpahovi so po tem času že opravili nekatera obnovitvena dela v kletnih prostorih, ki so bili zelo zane-maijeni in popolnoma neprimerni za vselitev. Tik pred rokom za vselitev je Lušinova zamanjala ključavnice, saj je dva dni pred iztekom roka hišo prodala drugemu kupcu, obenem pa ni hotela sprejeti preostalega dela kupnine, ki ji jo je Žlajpah hotel izročiti zadnji dan dogovoijenega roka, češ daje hišo prodala nazaj svojemu možu, Žlajpahove pa naj bi o prekinitvi kupoprodajne pogodbe obvestila tudi pismeno. Še preden pa so prišli do njenega moža, so od sosedov izvedeli, da je hišo 28. septenibra -torej dva meseca kasneje kot Žlajpahu - v resnici prodala Janezu Končarju, oziroma njegovi ženi Mojci. Po nasvetu odvetnika je Žlajpah kupnino deponiral na vpogled, da bi lahko kasneje dokazal, da je on pogodbo izpolnil. Kljub vsemu so se Žlajpahovi 1. oktobra vselili v kletne prostore, saj sta oba sinova Boštjan in Matej študenta in je bilo kupljeno stanovanje namenjeno predvsem njima, saj so se prvi teden oktobra začela predavanja. Že naslednji dan je Lušinova poklicala policijo, češ da je nekdo vdrl v njeno hišo, vendar so policisti ugotovili le, da je Žlajpah zakoniti lastnik stanovanja, v katerem je bival, hkrati s policisti pa se je na Bezenškovi pojavil tudi Janez Končar, zaposlen v Specialni enoti policije MNZ, ki je od Žlajpahov zahteval, naj v roku ene ure izpraznijo stanovanje. Že ta dan pa je prišlo tudi do prepira, zaradi katerega so policisti Janeza Končarja in Janeza Žlajpaha zaradi kršitve JRM predlagali v postopek sodniku za prekrške. V naslednjih dneh se je začela zgodba razpletati - Žlajpahove so obiskali policisti in poslikali prostore, večkrat je zvonil telefon, vendar se potem ni nihče oglasil. 7. oktobra zjutraj je na vrata pozvonil domnevni poštar, ki naj bi prinesel telegram za Janeza Žlajpaha, ki pa je dan pred tem že odšel domov v Novo mesto. Sinova Boštjan in Matej “poštarju” nista hotela odpreti vrat, nakar je leta odšel, izgubil pa se je tudi telegram. Uro kasneje je specialec Janez Končar s sosedovega dvorišča preskočil ograjo in pretrgal telefonsko zvezo s hišo na Bezenškovi, potem pa s pomočjo še dveh spremljevalcev vdrl v stanovanje Žlajpa-hovih, kjer so Boštjana in Mateja pretepli, jima grozili, potem pa ju kar v pižamah skupaj z Boštjanovim dek- letom odvlekli na dvorišče. Ko sta Žlajpahova iz bližnje trgovine hotela poklicati na pomoč policijo, so se ju napadalci lotili še enkrat. Policisti so malo kasneje sicer prišli, vendar niso ničesar ukrenili. Po tem dogodku je zadeva z dvakrat prodano hišo prišla na naslovne strani časopisov, zaradi vpletenosti specialcev pa je dogodke na televiziji komentiral celo notranji minister Andrej Šter, ki pa je zanikal, da bi bili specialci na Bezanškovi ukrepali po službeni dolžnosti, kot da s tem dopušča, da se zakoniti varuhi reda in miru lahko v svojem prostem času ukvarjajo s kriminalnimi dejanji. 13. oktobra so Boštjanu Žlajpahu dovolili, da v spremstvu odvetnika iz KLIC V SILI NOVO MESTO - Otroci in starši, ki imate kakršne koli težave, lahko pokličete na telefonsko številko (068) 341-304 v četrtek med 18. in 20. uro. Na vaš klic bo čakala psihologija Irena Mohorovič. TREBNJE - Na vprašaja otrok in odraslih odgovarjajo strokov jaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je (068) 44-293. hiše pobere osebno lastnino Žlajpa-hovih, vendar je po nasvetu odvetnika, ko so ugotovili, da so onesposobili ključavnice na njihovem avtomobilu, v katerega so želeli stvari zložiti, s svojim početjem odnehal ter stvari pusti v hiši. Avto so kasneje z dvorišča odvlekli policisti in ga kasneje predali Žlajpahu, ki se še vedno ukvarja z odstranjevanjem neznane plastične mase, s katero so mu napadalci zalili ključavnice. Zadeva z dvakrat prodano hišo bo doživela svoj epilog na sodišču, saj so Žlajpahovi že vložili tožbo. . ________ „ I. VIDMAR V NEDELJO RAZSTAVA PASEMSKIH MAČK NOVO MESTO - Felinološ-ko društvo Ljubljana, v katerega so včlanjeni tudi dolenjski ljubitelji mačk, bo v nedeljo, 23. oktobra, v osnovni šoli Grm priredila tradicionalno društveno razstavo pasemskih mačk. Odprta bo od 10. do 18. ure, nanjo pa so vabljeni vsi, ki jih te domače živali zanimajo. Ob tej priložnosti lahko dobijo tudi strokovne odgovore na svoja vprašanja. BOŠ VIDEL, KAJ DELA DOLENJC - Slovenska televizija je z navdušenjem sprejela scenarij prireditve "Boš videl, kaj dela Dolenje", ki jo Dolenjci sami pripravljajo za Martinovo, kibo 11. novembra v novomeški športni dvorani. Nastopili bodo samo dolenjski ansambli: Lojze Slak s Fanti s Praprotna, ansambel Franca Miheliča, Henček, Rompompom, ansambel Tonija Verderberja, Fantje z vseh vetrov in ansambel Petra Finka. Sodelovali bodo tudi člani Modre kronike in folklorne skupine Kres. Na sliki: pregled scenarija prireditve z vodji ansamblov. (Foto: J. Pavlin) Pa nuj še ti babo! Stara ženska prosi podgorskega fajmoštra: “Gospod, bi mi kaj šenkali, da bi si firkelc mesa kupila. ” “Mesa?” “Saj veste, da je danes abfartno (Auffahrt = vnebohod). Na ta dan še ptič ptiča uje, samo da meso je. ” "Pa nuj še ti babo!” ji urno odvrne fajmošter. Denar mora krožiti Metličan Polde Knafelj je v gostilni potegnil iz žepa starojugoslovanski stodinarski bankovec s kraljevo podobo, ga malo podržal pred sabo, nato pa resignirano dejal: “Lep si, Aleksander, ampak iz mojega žepa boš moral ven!" Alfonz Mucha, drugi Metličan, pa je pripomnil: “Denar mora krožiti! Bolj bo krožil, lepše bo na svetu. ” Zmerom bo prašeč pri hiši Soteščan je na sejmu prodal kravo, pa se je z znanci v krčmi zapil in se krepko nakresan vrnil domov. Ko je žena to videla, se je razburila: “Da te ni sram! Za denar, ki si ga zapil, bi lahko kupil že lepega prašiča!" Mož pa prepričljivo: “Molči, Mica! Nič ni izgubljenega! Dokler bom jaz živ, boš zmerom imela prasca pri hiši!" NAJBOIJ UREJENA DOMAČIJA - V turističnem društvu Adlešiči se dobro zavedajo, kako velikega pomena je za tamkajšnje kraje razvoj turizma. Da pa bode privabili turiste, morajo imeti tudi urejene domačije. Zato so letos prvič ocenil1 urejenost domačij in njihove okolice, nadaljevali pa bodo tudi v prihodnjem leM ko bodo ocenjevali še poslovne prostore. Letos med ocenjenimi kmetijami ni bile bistvenih razlik, najbolje pa so se odrezale družine Bunjevac iz Marindola, Vlašd iz Jankovičev ter Vidnjevič iz Paunovičev. Na fotografiji: eden od predsednikov TV Adlešiči Boris Raztresen (na levi) predaje nagrado za najbolj urejeno domačijo f KS Adlešiči Jožici in Niku Bunjevčevima. (Foto: M.B.-J.) itMfitit V' Bojan Kjilt _ Zaskrbljen je “Zelo me skrbi za ženo, kajti v ted neutju je šla v mesto. ” “Kaj še boš bal, saj še ni prestara, ^ bo že znašla! Če ne, bo pa stopila1 kakšno trgovino. ” “Prav tega pa se najbolj bojim. ” Pri psihiatru Žena pride k psihiatru r prošnjo, rA ji pomaga, ker njen mnogo starejši rrA zatrjuje, da je leteči krožnik. “Pripeljite ga k meni, "pravi zdrtF nik. » “Prav rada ga bom pripeljala, toP povejte mi, kje naj pristane." Brez roga je "Čestitam vam za biserno poroP Pa mi, prosim odgovorite na tole V rašanje: ali tisti slovenski pregovor, A ima star kozel trd rog res drži?" t ! “Pri nama že ne! Kajti moj kod moj mož, je že šestdeset let brez vsoP ga roga. ” O. ^ OO