nostim  metafikcije: npr. n en e h n e ­
m u dvom u o sm iselnosti pisanja, 
odprtosti in nedoločenosti, značil­
nim  načinom  organiziranja zgodbe 
(zgodba znotraj zgodbe, junaki be ­
rejo o svojih življenjih, nizanje kon ­
trad ik to rn ih  situacij), še posebno  
n ad ro b n o  pa up o rab i 'popu larn ih  
oblik’ ozirom a žanrov: ljubezenske 
zgodbe, znanstvene fantastike, kri­
m inalnega rom ana, motivov, zna­
nih iz pornografskega čtiva in s tr i­
pov. Te značilnosti ilustrira s š te ­
vilnimi prim eri, največkrat s Fow- 
lesom (Zenska francoskega poročni­
ka), Cooveijem, B ^rthom  in Brau- 
tiganom. Zanimivo je, da  je  »kot 
postm odern is tično  delo  p redstav ­
ljen tudi Robbe-Grilletov rom an  
La Jalousie, saj večina njegovih 
in terp re tov  trdi, d a  s p o s tm o d er ­
nizm om  začenja šele v Djinnu. Ne­
m alokrat sta om enjena in citirana 
tudi B orges in Flann 0 ’Brien, brez 
pridržkov, ki se ponavadi ponavlja­
jo  ob  n junih delih, češ da  sta oče ta’ 
postm odern izm a, ne  p a  sam a post­
m odern ista , a če W aughova post­
m odern izem  razum e kot gibanje, 
je tako ravnanje razumljivo.
Iz navedenega je  m ogoče opaziti, 
da  avtorica sprem lja metafikcijo 
večinom a p rek  rom aneskn ih  bese ­
dil, k ar  bi bilo lahko sporno, saj je 
p rav  postm odern izem  na  novo 
uveljavil k ra tko  prozo. Zgodi p a  se, 
d a  je  Cooverjeva knjiga Prick- 
songs & Descants po im enovana za 
rom an, čep rav  gre vsekakor za 
zbirko krajših proznih  besedil. Ne­
kaj malega je spregovorjeno  tud i o 
zbliževanju proze in esejistike ozi­
ro m a  teorije, p r i  čem er  so om enje­
ne opom be pod  besedilom , im ita­
cije 'l ite rarnoteoretičn ih  štud ij’ v 
uvodih in zaključkih rom anov, 
v endar W aughova (s pom očjo ru ­
skih formalistov, p redvsem  Šklov- 
skega in Jakobsona) sklepa, d a  gre 
tu  p rep ro s to  za opozarjanje na  jezi­
kovni značaj besedila. N asploh se 
zdi, d a  knjiga s svojo 'znotrajlite- 
r a rn o ’ koncepcijo  pojm a p rep o ­
gosto zaide k zasledovanju s tru k tu ­
raln ih  elem entov obravnavanih  
metafikcij, izpušča p a  tisto njihovo 
raven, ki p res to p a  'znotrajtekstual- 
nost’. V sekakor opazuje in sp rem ­
lja svoj p rob lem  v toliko besedilih, 
da  po  tej plati, z vsemi p rim erjava­
mi s tru k tu re  in  jezikovnih značil­
nosti posam eznih  del, lahko služi 
kot koristen  vodnik  v svet m etafik­
cije. Pa še p r ipom ba subjektivne 
narave: če je metafikcijsko zbliža- 
nje proze in teorije pripeljalo ob 
vplivu teorije n a  prozo tudi do o b ­
ratnega, kar je na najboljši način iz­
kazano v B arthovih 'teoretičnih ' 
tekstih, na  p r im er  v znam enitem  
The Literature o f Exhaustion, je  tu 
W aughova najbrž še kar preveč 
m odernistična; razen m estom a d u ­
hovitih uvodnih  citatov k posa ­
meznim  poglavjem, p o b ran ih  iz 
metafikcijske prakse, gre tu  ven­
darle  za teorijo  v pravovernem  po ­
m enu  besede.
Andrej Blatnik
D VE KNJIGI O AMERIŠKI  
PRIPOVEDNI PROZI 
Š E ST D E SE T IH  LET
M$x F. Schulz: Black H u m or  
F iction  o f  the Sixties.
A Pluralistic D efin iton  o f  Man 
and H is VVorld.
Ohio University Press, 1973, 1980K
Manfred Piitz: The Story o f  
Identity. A m erican F iction  o f  
the S)xties.
Stuttgart, 1979 (Amerikastudien,
Bd. 54.)
Oba avtorja se ukvarjata s skoraj 
enakim  korpusom  besedil. Gre za 
rom ane in krajšo pripovedno  p ro ­
zo Johna  Bartha, K urta  V onnegu­
ta, J. L  Borgesa, Thom asa B erger­
ja, Thom asa Pynchona, Roberta 
Cooverja, B rucea J. Friedm ana, 
Charlesa W righta, R icharda Brau- 
tigana, Luka R hineharta , Ronalda 
Sukenicka .in Vladimirja N aboko­
va -  za avtorje torej, ki so zlasti v 
šestdesetih  letih v am eriški knji­
ževnosti pisali dela  s pom em bnim i 
literarnoevolucijskim i inovacija­
mi, a jih  pri nas šele v zadnjem  
času sporad ično  omenjajo, le re d ­
ke izmed njih (Vonneguta, N abo­
kova, Borgesa, Bartha) prevajajo
ter  brez natančnejših  analiz um eš­
čajo povečini v kontekst postm o ­
dernizma. Tako Schulz kot Piitz se 
izogibata li te ra rnosm ern im  ozna­
kam  -  slednji npr. uporab lja  pojm a 
»nova proza« in »postm odern i­
zem« izključno v narekovajih. 
Kljub tem u pa -  seveda vsak s svo­
jim m etodološkim  pris topom  -  iz­
črpno  opišeta tem atske, žanrske, 
kompozicijsko-poetološke, slogov­
ne, ideološke, estetske in sociokul- 
tu m e  d iskrim inante obravnavane­
ga k o rpusa  besedil.
Schulza predvsem  zanim a t. i. 
črn i h u m o r kot spoznavno-etični 
odnos do  sveta, ki je im pliciran v 
specifični estetiki om enjenih  av­
torjev in ki po  njegovi razlagi izhaja 
iz epistem ološkega te r  ideološkega 
pluralizma, iz posam eznikovega 
konform izm a v m nožični družbi, iz 
negotovih v rednostn ih  sistemov. 
Ta duhovna, d ružbena  in ideolo­
ška podlaga proze črnega hum orja  
se vpisuje tako v njeno motivno-te- 
m atsko zgradbo (npr. posam ezni­
kovo iskanje oz. izmišljanje vzor­
cev, ki naj urejajo njegovo izkušnjo 
s kaotičnostjo zgodovine in d ruž ­
be, p rob lem  konform ističnega ju ­
naka) kot v kompozicijske in slo­
govne postopke (npr. t. i. parodični 
om nibus, perspektiv izem  vidikov).
Piitz p a  vidi rek u ren tn o  in inva- 
r ian tno  zgradbo te p ripovedne 
proze v posebni sintagm atiki zgod­
be o identiteti, ki doživlja p o m en ­
ljive razvojne prem ike -  p roblem  
identitete se tran sp o n ira  z ravni li­
te ra rn ih  likov na raven sam e nara ­
cije in končno  na raven bralčeve 
recepcije ozirom a in terpretacije  
Pripovedovanega. Tudi Piitz u p o ­
števa d ružbeno  ozadje teh  li terar­
nih del (podobno  kot Schulz po ­
udarja  krizo iden titete  v pluralni, 
množični družbi), a  šele p rek  d o ­
slednega upoštevanja mediacij- 
skih diskurzov (zlasti psiholoških 
in socioloških teorij o identiteti in 
d ružben ih  vlogah).
Schulzov analitični termin, črni 
humor, je prevzet iz kritiške rabe. 
Avtor se zaveda njegove ohlapno­
sti -  ni niti žanrsko niti literarno- 
srnerno dovolj razlikovalen (nevar­
nost ahistorične rabe), prav tako ni
dovolj m orfološko nazoren in opi­
sen. Kljub tem u p a  vztraja pri 
njem, in čeprav m u v uvodnem  p o ­
glavju m anjka m etodološka kon ­
sis tentnost in dorečenost, ko skuša 
ta razred literarn ih  del ločiti npr. 
od d ram e absurda, od eksistencia­
lizma, od nadrealistične gro­
tesknosti, od drugih  vrst komike, 
čeprav  tudi kasneje uporab lja  he ­
terogene in nesistem ske razliko- 
valno-opisne kriterije, m u  do  kon ­
ca knjige ob analizah posam eznih 
avtorjev vendarle  uspe oblikovati 
dokaj nazorno  in določno p red s ta ­
vo o tej prozi. Prav tako jo  tudi ča­
sovno in p rosto rsko  locira: gre za 
p re težno  am eriški pojav predvsem
v šestdesetih  letih.
Prva globalna določnica p ripo ­
vedne proze črnega hum orja  je 
»metafizika m nogoterosti« (the 
m etaphysics of multiplicity). Vse 
diskurzivne različice realnosti so 
za to prozo zgolj enakovredni m i­
selni konstruk ti v smislu rad ika l­
nega gnoseološkega perspektiviz- 
ma. Predstavljeni svet je  diskonti- 
nuiran, vzrok in posledica sta v 
njem  skrajno različna, družba, zgo­
dovina in vesolje so sami po sebi 
kaotični, entropični, posam eznik v 
njih je kot v labirin tu  (Borges) ali v 
sobi z zrcali (Barth) te r  skuša z d o ­
mišljijo vanje projicirati red  in sm i­
sel, kar p a  se vedno znova izjalovi. 
Crni h u m o r razvije prozne oblike, 
ki so izrazito avtorefleksivne: zave­
dajo se tako svojega ontološkega 
položaja kot svoje um eščenosti v 
neskončno  drugih  možnih d iskur­
zov, perspektiv. Pri tem  ta proza po 
Schulzu uporab lja  naslednje po ­
stopke za slabitev m onološke 
enoum nosti: zabris meje m ed av­
torjem  in pripovedovalcem , obču t­
no  avtorjevo priso tnost v besedilu, 
m odeliranje sedanjosti kot paro- 
d ične rekonstrukcije  preteklosti, 
parod ično  predstavljanje drugih  
možnih svetov, ki pa ostajajo ena­
kovredni, rahljanje trdne  fabule z 
neodvisno vlogo naključij in povr­
šinskih drobnarij.
Druga p om em bna značilnost je 
»razsmišljanje jaza« (the unsen- 
sing of the self) in p ripovedni po­
stopek, ki ne potrju je tem atske
teze, ki jo  uvaja. V prozi črnega h u ­
m orja je  večji pou d arek  pripove­
dovanja na  »zunanjih« silnicah, ki 
opredeljujejo  jaz (tako d a  je  le-ta 
zgolj seštevek dan ih  in umišljenih 
d ružben ih  vlog, ločen od fenom e­
nalnega in noum enalnega), kot pa 
na njegovi notranjosti, iskanju 
smisla. Jaz kot preverljiva, o p red e ­
ljiva, celo m ožna en tite ta  je po 
Schulzu izginil v ironičnem spreje­
m anju  sveta b rez metafizičnega 
središča, ki je fragm entariz iran  v 
množico realnosti. Vonnegutovi 
rom ani (npr. God Bless You, Mr. 
Rosewater, 1965, in Cat's Cradle, 
1963) kažejo razločen pripovedo- 
valčev o d p o r  do  potrjevanja teze, 
ki jo  vpeljuje -  vsak d iskurz  je  »la­
žen« in »resničen« le glede na  člo­
vekove potrebe, zato V onnegut 
podvom i v ku ltu ro  kot sek to r za 
proizvodnjo v redno t (npr. skepsa 
do  krščanskih  etičnih postu latov  v 
sodobnem  svetu vodi v k om prom i­
tiranje -  čep rav  ne v odločno zani­
kanje -  k rščanske tradicije sploh; 
prim. rom an  iz 1965).
»Politika parodije« (the politics 
of parody) v prozi črnega hum orja  
hoče pokazati, da ni n o bene  konč­
ne realnosti, ki ne bi bila že odsev 
fantazije, konvencije (prim. N abo­
kov, Lolita ali Ada). M nogo najbolj­
ših del črnega hum orja  pa ro d ira  
referencialne okvirje, kategorialne 
im perative, v rednostne  sistem e fi­
lozofije, teologije, znanosti, zgodo­
vine, vse tisto, s č im er subjek t u re ­
ja  kaotičnost izkustva. Parodija v 
č rn em  h um orju  ni več -  tako kot v 
tradiciji -  sredstvo, s katerim  lite­
ra tu ra  kom ično predstavlja času 
nič več ustrezne  tem e in postopke 
kot gole klišeje, z nam enom , d a  bi 
spet vzpostavila n a  videz pristnejši 
stik z novim zgodovinskim stanjem  
sveta. Parodija tu  zgolj postavlja 
novo vizijo sveta ob  p o r tre te  že o b ­
stoječih modelov, p ri čem er  si pa- 
rod is t ne  lasti več večje stopnje 
resničnosti. Tako je  npr. Pyncho- 
nov rom an  V. (1963) pravi parodi- 
stični om nibus (oponašanje vo­
hunske  zgodbe, rom ance, politič­
nega rom ana, viktorijanske p usto ­
lovske zgodbe itd.), R. Coover (The 
Universal Baseball Association,
1968) p a  s kom binacijo  sakralnega 
(aluzije na  S taro  in Novo zavezo) in 
profanega (zgodovina in pravila 
baseballa) p rob lem atiz ira  tiste po ­
stulate, na k atere  se je  sub jek t vča­
sih lahko opiral (božja previdnost, 
usoda, svobodna volja), s tem  da 
pokaže njihovo no tran jo  protislov­
nost.
Zadnja tem eljna določnica proze 
črnega hum orja  je »estetika nem i­
ra« (the aesthetics of anxiety), ki iz­
haja iz protislovij konform istične­
ga junaka. Njegova volja do tega, 
da  bi udejanil d ružbeno  veljavne 
ideale, da  bi svojo avtentičnost na ­
šel v identifikaciji z občim i mesti, s 
statističnim  povprečjem , je  bloki­
rana  z njegovo nezm ožnostjo  spoz­
nati in razum eti d ružbene  v redno ­
te, a rb it ra rn a  in h itro  sprem injajo ­
ča se pravila, k ijih  d ik tira  m asovna 
te r  po trošn iška d ružba  (npr. v ro ­
m a n u  J. Hellerja Catch 22, v Wrigh- 
tovem The Wig, 1966, ali Friedma- 
novem  Sternu, 1962). Friedm anovi 
junaki so brez no tran je  kom plek ­
snosti in samozavedanja, so le dvo­
dim enzionalno u telešenje okoliš­
čin in naključja, p ri W rightu p a  je 
notranji človek enak zunanjem u 
videzu, ki je  vsota m ed seboj za­
menljivih uporab ljen ih  proizvo­
dov. Ta protislovja v junak ih  vzbu­
jajo nape tost in nem ir, ki p a  v prozi 
črnega hum orja  n ista  m odelirana 
niti hero ično  niti tragično, am pak 
-  tako zaključuje Schulz svojo knji­
go -  komično, vseskozi p rep le teno  
z značilnim  strahom  (Angst) 20. 
stoletja.
Piitzova knjiga je  m etodološko 
koherentnejša, upošteva in anali­
tično p reverja  tud i sodobnejša do ­
gnanja li terarne  vede (struktura- 
listično naratologijo, tekstologijo, 
recepcijsko estetiko  in pragmati- 
ko). V izbranem  ko rpusu  besedil iz 
am eriške proze šestdesetih  let 
p redvsem  s sinhron im  opisom  
prepozna  posebno  tem atsko  pod ­
zvrst, ki jo  določajo rek u ren tn e  
s tru k tu re  -  po im enuje jo  zgodba o 
identiteti (the story  of identity  oz. 
identity  story). Zgodba im a tu  -  v 
skladu z izročilom Proppa, Bre- 
m onda, Greimasa, Todorova -  na ­
tančno  določen term inološki po ­
m en (tj. rec it v naspro tju  do  dis- 
cours, se pravi b inom  zgodba -  p r i ­
poved). R ekuren tp i vzorec zgodbe 
o identiteti je  takšen:
a) v izhodiščni situaciji je agens 
m odeliran  v nezadovoljstvu z d a ­
nim stanjem, ki ga opredelju je ta  
dve kon trastn i sem antični polji 
( e n o tn o s t : razcepljenost),
b) junakova želja, d a  bi presegel 
izhodiščno stanje in prečkal ločni­
co m ed dvem a poljema,
e) p riso tnost dejanskih  oz. um iš­
ljenih nasp ro tn ih  sil, ki ovirajo 
sp rem em bo  njegovega položaja,
č) obstoj m ediatorjev, ki so agen­
sov in s tru m en t v boju pro ti na ­
sp ro tn im  silam,
d) boj se bodisi aktualizira (sledi 
p rem ik  iz enega polja v drugo) bo­
disi ne in posam eznik ostane v n e ­
zadovoljivem stanju, k ar  ga vodi v 
končno frustracijo,
e) če velja p rva varianta, sledi 
prizadevanje p reseči sfero, ki negi­
ra identiteto, in doseči p rvo tno  že- 
ljo,
f) boj se končno  izide -  bodisi v 
obliki tem eljne d ihotom ije uspeh : 
neuspeh  bodisi z vm esno varianto 
delnega (ne)uspeha.
Ta najsplošnejši nara tivni vzo­
rec m ora  seveda Piitz pom ensko  
konkretizirati. Sem antično polje, 
ki je nasp ro tn o  agensu, ima po ­
m enske atribute: odso tnost identi­
tete, disperznost, razcepljenost, 
alienacijo jaza, polje, ki ga skuša 
doseči, pa  je iz neposredn ih  po ­
m enskih nasprotij le-teh.
Že na  začetku av tor opozori na 
interrelacije m ed tem atiko  teh 
zgodb in določenim i potezam i 
splošnega ku lturnega kompleksa: 
očitna je vzporednost m ed temi 
narativnim i sintagm am i in števil­
nimi hevrističnim i m odeli sodob ­
ne sociologije in psihologije, zlasti 
teorijam i vlog in identitete.
Užitek v form alnih  postopkih  
Pripovedovanja (Scholes govori o 
novih fabulatorjih, ki se upirajo  
realističnim prezentacijskim  te h ­
nikam) in nagnjenost k fantastič­
nem u v obravnavani prozi po Piit- 
2u historično izhaja iz oživitve 
nove »romance« (glede na  trad i­
cionalno razlikovanje bolj fanta­
stičnega žanra  »romance« od  »no­
vel«), s truk tu ra ln i vzrok za dom i­
nacijo no tran je  referencialnosti 
besedil p a  vidi v fikciji kot pom irit­
vi oz. kompenzaciji za izgubo iden ­
titete v sodobnem  svetu (po Ker- 
m odu govori o »concord fictions«). 
Domišljija n am reč  v zgodbah o 
identiteti igra ključno vlogo pri p o ­
sameznikovi samodefiniciji. V pra­
šanje o identiteti je povezano z iz­
vori am eriške književnosti, k ije  od 
Crevecoeurja, Cooperja do  tran- 
scendentalistov, Em ersona, Whit- 
mana, Melvilla in H aw th o m a po­
vezana s koncepcijam i nonkonfor- 
mizma, zanašanja na  sam ega sebe, 
zanikanja postu latov družbe, p ra ­
vice posam eznika nasp ro ti institu ­
cijam ipd. To vprašan je je  šlo prek 
faze alieniranih, eksistencialistič­
no  obarvanih  junakov  Bellovva, Sa- 
lingerja in M alam uda in faze ako- 
m odacije do  težnje po domišljijski 
sam okreaciji (bitniki, porajajoča 
se kon trak u ltu ra  v začetku šestde ­
setih let). Ta faza odpravlja im pe­
rative stroge racionalnosti, ki je 
vprašanje o identiteti privedla v 
slepo ulico, in uvaja dom nevno 
novo, osvobajajočo, orgiastično 
iracionalnost, osvobajanje izpod ti­
ranije višjih smislov, vrednostn ih  
in spoznavnih sistemov. Tudi 
Barth, Nabokov, V onnegut, Brau- 
tigan, B arthelm e, Pynchon, Suke- 
nick idr. izvedejo analogen obrat 
m odern ističnega mitotvorja: gre 
zgolj za zasebne fantazije, ki n im a­
jo  več vzporednih  predob lik  v p re ­
teklosti, a  še vedno izpolnjujejo 
funkcijo m itičnih zgodb -  vsaj na 
domišljijski ravni zagotoviti eno t­
nost kaotičnosti fenomenov. Gre 
za svojsko m itoterapijo , ki pa  je 
um eščena  v tak fikc^jski kontekst, 
da jo  spro ti kritizira, relativizira. 
Zasebni miti so prikazani na  način 
t. i. » transform acijskega humorja« 
(po A. J. H ansenu): Ie-ta zrcali p ro ­
ces verbalnega nanašanja dom iš­
ljijskih vizij na  d an a  izkušenjska 
stanja. Zlasti pogosto si junaki 
zgodbe o identiteti izmišljajo nove 
družbene  vloge, s č im er skušajo 
preseči d ik tat d ružben ih  norm .
Piitzova knjiga nato  z analizami 
tvornosti posam eznih  avtorjev
skuša  orisati sp lošen razvojni tok v 
razvoju am eriške »nove proze«: 
iden tite ta  je sprva p rob lem  p r ip o ­
vednih  karakterjev, nato  p rob lem  
karak terja  sam e pripovedi (njene­
ga ontološkega in gnoseološkega 
statusa, oblikovnih in kompozicij­
skih te r  žanrskih  konvencij, n jene 
zgodovinske in d ružbene  um ešče­
nosti), končno  pa  bralčevega in­
te rp re tiran ja  in rec ip iran ja  p lu ra ­
lističnih svetov, stilov, vidikov, p e r ­
spektiv, o d p r te  kom pozicije zgodb 
o identiteti.
B arthova zgodnja dela se ukvar­
jajo  s p rob lem i sodobnega nihiliz­
m a in absurdnosti, poznejša, zlasti 
The Sot-Weed Factor (1960) p a  raz­
iskujejo nevarnosti fikcionalizacije 
in aplikacije m itopejskih  shem  na 
zgodovino in vsakdanjost. Ta ro ­
m an je  koncip iran  kot razširjen 
p rozni k om en ta r  na pesnitev E. 
Cooka iz 1709; iz gradiva tega fikcij- 
skega dela, ki se vendarle  nanaša  
na  zgodovinsko stvarnost, si izpo­
soja posam ezne prvine in s tem  po ­
stopkom  izraža dvom  o m ožnostih 
enoum ne  zgodovinske resnice. 
Zbirka novel Lost in the Funhouse 
(1968), ki so pravzaprav poglavja 
poetološkega ro m an a  o avtorju  in 
njegovi govorici, izgubljeni v labi­
r in tu  sveta, še stopnjujejo skepso 
do  s leherne oblike »realnosti« 
tako daleč, d a  se že izgublja en o t­
nost teksta  (ki po  H ollandu ustreza  
izgubi posam eznikove identitete).
R ichard B rautigan v svojih ro ­
m an ih  (npr. Trout Fishing in Ameri­
ca, 1967) in teg rira  pas to ra ln i od- 
nps do  sveta, njegove topose, m oti­
ve, žanrske poteze v svoje lastne 
shem e. Pastoralni eskapizem  im a v 
am erišk i književnosti že dolgo tra ­
dicijo; B rautigan projicira pas to ­
ra lne  prvine m ed  an tipastora lne, 
kar  signalizira dezintegracijo  idej, 
k ijih  na  videz uveljavlja. Poleg tega 
se bralec sooča z rastočo  tekstua l­
no  inde term inacijo  in uvajanjem  
povsem  a rb itra rn ih  zasebnih  p o ­
m ensk ih  kodov.
Thom as Pynchon se v svojih ro ­
m anih  (npr. V., 1963) posveča p ro ­
b lem om  posam eznikove rabe  h is ­
to rične imaginacije in diskurza, s 
katerim a skuša ureja ti entropič-
nost sveta. Ta »enciklopedična p ri­
poved«, ki kolažira naspro tu joče si 
vidike, p re tek lost in sedanjost, in­
form acije iz d ruge roke, li terarne 
parodije, kvazifilozofske refleksije, 
detektivski ro m an  in mitološke 
zgodbe, ironično preiskuje fikcio- 
nalizacijo pretek losti (kar je  v b ist­
vu m ehanizem  sleherne historio- 
grafije, k ad a r  hoče legitimirati 
iden titeto  neke skupine).
Posebnost R hinehartovega ro ­
m ana  The Dice Man (1971) je ta, da 
na  površini dem onstra tivno  ek- 
splicira teore tične p rob lem e jaza 
in vloge domišljije p ri sam oopre- 
deljevanju; junakovo  razmišljanje 
so akti v naraciji. Zanimiv je  tudi 
v rednostn i obrat: junak  ne teži k 
identiteti v sm islu enosti, tem več h 
koncepciji »protejskega človeka« 
(po Liftonu). Ze R hinehartova apli­
kacija avtobiografske forme, k ije  v 
svoji zasnovi že po tencia lno  shizo­
fren ična (pripovedujoči in doživ­
ljajoči jaz), kaže na  to d ispariteto .
Ronald S ukenick že bolj opazno 
p renese  težiš.če iden tite tne  p ro b le ­
m atike na  bralčevo recepcijo. S tra ­
tegija njegovih rom anov  (Up, 1968, 
Out, 1973) je dekonstrukcija  pripo- 
vednoproznih  konstan t (literarnih 
likov, prostora, časa, p ripovedo ­
valca). B ralec ne  zdvomi le v iden ­
tite to  likov (tehnika »stream  of 
character«  -  literarn i lik ni več p a ­
radigm a, ki enoti in zbira  pom ene, 
am pak  se nep res tan o  sprem inja, 
zanj so upo rab ljena  različna im e­
na, lastnosti enega lika p re ide jo  k 
d rugem u  lastnem u im enu  ipd.), 
am pak  tudi pripovedovalca 
(»stream of narrator«), s č im er 
bralec izgublja eno tno  referenčno  
točko v svoji recepciji, s tem  p a  raz­
p ad a  tudi k o h eren tnost teksta.
Tudi Vladimir N abokov d ra m a ­
tizira p rob lem e bralčevega odnosa 
do  zgodbe o identiteti. Njegov ro ­
m an Pale Fire (1962), ki delu je  kot 
■vrsta parodij, zlasti na  znanstveno 
kom entiran je  in izdajanje u m e t­
nostn ih  tekstov, vsebuje idejo, da  
so v množici odsevov za bralca vsi 
enako »realni«, da  imajo vsi enako 
sumljiv ontološki status. J. Lyons je 
v tem  rom anu  nam reč opazil sim ­
p tom atičen  o b ra t v razm erju  m ed
pesm ijo in kom entiranjem : navad ­
no li te ra tu ra  velja za fikcijsko p ro ­
jekcijo ljudi in sveta, k om en ta r  pa  
za del »realnega« življenja; p ri Na­
bokovu pa b ralec spočetka p re d ­
postavlja, d a  je  svet pesm i »rea­
len«, m ed tem  ko so kom entarji del 
domišljijske projekcije (kom enta­
to r  je literarn i lik iz izmišljene d e ­
žele).
N abokov po Piitzu zaznamuje 
zadnjo stopnjo v razvoju specifič­
nega p rob lem a am eriške li tera tu ­
re: njegova p reusm eritev  iden titet­
ne zgodbe v bralčev recepcijski o d ­
ziv se vpenja v širši kontekst raz­
vojnih značilnosti znatnega dela 
sodobne literature , ki se tud i uk ­
varja z (ne)zmožnostjo nedvoum ­
ne interpretacije , z veljavnostjo 
dane oz. p ro jic irane resnice, s sa- 
m ozanikanjem  tolažilne fikcije, s 
širjenjem tekstualnih  indeterm ini- 
ranosti, z n am ern o  dekom pozicijo 
proznih  konstruk tov  (prim. Iserje- 
vo analizo Becketta). Z vsem tem 
Po Piitzu sodeluje v novi, »postm o­
derni« tradiciji.
M arko Juvan
Ann Jefferson:
TH E NOUVEAU ROMAN AND  
THE POETICS OF FICTION
Cambridge University Press, 1980.
Tedaj, ko lite rarna  teorija, p re d ­
vsem anglosaksonska, z vidikov 
Postm odern izm a obravnava so ­
dobno  francosko literaturo, se v 
tem  sklopu običajno ukvarja z av­
torji novega rom ana . Tako ravna 
tudi ugledna oxfordska raziskoval­
ka Ann Jefferson v delu  The nou- 
veau roman and  the poetics o f fic- 
tion. S icer ni videti, d a  bi v njem 
sam a posebej spregovorila  o post­
m odernizm u, v endar je  tudi njeno 
kritično razmišljanje (v smislu 
“criticisma«, ukvarjanja s posa ­
meznimi teksti nekaterih  izbranih 
avtorjev) že postavljeno v sklop, za 
katerega je m ogoče reči, da  u p o šte ­
va dognanja o postm odernizm u. 
Sodeč po recenzijah, ki navajajo 
njeno delo (recim o Brian McHale,
Writing about postm odem  writing, 
Poetics today, 1982), je  po  eni s tra ­
ni že povsem  nevprašljiva um esti­
tev novega ro m an a  v pos tm odern i­
zem, po drugi p a  zavezanost Jeffer- 
sonove tem  usm eritvam .
O snovna misel, na  katero  Jeffer- 
sonova postavlja svojo opredelitev  
poetike novega rom ana, je  p rizade­
vanje rom anopiscev, ki ga večkrat 
navaja, da  bi nara tivnem u toku  p o ­
stavili ob bok tudi formalno plat ro ­
m anesknega izraza, skupaj seveda 
z vprašanji, ki jih o d p ira  drugače 
vzpostavljeno razm erje m ed »vse­
bino« in »obliko«. Jeffersonova 
gleda na  iskanje nekakšnega rav ­
notežja ali uskladitve m ed poveda­
nim  in načinom  pripovedovanja 
kot n a  danost, ki je po  n jenem  v no ­
vem  ro m an u  p riso tn a  od  p rvih  b e ­
sedil v pe tdese tih  letih p a  vse do 
danes. Ob tem, ko torej ne  o p red e ­
ljuje svojega gledanja n a  postm o ­
dern izem  ali na vlogo ro m a n a /n o ­
vega ro m an a  v njem, ko hkrati v 
svojem delu  skuša  slej ko prej ugo­
toviti, kakšen je odnos novega ro ­
m ana  do  trad icionaln ih  tipov vzor­
cev pripovedi, m anj p a  se ukvarja  z 
odnosom  te proze do  »m oderne­
ga« ro m an a  v zgodnjih desetletjih 
našega stoletja, pravzaprav p o ­
s red n o  postavlja ves novi rom an  že 
kar  v postm odern izem . V prašanje 
takšne razmejitve je  sicer še vedno 
odprto , saj se je z njo ukvarjalo le 
m alo avtorjev, m ed najbolj kom pe­
ten tn im i nedvom no David Lodge 
(v delu  The Modes o f M odem  Wri- 
ting: Metaphor, Metonymy, and the 
Typology o f M odem  Literature, 
1977), v endar bi bilo m ogoče za 
Jeffersonovo reči, d a  z izenačeva­
njem  vsega novega ro m an a  sam a 
ravna »postm odernistično«, na  
svojski način »nezgodovinsko«, ko 
gleda na vse dogajanje v tem  fran ­
coskem  literarnem  gibanju ko t na 
enoten , skoraj m onoliten  sklop, ki 
ga sicer »zgodovinsko« um ešča 
prav  s p reverjanjem  veljavnosti 
tradicionalnih  rom aneskn ih  ka te ­
gorij v novem  pisanju. Pri tem  velja 
reči, d a  je v p retres ih , ki jih  je d o ­
življal novi ro m an  v nekaj več kot 
tridesetih  letih, o d k ar  se je pojavil, 
prizadevanje za uravnoteženje