popolnjevala in poizkuš»la ugotoviti stanje za vso poročila socialnO'Sdrav«tvenega »krb»tva, ki ga je podala tovarišica Nada Orm«kova, je bil raaviden trud odbora, da bi, čo ne fcrajno, vaaj trenutno olttjšttl poloiaj najpotrebnejšim tovarišicam in tovarišcm. Doseglo se je v tem pogledu tnnogo, toda v primeri s trudom bi bilo želeti še večjih uspehdv in večjega razutnevanja javnosti. aeirtanek, ki je brajal dve 1-n pol Ufl, jc pokaHftl inujno«t rešitve problerna brdtposelnosti in to tfajne ter c«lotne čim prej«. Tajnik odseka »B. u. a.« Prvl sestanek brezposelnih tovarlšev Dne 8. t. m. se je vrSil prvi sestanek ljubljandcih brezposelnih učiteljskih abiturientov v čitalnici. Namen tega sestatfcka je bil inforflvirafi ljubljatiske tovarišice in tovarise 0 dfchi ods&kovega odbora in o trenuitnih izfjledih na rešitev brezposelnosti. Sestanek je ob prisotnosti zastopnika sekcije JUU, sekcljskega tajnika tov. Kumlja otvoril predsedft& odseka Vojko Jagodič. Po uvodnih formalnostih je v stvarnih besedah orisal poslediče brezposelnosti v obče narodTicm, ctažavnem in narodino-prosvetoem življenju. Za terrt je oČrtal delo, katerega rezultati so se nedvomno pokažak v debatah, ob piriliki obravnavanja drž. proračuna. Saj je gotovo, da je poslanica poslana ob priliki jesenskega tečaja vsem narodnim predstavnikom, zbudila zanimanje in pokazala nujnost resitve problema brezposelnoti. V nadaljnjem je analiziral vptašanje, če je pri nas faktiono res že nastopila hiperpr&dukcija učiteljstva. Odgovor na to je bil, dia Še ždaleka ne, ker lmamo še poLno šol, kjer se ne poučuje, drugod zopet Se !kaže potreba po novih raEredih, šolah in 6 tetn po ftovih učnih moceh. Po vsem tem se je vnel živahen 'raz^ovor o redukcijah. Tovariš predsednik je ftato objasnil redukGijam nasprotno stališče odbora, ker bi bile te le trertutna in n^učinkovita rešitev brezposelnosti, ki bi v resniči le &e poslabšala celoten položaj. To stališče je s stv&rnimi dokazi podt>rl sekcijski tajnlk tov. Kumelj, ki je tudi določno izjavil, da je stanovska Ofgani2acija protl redukcijam, navedel za to ražloge ih pojasnil, da odsek ne mote sprejemaiti skkipov, ki bi bili v nasprotju z načeli sekcije. V zvezt s tem je nato tov. predsednik fia!kazal par stvarnih rešitev, kakor je upokojitev vseh, ki imajo več kot 35 slurbefiih let. Bila bl pa to samo delna te&itev, hikakor pa ne taka, ki bi jo bilo želeti. Sledilo je poročilo tovarisa taj«ika Mirka Kuglerja, ki je pokaealo slcdeče statistične ugotovitve: V letih 1931., 1932. in 1933; je v Ljubljani in Mariboru obsolviralo na drž. učiteljskih šolah 244 gojencev in 409 ^ojettk, na zasebnih uciteljskih šolah pa 144 gojenk. Ako k tem prištejemo še 13 absolventov, ki so končali izven naše banovine, ter so se že prijavili odseku, je vseh 810. Od teh jih je v drž. službi 27 ali 3.3 odst., v dnevnicarski 7 ali 0.9 odst., službo iz bed. fonda jih ima 73 ali 9%, začasno zapošlitev pa 16 ali 2 odst. Dalje je zanimiva statistika o socialnem stanju abiturientk in abiturientov. Hčera in sinov višjih drž. urad^nikov je 9%, nižjih 30 ods*., privatnih višjih uradnikov 3;5 odst. nižjih 3 odst., trgovcev 3.5 odst., obrtinikov 9.3 odst., kmetov 16.6 odst, delavcev 3.5 odst., učrteljev 6.1 odst,. brez očeta in matere jih je 3 odst., brezposekuh stairšev 1.2 odist., brez očeta pa 14.5 odst. Ta statistika se bo se iz-