mmm _¿ _ LETO—YEAR XUL C«sa Nat frHM GLASILO SLOVENSKE MODNE PODPORNE JEDNOTE k 1 UtiSiMM Ia apravslškl prastert» I SM7 a. Lavsšat» Ave. m Ofdaa ef PsMkallasi SMT^Sestt LavaSsU Ank at, im* « Nova i|NNI$ll9 je vlatfa karikatura Grupa »Urili nUM ja r kabinetu novega diktatorja Madri, 31. jan. — (Po telefo-ničnem poročilu is Parisa.)—Nova španska vlada, katero je ee-stavil general Damaso Berenguer iz starih ničel, je včeraj prevzela vajeti, ki so padle is rok diktatorja Prima de Kivere. Berenguer naznanja, da njegova vlada ima dve nujni nalogi. Prva je, da "pomiri deželo;" to se pravi, da potlači demonstracije, ki so izraz največje nevolje potlačenega ljudstva. Druga je, da "vzpoet* vi popolno legalno in politično normalnost pod uatsvo, Id je bila odpravljena leta 1028, ko je Rivera uvedel diktaturo." Ako pa Človek pogleda osebnosti, ki jih je Berenguer tako-rekoč za uieea in lase privlekel v vlado, ne vidi dosti upanja na prvo ne drugo obljubo. V kabinetu so večinoma stari plemeni-taši: grandiji in vojvode, ki i-majo po deeet do trideset besed dolge naslove. Demonstracije v Madridu ln drugih španskih mestih so nekoliko ponehale ako je namreč verjeti uradnim poročilom ln drugih ni — vendar pa je pod to kopreno tišino precej žrjavloe in smodnika. Izboljšanje __ kona v Virgfalji Richmond, Va. — V državni legislaturi je bila te dni predložena predloga za izboljšanje odškodninske postave. Predloga določa maksimalno odškodnino /a delavce, ki ee pošteada jejo v industrijah, $6,000. Maksimalna bolniška podpora je $17 na teden. Sedanja odškodninska postava določa maksimalno odškodnino v vsoti $3r 600. Vprašssls konfiskacija Člkaškt milijaaar z dvema družinama v Loa Au-kaj Senator DIH Iz državo Waahtag-ton prsdlošll senatu amendment in z nJim Je tssval milita riste j • ; j VVashington, a C. — (F. P.) — Senator DU1» progresivni demokrat, je pobral rokavico, katero sta mu vrgla jeklarski trust in Ameriška legija ter drugi aa-Kovorniki načrta za konfisksci-jo kapitala v času vojiis. Dill je te dni predložil v senstu smend-ment h konstitudjl, ki vsebuje točke o konfiskaciji kapitala v času vojne in za namene narodne obrambe. Senator Reed iz Pennsylvanl-je je nedavno skušal v senatni zbornici vriniti predlogo, da ae imenuje poseben odsek, čigar naloga naj bi bila ssstaviti načrt konfiskacijo kapitala v mirnem času. Dill je oposoril Reeda, da jp vsaka teka akcija brezpomembna, ker ameriška konati-turija ne dovoljuje saeežbo 1*1-vstnega premoženje. Rekel Je, da no verjame Reedovi odkritosrčnosti, ker ako bi se res savssmal 7* konfiskacijo kapitala, M predla /»I zadevni amendment h kon-»tituciji, ki bi omogočil kenfleka-(otreh<- / stala esta horde rudarjev ta dru- Vodjs Italijanske delegad je. j gih prospekt or jev v hribe. Eue zunanji minister Grandi. Je pe- žilo so odkrili v Tombstonu. kjer novno naglasi I, de Italija mora Je bil stat rudnik opuššen še pred iMcti pariteto . (enako moč) e; vsč tati. Druge ee ps nahaja prijri Hodnik odločil čl Je mtašeie življenje pri deta Butta, Meni. — Prvo eulprsl-ranjs zakona proti otrolfcemu delu v državi Montani je bilo re-kordlrano, ko je sodnik Fred JU mUton odločil, da mora «wtft à Co. plečeti pet tisoč dolarjev od-Akodnine mstari, ker Je Ml njsn sna j st 1st nI sin ubit pri dslu v skladišču te družbe. » * Zaslišanje pred sodnikom Je pokazalo, da sta preddetavse ls upravitelj druži* vedela, ds je bil deček star U let. ko Js aričel dflatl w skladišču. Deček Je do-bil smrtne poškodb«, ko Je po- Tudi voljen. Appeal," okraju, katere ne ta S tovarnarj vo koriat. J< Kampanja dobro Predsednik Ameriške delavske federacije Je napravil ugoden vtis s svojimi govori New York. — (F. P.) — WU-llam Green je na svoji turi v južnih državijh v interesu organiza toričns kampanje, kataro je pod vzela Ameriška delavska federacija, napravil ugoden vtis na konservaUVae elemente. V Birmi nghamU m Memphisu Je bil »prejet po jn««tnlh županih. V Mempklsu je bil tudi goet na banketu, k|terega so priredili njemu v čast btanlsmaai. časopisja Je bil pota Commeroial list v tem da so smsraloe, Green, primer-lshko sa vsamejo so lahko v njlho-e pravi list, da je Green s.svojim nastopom po-kaial, da m ae ogreva ia viru-jsnje v industrijah In da vse njegovo delo dokazuje, da ni pri-tal v Južne države s namenom, . Bolnišnice ls državni zavodi sa slsboumne so v IlUnolsu prenapolnjeni ta Grant šoteri-šče bi prišlo ss sllčno ustanovo. Narodna slraša rabi omenjeno šotorišše samo dvs messca v polHnem ča*u na Jugu napreduje Sil «BgMUtiga pramlrja otoolallzna Naglsšsjte vaš eoclallsem po-vsed, Je dejal AHater Mae-Donald tajniku socialistične straaka, ko as Je mudU as oblaku v Chicagu Chlesgo. — (F. P.) — "Ne prerekajte ee radi besede soci-allasm, naglašajta ga o vsaki priliki»*9 je dejal Alieter Mac Donald, sin angleškega preml-jerja, na banketu, ki ga je njemu ns šsat priredila krojaška unija, ko ga Je Clarenos Senior, tajnik eooialistlčne stranka vprašal glede sprememb« strankinega kasna. "Socialisti v Angliji so sl pri-dobili uglsd, ker so se držali svojega imena in so dosledno raslagsll program socialistične atraahe angleškemu ljudetvu," je nadaljeval MseDonald. Dejal je, da on nI politik po poklicu, temveč arhitekt, ki veruje v eoclallsem. Isgledalo je, da je ponosen ns dejstvo, ds neketsri posamssnlkl ta višjih slojev v Angliji Iščejo karijera v labo-rltskl stranki, oslroms doprins-Šajo žrtve sa socializem. MacDonakl ss salo zanima sa arhitekturo. Svoje tovariše Je naprosil, naj mu rasksšsjo hiša v delavskih diotriktHi ln ne se-mo Impossntne struktura v downtownu. Ko sl !js ogledal delavsks stanovanja na sapsd-nl strani mesta, Je iajnvil, ds so vsllko slabša kot stanovanja delaveeV v Angliji, i V tem ss iiÄtaJlTT »merlšklm ptiate-Ijem Sinclair Lewlsom» ki je pisal, da se stanovanjs povprečnega ameriške delavca ne da pri-merjeti s stanovanjem njegovega tovsriša v Angliji. MacDonakia Je spremljala v Chicagu članica laboritake streske in sngleškegs perla-menta Mary Agnes Homllton, kl se Js zslo zanimala za krojaško unijo. O Hldney Hülms-nu,, predsedniku Anplgamated Clothlng Workers unije, ss je Izrekla jako pohvalno; dajala Je, da Je on eden nejbolj Izkušenih (n previdnih voditeljev v sms-rišklh delsvsklh organlsscljsh. Organiziranje leialflklk meha- alkov Toronto, Kanada, — Mehaniki, ki so uposlsni pri popravljanju letalskih strojev, prejemajo selo nizke mosdo. Med njimi ss js pričele agitacija sa ustanovitev unijs. Obrnili so se ne To-rontako detavsko federacijo, nsj jim pošlje orgsnlzatorje, SevJeS satajfi bsrtaja ■ '^ kMšjnaaak Družine, ki ne spada Je v dstavskl ra*r«l, mora ju narediti pro- ChicefO, — Ameriška sociall-magal pri naktadanju strojev in! stilna straaka bo pričeta v pri-j« težak železen predmsl psdel hodnjlh pàr mesecih s obširno PMj. kampanjo SS prid 2200 izpraznjenih sob; Kam pojdejo družine neprU vilegirancev, se sihše ne vpraša v aovjet«kih krogih TI so izvr-lensl lz nove rueksxIruSbs, ki 1 smejo imeti nobenih pravi. PROSVETX SOBOTA. 1. FEBRUARJA. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT (.L ASI LO IN LASTNINA »l-oVKNMUl WASODNE rooros-NC JKUNOTB r Of#m *f mmé $........ br ik. HW««m Willi—I BmmTM UtU*r NmMiImi m UrultM árU»» (It««« Cklcmgui t» Kl»l-4« MM M h». MM a M teu. «I.M M Mtrt WU| M ( bloxu CiMTv rü ttl4>M*. M.7» M M M IM. vmMtu M-M. »uUrripOu*. nU4. tm «h» 'JaMs* Stal« <««•* CkU«w«) ( •»•4« MM par jr««# ChMS»» MM Ct«»e flM M MM. C*m nl«M* p# Sucovoru -aSMSW «• M vrftMK A4*Mttata« rmtm M MM—M». ÉpSMjÉMÉ will Mt M Nub« m m, hir Im iSl i PKO»VETA MIT-tt «Mili U>«4iW Ar«.. MEMBER OP THE I K DERATED PKESS »lata«. PomvIU i* pra*o. m rriMT M M *M Mat M Mtort. Slabi inženiiji Predsednik Hoover je lahko dober Industrijski inženir, dober podjetnik, toda njegovo politično inženirstvo v Bell hlži se le ni obneslo. Pred nekaj dnevi je isjavil po kabinetni seji, da se je delavski položaj v Združenih državah "obrnil na boljše" in uposlevanje delavcev spet narašča. Takoj nato se je oglasila miss Frances Perkins, državna Industrijska komisarka v New Yorku, s svojo izjsvo, da je Hoover v zmoti. Ona Ima črno na belem, da je bil delavski položaj v Združenih državah v zadnjem decembru slabši kot kdaj prej od leta 1914, nato pa pristavlja: "In vsa znamenja kašejo, da bo januar še slabši. Toliko brespoaelnosti še ni bilo v Ameriki v zadnjih petnajstih letih kakor je letošnjo zimo." Kdo poroča resnico? Miss Perkins ie javna uradnica in inženir Hoover je najvišji uradnik. Oba ne moreta poročati resnice. Služba Perkinsove nI odvisna direktno od volilcev, Hooverjeva pa je. Hoover je danes predvsem političen Inženir. i Poročila o "obračanju na boljše" se lepo slišijo ln čitajo v listih -— ampak brezposelnim delavcem to Jako malo pomaga. Lačen človek bres centa v žepu lahko čitai da so čikaške ali clevelandske mesnice polne mesa in pekarije polne kruha, all to ga še ne naaiti. There's something rotten In the Kingdom of Dollaria. ____ Prodana revolucija General Augustino Sandino je danes general v pokoju. Lani Je Vodil revolucijo "rad-nlh masa" v Nlkaragvl in komunistični salonski proletarist vseh dežel mu je pokladal vence lovorik na njegovo junaško glavo. Največ lovorik je bilo v Mehiki. Tsm je imel heroj Sandino — hočeš nočeš — svoj glavni stan in tja so odhajale iz ameriških meet vroče resolucije in odhajst je denar za prostovoljce, orožje in strelivo, ki osvobodi "delavski narod" v Nikaragvi. Danes je Sandino general v pokoju v isti Mehiki. Nosi se lepo civilno, ima čisto, poli-kano srajco, fine bele hlače, lahak žaket Iz črne svile, svetle čevlje in moderen slamnik. Kakor Parižan na vroči Kivijeri. Nič več ni širokega klobuka, viaokih škornjev, kavbojske rute okoli vratu in pasa s strelnimi naboji. In med mehiškimi komunističnimi proletarcl vlada sveta jeza! Izdajica, Isdajica, proklett lsdajica! Kaj je naredil Sandino? Mehiški komunisti pravijo, da ao mu ameriški Imperialist!, ki vladajo v Nlkaragvl, plačali $60,000 in ju-nak Augustino je prepustil revolucijo volkovom ter se naselil v toplem Yucatanu, kjer zdaj v miru uživa sadove svojega junaštva. Tako, brate! In kadar prihodnji mesec izbrnh-ne "revolucija radne mase" v Patagoniji, daj, brste, spet nov«"- * Glasovi iz naselbin Še osebna svoboda v —————• Zakonodajni kričači. ki se v Waahingtonu kregajo zaradi osebne svobode, bodo imeli morda kmalu priliko pokasati. če so res taki prijatelji te svobode. Prelzkužnja pride s nameravanim zakonom o registraciji inozemcev. Registracija inozemcev. ta katero se topot navdušuje tudi |mpa Green «hI Ameriške delav-ake fedracije, pomeni, da pride vsak inozemec, ki sje kolilkaj naprednega mlAlJenJa, na črno listo del<»dajalcev in lokalnih političnih kru-kov. Prvič v zgodovini Amerike sf pripravlja osebna kontrola nad gotovim delom prebival-atva. Lap* osebna svoboda, ko bi moral Ino-semski delavec, ki še ni toliko časa tukaj, ds bi bil Ishko državljan, nositi pasjo znamko v dokaz, da ne griv. Socialisti bodo odkrfno pobijali to zakono-da j no apako. Pobijali jo bodo in pomagali pobijati vnem onim. ki se pokatejo toliko napredne. da bodo branili zadnjo aenco osebne svo-bode: neovirano Iskanje poltenega kruha v tej deželi. V poročilih is Jugoalavije čitamo. da je dr. Puntar cenzor knjig v knjižnici delavake zbornice v Ljubljani Morda bi koristilo, če bi kdo cenzuriral ime ts«a cenzorja. V ft peniji se neksj godi. s kaj. nam je še vedno špansks vas. Zaalmivsstl naših farmarjev Willard, Wis. — Dne 27. no vembrs 1928 smo v naši farmar-ski naselbini priredili prvo igro "Dve tašči". Dvorana SND Je bila polna. Navzočih Je bilo tudi doeti ljudi, ki ne razumejo slo venskega Jezika, kljub temu.so bili vseeno zadovoljni. »ND je prinesla $160 čistih dohodkov. Ker je bila splešna zahteva, da Igro ponovimo, smo to storili na starega leta večer 19». Dodali smo še enodejaako "V nedeljo jutro" (Ivan !Molek), in kljub slabemu vremenu, je bila udelež ba po volj na. Spomladi lanskega leta smo priredili dve Melekovi enodejan ki in sicer "Soprog njegove že ne" ln "Micika". Dvorana je M la polna in smeha dovolj za vse. Priredba je prinesla lepe dohod ke. Zadnjo soboto v novembru ps Je nas presenetil naš sotrudnik Mirko Pakiš z angleško opereto v dveh- dejanjih "Hearts and Blossoms", ki je trejala dve uri. Vseh Igralcev je bito 14, ki so svoje uloge dobro rešili, tako v petJU kot v izgovorjavi. Navzočih je bflo tudi veliko Amerikancev, katerim je vprizoritev jako ugajala. Lokalni tednik "Oreenwood Gleaner" je o igralcih in učitelju prinesel lepo oceno in jih povabil, da bi jo ponovili v Greenwoodn Tb sd je tudi zgodilo dne IZ. decembra, ko je bila ponovljena v Opera House-u. S tem je dokazano, da se willardski farmarji zsnimamo tudi za drame. Sedaj se pripravljamo, da splomla-dl priredimo igro "Dva potepu ha". Želeti je. da bi bila prired-ba sopet dobro obiskana. Program bo objavljen pravočasno. Meseca decembre lansko leto smo ustanovili tudi fgrmarsko organizacijo pod okriljem Farm ers Educational and Cooperatlve Union. K naši lokalni uniji št. 83 je pristopilo kot ustanovni člani 81 farmarjev. Slovencev je nas pristopilo $6, ostali so A-merikanci. Potom unije amo že pričeli pošiljati na trg živino in prašiče, za kar prejemamo od dveh do Šest ceptov več pri fun> tu kot pa, ako bi prodajali prekupčevalcem. To je dokaz, kakn potrebna je sni ja .farmarjem Kaj pa drugi Slovenci, namreč .tisti, ki ste podpisali, da pristopite v unijo? Ha Usti imam Se 30 imen, ki so obljubili to storiti in ki se štejejo naprednim, lipam, da se nam pridružite v bil Žnjl bodočnosti. Frank Hren. (Dopis je pri|el na vrsto pre pozno za zadnjo sredino izdajo. Poročila o farmarski uniji, kakor tudi na splošno ls vsše naselbine, bodo gotovo zanimale naše čltatelje. Pozdrav! — Uredni štvo.) . Malo odgovora aa nasad Johnstown, Pa. — V Prole-tarcu Je bil napad na mojo osebo. Tam je rečeno, da zabav ljam čez pokojnega br. Zavert-nika in da sem vrgel neko številko I*roletarca ob tla. Naj pojasnim, da ne eno niti drugo nI res. V zadnjem deoembru smo se v neki družbi na Bon Airu pogovarjali o zadnji konvenciji in rekel sem, da Imamo zdaj več svobode v Prpsvetl. To Je vse. O Zavertnlku sem rekel le toll ko, da mi nI dal nekega dopisa v list in to ms Je bolelo. Seveda eem bil takoj obdolšen, da asm proti SNPJ, kar sem pa pobijal, kar s tem še nisem proti organizaciji, če kritiziram poea mszne člane. Kar ss pa tičs tiste itevilke Proletsrrs, je bik» takole: del sem v hišo, kjer je bil neki moj prijatelj in Um so mi dali list, češ, naj gs čitam. Ker nisem bil pripravljen na čltanje — bila Je vesels In glasna družba — eem vrgel list na šivalni stroj in od tam je potem sam padel na tla. To je bilo vse. Govorica, da sem nalašč sagnal Hat na tla. Je neumestna, ker nisem nikdar Imel tega namena. — Prav tako ni rea. da sem bil proti f>oeoJll-nemu društvu In da sem govorit o "graftarjth", ker še ne vem. kaj pomeni ta beseda. Prosim dotično družino, nsj mi ne za-merijo, ker nisem mislit nikogar resno žaliti, niti listu delati krivica. Razkričan sem. kakor ds bi bil naredil bogveksk zločin v Thomaeu, W. Va.. kar Js smešno. Rojaki me poznajo, saj hodim okoli njih fte 20 let. pa IsMt* povejo, kako sem se boril proti kom {kenijskim ksndldatom v volilnem boju pred Atrajkom, ka- V *e ko sem unijo plačeval in kako sem moral radi tega iti s drugimi štrajkarji vred v razbito "karo", ko so nas odpeljali v ječo, toda med potjo ao nas prevrnili in naipasto v zapor sem moral iti v bolnišnico, kjer eem bil tri tedne, a zdravil sem se Čez dve leti in še danes sem krlpel" s polomljenimi kostmi. Kaj sem torej zakrivil, da me napadate v naprednih delavskih listih? Kaj veste slabega o moji osebi? _ A. F. 'O unijah Cleveland, Oblo. — Naj se po dolgem Času zopet nekoliko oglatim. Nahajamo se v izredno kritičnem položaju, ki se zrcali veliki brezposelnosti, katera v današnjem družabnem redu .pojavi v večjem obsegu periodično. Ako vzamemo v pretres Hooverjeve konference v VVashingtonu, katerih so se vde-ležill zastopniki delodajalcev in delavcev, koliko je bilo obljub, da se bo z delom nadaljevalo?! Da so obljube poceni, ee je že tudi pokazalo. Kapitalisti so pripravljeni vse obljubiti, ali drugi dan je že vse pozabljeno. Jaz jim to nič ne zamerim. Zamerim pa delavcu, ako se noče organizirati, kjer mu Je dana prilika. ^ "Kaj mi če U Ameriška delavska federacija" mnogokrat slišiš, ko govoriš v prid unije. Da ni .v njej vse tako, kakor bi si človek želel in kakor bi moralo biti, to tudi jaz priznam. Gotovo pa je tudi, ako bi ne bilo federacije in ne unij, bi bilo še veliko slabše kot je sedaj. Delodajalci bi nas potem še bolj pritiskali. Tako pa imajo vsaj nekoliko "potrpljenja" z delavci, posebno kar se tiče železničarjev. NaglaŠam, da tisti železniški delavci, ki še niste pristopili v unijo, da to storite, ker izgovora ne more biti nikakega. Tukaj v collinwoodsktti delavnicah N. Y. C. železnice -smo o-krog 09% procentov organizirani. In dolžnost tistih, ki še ne spadajo v unijo, je, da se ji pridružijo. Kdor tega ne stori je navaden parasit, slabši od kapitalistov, ker uživa sadove, ne da bi kaj prispeval k delu. Delodajalec ne bo'povišal plač prostovoljno; v to ga je treba prisiliti. In če ni močne organizacije, je to težko ali pa nemogoče storiti. Nastop delavskih voditeljev, ko so Hovoerju obljubili, da delavci ne bodo vprašali za višje plače tekom depresije, bi bil lahko komičen, ako bi ne bil toliko tragičen. Med njimi je bil tudi John L. Lewis, ki je zavozil ru-darako unijo na kleči, da je skoraj do malega že propadla. Kdo je njega pooblastil, da na primer rudarji ne bodo zahtevali zvišanje pla£? Kakšna farsa! In v gotovi meri ae lahko enako reče o vseh voditeljih, ki so se šli klanjat Hoover ju ln ameriškemu kapitalizmu. Rudarska unija je imela pred desetimi leti 460,000 Članov, danes jih ima komaj sto tisoč. Na mehkem polju se Je ohranila samo v Illinoisu ter v par manj važnih premogarskih državah. In temu je kriv Lewis in nihče drugi. Uničil bi rad le tisto trohico organizacije, ki ie obstoji. Kar nas je danes pod okriljem unij, držimo se. Ako ni mogoče sedaj misliti na večje pridobitve, je potrebno, da to održimo, kar imamo in kadar pride ugodnejši Čas, bomo trdnjavo kapitalizma pa sopet naskočili, časi ae spreminjajo. Glejmo tudi, da odpravimo našo gnilo vlado, kar moremo doseči le potom delsvske politične skelje. Po« ne maj mo nekoliko našo sosedo Mehiko, kjer al vlada prisade va, da povzdigne stoletja teptano ljudstvo. Pri tem delu ima največje zasluge prejšnji predsednik Cslles, kateremu vsa čast. Anton Mravlja. Ironija nauka WHIard. Wis. — Kako je prt nas v naši veNki farmarski naselbini, se mnogokrat ne čita v listih. Do 14. januarja nismo imeli snega in tudi ne bude zime. Sedaj je nas še obiskala. Naj omenim dogodek, do katerega je prišlo pri tukajšnjem katoliškem društvu. K njemu te spadal neki član že okrog 19 let. Imel je to "napako", da nI Izpolnjeval verskih dolžnosti v smislu pravit dot tč ne jed note glede velikonočne spovedi. Dru- štveni funkcionarji so ves čas njegovega članstva vedeli, da dotična oseba ni ¡spolnjevala verskih dolžnosti. Po dolgih letih, ko je mož dosegel starost 60 let, so se pa spomnili, da je ta član veHk grešnik ki ga radi tega izključili Iz društva in jedno-te. Govori se, da se je iskala pravica pri glavnem predsedniku katdlike jednote in da je on odgovoril, da gl. odbor nima z zadevo ničesar opraviti, društvo pa lahko člana izključi, ako tako želi. Ko je član hotel plačati asesment, mu je bijp povedano, da ga ne sprejmejo, ker je izključen. Po mojem mnenju bi biH morali to storiti prvo leto, Jcer so dobro vedeli, da prizadeti ne spolnjuje verskih dolžnosti, ne pa čakati toliko let. Ako bi se bilo to zgodilo, bi bil prizadeti lahko pristopil k drugI jed-noti. Sedaj je že prestar. Menda so hoteli imeti njegov denar. Ali. je to tslesno delo usmiljenja, katerega so nas učili naši predniki in katerega nagtaia katoliška cerkev? Ta dogodek naj bo dokaz vsem tistim, ki so prestari, da bi pristopili v SNPJ. Radi tega pa vpišite svoje otroke v njo, ker je naša jed nota popolnoma svobodna in ni se bati, da bi bil kdo vržen iz nje radi verskega mišljenja kot to dela katoliška. Anton Zupančič. svoboden kot n. pr. Bog. Kaj pa petelin, mar se on svobodno ne giblje? G. Trunk sedaj tudi ve, da ni pisal resnice, ko je svo-ječaaoo trdil, «edi "Old Moulder" pri pisalni mizi v Chi-cagu. Se to: Ker ima SNPJ kampanjo %a pridobivanje novih članov, je A. 8. ves izsebs, ker vidi, da se ljudstvo drami in pristopa trumoma. Razumen človek se' mora smejati, ko čita v A. S. pod naslovom "Zamera gori, zamera doli, molčati ne smemo." Ampak vse je zastonj. Old Moulder. Pertinentaa vprašanja Traunik, Midi. — G. Trunk se rad pohvali, kako je trgal hlače po šolskih klopefa (mu rad ver jamem); zato pa niti enega o-čenaša ne zmoli zastonj. Dvomim, tudi, da on piše za boglonej. Za dajati razna imena ni treba biti študiran; to zna vsak paglavec na ulici. Meni pravi, da sem trobenta. Tudi jaz bi lahko rekel, da je Trunk stara klepetulja, kar tudi je, ker, če mu še tako prepričevalno govoriš, bo on fl^vll po svoje in napravil iz muhe konja in obratno. Njegovi oboževalci, katerih je vedno manj, pa rečejo: "Al' ga je 'sfjksav." To je bilo razvidno v A. g,, kjer so lansko leto rekli, da je Trunk največji pisatelj Ameriki. Sedaj ni več tega, kar znači, da g. Trunk prodaja neslano robo. Kaj je smrt in kako je po smrti, ve g. Trunk ravno toliko kot jaz: nič. Kadar človek u-mrje, ga ni več med živimi: je kakor kamen, kako ga brneš, tako stoji. Ce nebeški agent je res vedo, kako lepo je v nebesih, zakaj se boje umreti? Zakaj ims "sveti" oče najboljše sdravnik« in telesno stražo 80 mož že ns tem grešnem svetu ? Ej zakaj ? Zato ker ve, da drugih nebes ni. Posmrtna nebesa ponujajo le revežem. Mislim, da tudi £ Trunk hitro pokliče zdravnika kadar zboli; niti ne čaka, da mu ga bo Bog dal. Seveda se potem Bogu zahvaljuje, namesto zdravniški vedi. Verujem, da so veliki ln mal katekizem spisali prefriganc (bolj kot je trobenta), ki jt njim v prid. Ce bi ga pisali sedaj, kakor tudi Sveto pismo, b ga gotovo spisali nekoliko dru gače. Na primer mr. Elija b ss gotovo ne peljal a konji v ne besa; poslužil bi se aeroplana Tudi sv. Florjana bi slikali nekoliko drugače: Pomislite, kako bi danes izgledalo, ako bi skušal gaeiti kak velik požar z golkio ko .so na raspolago naj moder nejše brizgalnlce?! Saj mu niti cerkve ne zaupajo, kjer je mogoče sam notri, pač pa jo zavarujejo proti požaru pri zavarovalni družbi. G. Trunk se tudi boji za mojo "dušo". Nič strahu, in je že tudi prepozno, ker se že nahajs v peklu, ne samo moja, pač ps vseh delsvcev in farmarjev, ki se borimo od zore do mraka, dr se pošteno pretlvlmo. Mnogi dostanejo le bomo življenje. Zs to pa sem na strani tistih, ki se borimo, da se skobacamo is pekla v nebena že na tem planetu V posmrtna nebesa, ki ao baje na nekem otoku sa luno. pa po-žljemo kapitaliste in druge pa-rasite. G. Trunk pravi, da otrok, ki mi je rekel, da ne bom šel v nebesa sato. ker ne hodim v car kev. je "le tako rekel"; ne ve pe ne (kar podpišem). Otrok je tako rekel, kakor ga učijo. Učijr ga. da kdor ne hodi v cerkev, m bo videl "nebeškega kraljev stva". Glede poemrtalll nebef pa veets oba enako, učitelj in u-čener. G. Trunk nekje piše. ds ni nikogar, ki bi bil LJUDSKI GLAS O definiciji parasKov Chicago, IU. — Čital sem definicijo br. F. Stoniča o dobrih in alabih Članih v SNPJ. Vedno sem mislil, da si smo vsi bratje, to temu ni tako in po br. Stoni-čevl logiki, bo v tem oziru marsikdo razočaran. Kajti razumeti je treba ravno tako, kot je on definiral, pa nič drugače. On nas deli v dobre člane in v parasite. Le poglejte v kolono Ljudski glas" z dne 28. januarja t. 1., pa boste videli, da smo se vsa ta leta prav pošteno motili. Le čitajte, kaj piše naš junak: "Dostikrat čitamo v našem časopisju o parasitih, kapitalističnih in cerkvenih. Med nami Slovenci imamo tudi ene vr ste paraste, in ti so politični" Kdo so ti politični parasiti, tega br. Stonič ne pove. Pač» enkrat jih imenuje "pokretaše", drugič pa parasite. Kdo je kdo, tega naš junak ne pove, ker to bi znalo škodovati njegovi trgovini. Nadalje piše: "Takšnim ljudem je SNPJ deveta briga, ampak ' izrabljajo krajevna dru Stva SNPJ sebi za obstoj, in so jim takorekoč molzna krava." Katere "pokretaše" in parasite on misli, ni težko uganiti. Le prestrahopeten je, da bi to zapisal. To se razume, da je to tista rdeča sodrga, ki steguje svoje roke ne le po društveni, pač pa tudi po jednotini blagajni. Vprašajte ga, pa boste videli, da vam bo potrdil. Ako bi bil br. Stonič iskren, ne bi pisal takth dopisov. Ce že hoče javnosti prikazati prave parasite, ki bi se radi jednote t>olastili, mu jih ni treba iskati tam, kjer jih ni. On dobro ve, da socialisti niso nikaki parasiti, tudi ve, da odkar so socialisti v jednotinem vodstvu, da jednota raste in uspeva kot nobena druga slovenska organizacija v Ameriki. Iirti jo vendar vodijo od vsega početka. Kxk> je parasit? Mar so socialisti? On dobro ve, da niso. Toda, ker se mu je samerilo par soci ¿listov, ki so mislili drugače kot on, zato so vsi skupaj "parasiti" in "pokretaši". Sicer pa je br Stonič sa to, da se podpira kulturne ustanove med našim narodom v Ameriki. Toda te morajo biti ssmostojne. Zaboga, nikar pa ne smejo biti politične No, kakšne kulturne ustanove 3n propagira, je pač stvar njegovega okusa. Toda faktl so tukaj, da takšne kulturne usta nove Imajo zelo omejen delokrog. Za večji delokrog, iffiii kulturo in izobrazbo med Slovenci v Ameriki je treba močne organizacije, ln ta je "TzobraSe-valna akcija". To je ena in edina večja kulturna ustanova, k oskrbuje vsa društva, čitalnice ln pevske zbore s potrebnim poučnim materialom. Br. Stonič ve, da je vee denar izdan sa Isob. akcijo porabljen u izobrazbo in kulturo. Toda sak: "Vi ste parasiti in pokretaši" Toda ravno ti "parasiti n "pokretaši" so vedno v prvi vrsti pri volji pomagati, pa naj io potrebnim ali nevednim. On 'ahko ve sa omenjeni denar, saj lahko čita račune o vsakem centu poeebej. Toda on je tako ugrisen nasprotnik Isob. akcije, da tega sploh ne more videti. J. R. Sprohsr. član društva U. 449. Vsebina in smoter konzumno zadružnega USTNICA UREDNIŠTVA L. P., Waroock. a: Uredništvu nista znana naslova dotič-nih dveh sdravnikov v Kan Fran-:iscu. Vsst. kakršno ste čitali. «mo povzeti is angleških listov. Drugega ae vemo a4č. Naše mnenje je, da naslova sama vam ae bosta doeti pomagala. Bolnik MU Iz "Zadružnega koledarja", LjaMjana Predsednik Mednarodne ssdruine ive* v Tanner is Belaingforss je govoril na prosi«vi u druinega ribanja dne f. joHjs 1*29 v Jfan.huriru S*m>r, ki ga nekelflco skrajiane*» priobčujem,, Istočasno ao proslavljali v Hamburgu tudi 30 letnico obstoja sedrage "Pmdukcija." Njtg^ gfver m glasi: Zadružno gibanje je z uspehom našlo tla v mnogih deželah Nemčije. Svoje člane raču. na na milijone in svoje gospodarske rezultat* nan milijarde. Njegov vpliv je videti v vsaki še tako majhni pokrajini in tudi gospodarje mu življenju države daje svoj pečat. A ni bilo vedno tako. Tudi v Nemčiji je bil svoje dni «as, ko celo delavstvo ni hotelo ceniti in priznavati važnost zadružnega giba nja. S svojimi lastnimi silami si je vendarle ustvarilo moč in oblast, kakor jo ima danes Današnjim ljudem zveni čudno v ušesih, da je celo delavstvo dolgo smatralo zadružno idejo za nevažno. Ljudje imajo po navadi prevelike vero v moč in pomen zakonov In , predpisov prav radi te vere so svoj čas polagali voditelji vso važnost na politično delavsko gibanje. Str» kovno gibanje so še trpeli, a vse delo za zadruž-ništvo so smatrali kot odvračanje ljudi od najvažnejših interesov, torej kot oviro sa resnični težnje delavskega razreda po svobodi. In vendar je konzumno zadružništvo že kot kompleti- ranje strokovnega gibanja nujno potrebno. ■ , , • » Gospodarska korist konzumno-zadružnegi gibanja je v prvi vrsti opozorila ljudi nase ii je omogočila, da se je fconzuihno-zadružno gi banje razvilo do svojega pomena. Prav tako ji treba ceniti prihranke. Ze samo vsote, ki JU povrnejo konzumentom, predstavljajo v gospo dinjstvu mnogo. Poleg tega se je treba zave dati, da deluje konzumno društvo na vseh trži Ičih kot regulator cen in da preprečuje nepo trebno navijanje cen. W11 Mnogo je ozkih duš, ki podcenjujejo po men konzumno-zadrpžnega gibanja in ki usmer jajo vso svojo pozornost le na gospodarko ko rist. Vendar, če bi se gibanje omejevalo le m gospodarsko korist, bi ga bilo treba smatrat le za prav majhen, neznaten faktor v družbi Ce bi bil edini stik zadruge s Člani le kupo vanje blaga preko "pulta" in povrnitev presež ka koncem leta, brez kakršnihkoli višjih smo trav za bodočnost, potem bi prav lahko sploi opustili konsomne zadruge. Naloge konzumnil zadrug pa se nikakor ne omejujejo samo na tu i ■» f i. e i Pri samem Človeku se mora začeti vsak na predek družbe. Ne pomafajo nam ne dobri za koni ne koristne politične razmere, če niso ljud je dovolj zreli, da jih snajo uporabljati. Za družno gibanje vsfaja ljudi za organizacije Dnevno jih poučuje o gospodarskih vprašanji) in poučuje jih, razumeti sodobne gospodarsk probleme. Gospodarskega izobraževanja ni« deležne le vodilne osebe konzumnega društva marveč tudi najširši krogi njegovih članov. Ii gibanje uprav potrebuje dobro izvežbanih oseb ki so dobro poučene o gospodarskih.In organi zatoričnih vprašanjih. Brez isšolanih moči n more nikoli doseči svojega smotra. Tudi v drugih ozirih deluje konzumno zadružno gibanje vzgojno. To gibanje uč ljudi razumeti, kako slaboten, brez moči je po edinec in kakftna sila je lahko, če se pridruž ostalim enako mislečim. Radi tega tudi uspe va konzumno-zadružno gibanje najbolj v drža vah in narodih, ki so že od zdavnaj nevajeni polagati vso važnost na organizatorično de lo. V Združenih državah severne Amerike n pr. to gibanje ne uspeva tako kot drugod, ke; tamkaj drug drugega izpodrivajo s komolci ii se vsakdo nanaša le nase. Naš cilj pa ne obstoja le iz uspehov seda njoetl. Konzumno zadružništvo stremi zs ve večjimi in daljnimi cilji. Hoče odstraniti seds njo gospodsrsko obliko, ki gre le zs profitoir posameznikov in postaviti namesto nje novo ki bo šla za splošnim blagostanjem. Blsgovnc posredovanje kakor, tudi večji del produkcij« hoče pridobiti v roke skupnosti. Ameriiko življenje 84. Vrnil as Js domev ta našel svoj grob John F. Bartells ee je utrujen po dol*rt potovanjih vrnil v Almo, Nebraaka, svoj roj* nI kraj. ki ga že ni videl dvajset let Težko n* Je bilo pri srcu. ko je stopil is vleka, a ms» je manjkalo, da ga ni sedela kap, ko je ts pred postajo srečal starega znanca J. & Thompsona, ki ga je takole pozdravil: "Za Boga svetega, John. kaj pa ti tukaj? Danes bo menda dan vstajenja ^ sem nosil tvojo krsto, ko smo te pokopsli pr* dvajsetimi leti! jUl si res tU John?" Ko se je John malo opomogel vsled te n v vice, ga je prišel zanimati njegov grob R*' prav eem prišel, bom vsaj videl kje ležim A" Imam kak spomenik?** "Yes, pa še lep kamen smo ti postaj Na njem je napis "John F. Bartells. 1909." ' "Hvala lepa. Dobro, da imam pri majhno ka merico. Ta kamen si pa moram I* tografirati .. SOBOTA, 1. FEBRUARJA. —■——— Vesti iz Jugoslavije •* ~~' "" - - —- , _ 0 NEKEM GOSPODU TOV AR- NARJU (levimo.) Ljubljana, 18. jan. 1930. Naj napišemo nekaj besed o nekem tovarnarju, po imenu Derwushek v LajterŠpergu pri Mariboru. Opekaraar je. Njegova dejanja opisujemo predvsem, ker je on tip oderuškega in brez srčnega tovarnarja - delodajalca in ker vse to priča, kaj vse je pri nas še mogoče. Ime Derwuschek se tudi v meščanskem časopisju mnogokrat imenuje. Celo meščansko časopisje beleži borbe, ki jih vodi delavstvo zoper tega podjetnikA le leta in leta. Zadnjih nekaj mesecev pa je spor delavcev z Derwuschekom postal uprav neprekinjen. Vsak dan se kaj dogodi. 1 Delavci opekarne Derwushek stanujejo v barakah. Do nedavna so bile te barake celo bres lesenih tal, ležali in spali ao kar na zemlji. Zahtevali in prosili so podjetnika, naj jim da podnice v sobe, v barake, pa je storil to dele po intervenciji komisije s strani oblasti. Barake so kljub temu še nezdrave in ne bodo nikdar odgovarjale vsem higijenskim pred pisom, ker ne morejo. Treba jih podpreti in zgraditi stanovanja, ne barake, pa bo odgovarjalo hi gijenskim zahtevam. Temu podjetniku so delavci morali dajati vse svoje moči, Ni bil njegov namen le racionalizacija produkcije, ker ja treba vedeti, da prekomerno trpljenje in garanje oslabi delavce in da se po 8 urah dela zmožnost delavcev zmanjša. Od tega trpi ne le delavec, marveč podjetje samo in tudi država. A delavci so morali delati nadure. Za te nadure Dervvuschek ni plačeval nikake nagrade, dasi je po zakonu predvideno, da4 mora vsak podjetnik nadure plačevati In sicer s 50% dodatka. Tega Denvuschek ni maral. Delavci so zahtevali, posredovala je Delavska zbornica — nič ni zaleglo. Nazadnje so bili delavci prisiljeni v dogovoru z Del. zbornico vložiti tožbo zoper podjetnika in tem potom zahtevati odškodnino sa nadure. Derwuschek pa je odgovoril v izjavah po časopisju, da je odpustil le one delavce, ki so ga tožili radi neizplačanih dodatkov za nadure, ki pa jih ni dolžan plačati. Tako da mu je baje rekel inšpektor dela inl Sorli. Napisal je v avojih izjavah še, da je dober z delavci in da ima «ocialen čut. Obenem pa je odpustil vse one delavce, ki so ga tožili. Odpust se je izvršil tik pred zimo, meseca decembra. Zato je razumljivo, da ae je delavcev in delavk polastil obup. Kaj bodo zdaj na zimo, v mrazu, urez zaslužka in bres vsega v «vojih mrzlih barakah? Prosili naj jih vzsme nazaj na delo — nič ni maral slišati gospod Jabrikant. Ko je bila komisija *a pregled barak tamkaj, so šle delavke vpričo komisije k to-varnarju Derwusheku in ga pro-Hle s solzami v očeh, naj jih vzame nazaj na delo — zamahnil je z roko in dejal: "Cemu ste me tožili?!» — in jih je odpravil. Šele ko je obup pritiral žene do vrtka, so bile sprejete na delo ¡ •'zaj, a le devet odpuščenih de-lavk- T«1 pa so morale podpiaai, d^jKlrekajo vsakega dodatka *•'« nadure, da umaknejo svgje t"*be in plačajo že nastale stroge na sodišču — morale so podpirati. * * , A doklej jih bo obdržal v služ-Kljub tej izjavi jih lahko vrte "a cesto kadarkoli hoče. In J* Jih bo tiral v delu in bodo sa-htevsle, kar jim pritife, jih sa-j,odi KP*t na cesto. Tako so de-'*Vci >n delavke pri Derwuechu »talno teptan*. In Derwuschek potem v časopisih, kako da J" A^ialen ... Sveta ironija. Na-"meh Ae ni "socialno »uumeh, za katerim se skriva PO vlsdanju in trpinčenju Poganjanju tiatlh, ki garajo Ut" l»o 1*. 16 ln več ur na dan. ■Tudi laži se poslužuje U pod- munističnega gibanja med njegovimi delavci. Bila je pred sodiščem radi tega razprava in Derwuschek je bil radi obrekovanja obsojen. In delavci trpijo dalje, trpijo tn ne dobijo niti svojih pravic, ki jim jih odkazuje zakon o delavskem zavarovanju. Ta zakon namreč določa, da mora vsak podjetnik za nadure plačevati po 60% dodatka. Dervvuschek tega ne priznava, ne izplačuje, daai mu delajo delavai po 12 in 16 ur na dan. Delavci svojih zakonitih pravic ne dobijo, znak, da so včasi tudi zakoni bres moči ,kadar gre za dobro delavstvs. Delavstvo se bo osvobodilo z delom svojih lastnih rok — je dejal Mane. Morilec pred sodiščem Novo mesto, 18. jan. 1980. Ker ni več porote, se morajo zdaj tudi morilci in drugi težki grešniki zagovarjati pred navadnim petčlanskim sodnim dvorom. Danes se je vršila prva taka razprava pred senatom petorice in sicer se je vršila razprava proti Martinu Stariču, 20-letnemu delavcu. Obtožen je za vratnega umora starke. Obdolženec je služil pri Mihi in Meti Kaiftpelj, ki sta ga vzela za svojega. Poleg teh treh je živela v hiši še stara mati Frančiška Kampelj. Vsi ti trije pa so bili ^e bolj ali manj stari in je vse delo opravljal Starič aam. Starič pa je nekoliko duševno omejen in je delal le z nejevoljo, stara Kampljeva pa ga je stalno priganjala in dražila. Tako je prišlo mnogokrat do prepirov. Tako tudi lani 1. oktobra. Starič je bil pri sosedovih, kjer so kuhali žganje. Tam je ostal do 16. ure. Ko se je vrnil domov, ae je zadela atara Kam-Ijeva spet kregati nanj in mu očitala, da hodi z doma, doma pa delo trpi in počiva. To je fanta ujezilo in sklenil je menda tedaj, da starko ubije in se je tako reši. Istega dne je odšla starka v gozd po suhljad. Starič pa se je splazil za njo ter jo v gozdu vprašal, zakaj ga vedno krega in uči in priganja. Starka je odgovorila, da na j bo spodoben in naj dela kot se spodobi, pa bo tiho. Na ta'odgovor jo je fant udaril s pestjo v sence, da je takoj omahnila na tla. Nato pa jo je fant zgrabil za noge,tod vlekel v goščavo ter jI tam s nožem prebodel prsi. Zaradi .smrtnoiievarnih ran je etarka izdihnila. Peti dan po umoru je obtoženec rekel rednikoma, da gre iskat starko. Ko se je vrnil, je morilec povedal, da leži starka v gozdu ubita. Javili so orožnikom, ti so osumili Stariča, ki je sprvs tajil, potem pa vae prignal. Izvedenci so izjavili, da je obtoženec duševno nekoliko omejen, vendar pa odgovarja za svoja dela. Obsodili so ga na pet let zatočenja. P. S. Po novem kazenskem zakonu se hočejo tudi pri nas upeljati srbske izraze, termiiy za razne kazni. Tako je ječa — zatočenje, težka ječa pa — ro-bija. Član SNPJ v domovini umrl V Razdrtem št 6, pošta Smar-je-Slap je umrl Matija Zonta, star 61 let. ki se je bil vrnil iz Amerike (Colorado) meseca julija 1928 leta. Umrl je prav na božični dan. dne 26. decembra 1929. Pokojni je bil član Slovenskega narodnega podpornega društva "Zvon" št. 40 SNPJ v Durango. Colo. -— Pokojni je bil rojen 8. decembra 1866 ter se je lota 1896 o-ženil z Marijo Babnikovo. ki mu je darovala štiri otroke, katerih najstarejši Je umrl (padel?) leta 1916 kot 21 letni fant. Matija Zonta Je bil delavec v Co-dejanje, | loradu. Ko se Je vrnil domov, Je užival le poldrugo leto življenja v domovini. Zapustil je ženo Marijo, sina Franceta, starega 29 let. hčer Marijo, staro 81 let ter najmlajšo hčerko Jo- Smrtna koaa. Po dolgotrajni bolesni je preminul na Gradišču pri Radovljici mizar Franc Res-man, izhaja iz rodbine Resma-nov is Vrbenj, zapušča vdbvo z dvema otročičema. — V Ljubljeni je umrla gdč. Berta Coria-ry, nadučiteljica v pokoju. — V Skopi j i Loki so umrli v mesecu decembru 1929: Subic Pavel, občinski ubožec v Škof j i Loki; Rupar Pavel, posestnik pri Sv. Andreju; Krmelj Frančiška, posestnikova Žena v Gaberku; Biček Ivana, hišarica iz Raven; Pogačnik Jakob, poaeatnik na Logu; Vidic Franc, užitkar v Podblici; Cemažar Uršula, za-sebnlca iz Sevelj. — Na Dobravi je v 63. letu umrla posestnica Ana Crtaličeva, mati Josipa CrtaliČa, delovodje državnega nasada v Kostanjevici. — Ljubljani je 10. jan. v starost 69. letu umrl Franc Bergant Pokojnik je bil do vojne gostilničar na Sv. Jakoba trgu, pozneje pa trgovec z mešanim bla gom. — V Ljubljani je umr! štud. phil. Mirko Kune. — Na Otoku pri Gornjem gradu ja preminula posestnica Marija Tevteva. — V Ljubljani je umrla Apolonija Fanzigova. — Jurkloštru je umrla Helena Gradtova, rojena Majcenova, gostilničarka in posestnica. — V Rožni dolini je umrl Franc Bitenc, mestni kopeljšček v pok. rjtOSVBTX I**!*, da bi svoje delavce "u-' zefo. staro 26 let. — Garal je na l^ilto Je poteptal. Na svoji ameriški semUi. prišel Je umreti ns ministrstvo ni pozabil newsatl, da sta oba delavska za-kl zastopata delavstvo * Rajanjih z njim, vodja ko- mi domaČo zemljo. Zemlja s-meriške mu je iapiia moči. zdaj je legel v domačo, da se odpočije. fkmo iz Prlaorji Gorica, 10. jan. 1980 Številne aretacije. — Fašisti* na Italija alavi te dni svoj praz nlk: prestolonaslednik Umberto se je poročil z belgijsko prince so Marie Jose. Poroka ae je vr šila z vaemi ceremonijami, poročni par se je po poroki pokazal ljudstvu z balkona, ljudstyo navdušeno pozdravlja Itd., kakor je pač vedno ob takih prill kah potrebno zrežirati. Vzporedno s to poroko pa gredo z roko v roki številne aretacije naših ljudi na Primorskem. Znano je, da se neke skupina ni so marale sprijazniti s to poroko in da je bilo izvršenih celo nekaj atentatov, tako nu prestolonaslednika Um berta v Belgiji ki pa so se ponesrečili. A to niso bite nikake slovenske skupine marveč Italijani. Zato pa so bi le tudi ob priliki dopotovanja belgijske .princese vse proge strogo zastražene in po vsej Italiji so poostrili nadzorovanje nad sumljivimi ljudmi, mnogo pa so jih tudi enostsvno pozaprll, S tem v zvezi ao vsekakor tu di aretacije Primorcev. V Trstu so poeaprii nad 160»oseb. Kara-binjerji ln policijski agenti so prihajali v stanovanja sumljivih ljudi ter jih pozvali, naj ae prijavijo komisarijatu radi kih informacij. Ko pa so prišli tako lepo prostovoljno na komisar! jat, so jim napovedali aretacijo. Noč so morali preživeti smrdljivih in mračnih kleteh in šele drugega dne so jih odpeljali v zapore. K»-r za vse v zaporih ni bilo prostors, so jih iz Trsta mnogo odpeljali v kaznilnico v Kopru. Med aretirane! je bilo tudi veliko število Jugoslovanov. Tako so bili n. pr. zaprti upravnik tiskarne "Edinoett" Hlnko Pertot, trgovec Josip fiču ka, lesni trgovec Josip Mihelčič in njegov urednik Sešelj, trgovec L. Narobe, Pavlica, tajnik pri advbkatu g. Okretiču, dalje trgovec Rehar, gdč. Tuhtanova, direktor "Istrskega lista" in "Novega lista," ga. Olga Kreše-vlč, kl se nahaja pred porodom, gdč. Ljubica Gržnič iz Roča v Istri itd. , V Kopru Js bil aretiran uradnik generalnega konzulata kraljevine Jugoslavije v Trstu g. Ahtlg, ki Je jugoslovanski državljan in živi v svoji vili v Kopru. Vas prvi dan Je bil v zaporu brez hrane in celo brez vode. Izvršenih je bilo tudi volitto A te vilo hišnih preiskav v privat-nih stanovanjih v Trstu in okolici. Tako spremlja poroko prestolonaslednika preganjanje na vseh koncih in krajih države. Svoje čase Je tako slavnost spremljala amnestija, zdaj pa polnijo ječe. DesnHreM* Mr. Anton Zbašnik v Pitts-burghu, Pa., ki je hotel resigni-rati predsedništvo JSKJ, se je na pregovarjanja ostalih odbornikov premislil in ostal v službi. Naš slikar Gregor Perušek je 29. t m. dobil Robert Rice Jen-kinsovo nagrado v vsoti $60 za svojo sliko "Tihožitje," katero je razstavil v čikaškem A rt Institutu. To je bilo prvo prisna-»Je, kl ga je dobil naš umetnik v mogočnem umetnostnem muzeju. V Elbertu, W. Va., je bil te dni ubit v premogovniku John Rolih, star 68 let in doma is Les-kovca pri Krškem. Zapušča ženo in dve hčerki v stari domovini. V Elyju, Minn., je umrl slovenski pionir John Merhar, star 62 let ln doma od Ribnice. Zapušča vdovo ln odraatle sinove ln hčere. Dve nesreči v Elyju, Minn.: Petletna Olga Smuk, hči Franka Smuka, se je tako nevarno o- pekla, ko se ji je užgala obleka pri odprti peči, da je čes eno uro umrls. — Rudar John Mav-rin se Je težko pobil na glavi v rudniku. Eden prvih naseljencev v Cle-velandu. Frank Rus, je umrl tc dni v starosti 66 let. Doma je bil is Toplic pri Novem mestu in v Ameriki je bival 48 lat. Bil je tudi aktiven v javnem življenju. Zapušča štiri aaatre. V Jolietu je umrl Anton Gra-hek. kl je bil tudi eden pionirjev svoje naselbine. Star je bil e6 let ln doma od Semiča v Bell Krajini. Zapušča Šeno in dva o-t roka. V Barbertonu, O., je umrl sa boijaatjo John Bolha, star 42 let in doma is Iga pri Ljubljani. V Caiumetu, Mlch„ je smrtno ponaaračil v rudniku Mike Med-ved. Železna vrv vspenjače ga je vrgla v Šaht št. 6 Calumet A He-ela Co., in padel je v globočlno 1600 Čevljev. Njegovo truplo je bilo vse razbito, ko ao ga prinesli na površje. Star Ja bil 88 let. Za-pušča vdovo ln šest otrok. 9 ee Konec Hornsbyjeve Is dnevnika udeleženca ekapedlclje E. V. Christians prvi dan prazni- Profiti železniške dražbe Mew York. — Ustniki Penney I venske železnic* bodo sprs-vlli ma*t*n dobiček v svoje Že-pe. Cisti profit v prošlem letu je znašal $47.748 in Je bil najvišji v zgodovini te železnice. (In potem, kov): 26. decembra. Človeku se zdi komaj verjetno ... Radoval sem se božičnega prasni ka kakor vsakdo — čeprav nI bilo Isgledov, da bi se mogli prevideti s zajtrkom za naalednje jutro. Ko smo se danea zbudili, amo sklenili praznovati bošlč tako, kakor nam dovoljujejo razmere. Pou-žili smo obilen obrok, obstoječ is konzerviranega ovsenega kolača. Imeli smo takšen tek in užitek, kakor bi obirali purana .. . Upam, da se vsakdo na Angleškem veseli današnjega dna in pri Bogu nadejam, da bo naša zaloga trajala vsaj še meaac dni ter da ne bomo nikoli preklinjali današnjega praznovanja ... (Preskrba z novimi živili te-kom naslednjih tednov ni bila tako obilna, kakor so upali trije možje v primitivni koči. Lačni kakor so bittf ao použill zadnje ostanke jedJ, kl so j i k bili malo preje zavrrfll. Po strahovitem snežnem viharju dne 10. januarja 1927 je pritisnil mraz 62 stopinj Fahrenheita. Hornby Je mrvll kosti, da bi iz njih lssesal zadnjo kapljico maščobe. Celo kite so bfle dobre.) Mraz, mraz, mras , . . Ledeni veter pritiska iz otrdelih arktičnih pokrajin in potiska v eni najetrašnejšlh aevemlh zim temperaturo na 67, 79 in končno na 86 stopinj Fahrenheita. Nos tovariša Adlarda Je smnmil In vsi trije so se stisni)! skupaj ter so ostali prižeti drug tesno k drugemu v koči. 1 februar jim js prinesel novo upanje. Adlard jim ja ustreli severnega jelens. Imeli so sa šest dni hrane I A stiska ae js kmalu zopet povečala. 2e 9. februarja so morali pomešati zmrznjeno kri z moko ter jo zaužiti, ker jim Je pošel drug živaž. Dva dni posneje Je skoro popolnoma pošla tudi moka. Začeli ao sbl-rati pokvarjene ostanke rib. Za oga moke aa ja «krčila 16. februarja na 12 mer (srednjeveških pladnjev). Zaloga sladkor-a Je znašala ssmo ša 80 fun-tov, vsa ostala živila pa Je pred-stavi j slo nekaj živslskih kož. |Včealh se pri čitanju dnevnice pojavi domneva, da se bo lakota, kl je tako strašao mučila želodce trojice, polotila tudi njih živcev. Manj hrabri raslskoval-bi bili gotovo obupali. Razpoloženje. v katerem ao bili tri-e možje, pa js natančno razvidno is naslednjih naglo napisanih obrobnih opazk: 22. februarja: l*p, topel dan. fiarold, ki je bil najprej aklenil. da bo cepil drva. je prad lags 1, naj popoldne napravimo izlet. Jaz sem pa vaa dan ostal v koč! n sem se zelo slabo počutil. Tudi Jaeku ni dobro (Naslednji dan izgleda, kakor bi vse to minilo): • 28. februarja: Harold Je u-«trelll volka v divjini In je videl kakih 40 severnih jelenov, vendar se mu al poarečilo, da bi jih doasgrl s puško (V marcu postane vreme milejše, so dnevi, ko kaže toplomrr samo 27 stopinj pod ničlo. Raziskovale! ao se podali na brasuspešno iskanje šivala ia ao pretočili izven kače. Glad jih je prisilil, da So pričeli kuhati živalake kože ln kosti (na tem ao posneje umrli). Zapisek z -dne 14. marca kaše očitno vas njihov obupen položaj, slasti takrat, ko pade temperatura zopat na 60 stopinj pod ničlo). 14. marca: Vsi se počutimo zalo šibke in bolne. Strašno je mras. Hoja po snegu (ekspedl-cija je imela s seboj sani) ja salo naporna, čeprav se neprestano oprijemamo aanl. Moramo sa pa za vsako ceno vrniti v kočo, ker Je bivanja na prostem straš-no trdo in sahteva mnogo napora. Ce gremo s doma, se moramo vsekakor vrniti že naslednjega dne. Na poti domov je Jack padel. Moral se ja raniti. Ko amo prišli do koče, sem se mogel še jedva ganiti. Jack je Čudovit deček 1 Imel ja še vedno moči, da je sakuril ogenj ter Jo nacepll drva in skuhal čaja. (lskušeni vodja je očivldpo storil vsa, kar se je dalo, da ne bi tovarišema upadel pogum. Kadar Je trojica čepela v primitivni koči, po kateri se je širil smrad po razpadanju, ja metala sveča kalno svetlobo naokoli, du so aa v njej zdeli ljudje bolj duhovi kot kaj drugega. Lahko si predstavljamo, kako ja John Hornby s skrbjo opazoval obra za svojih tovarišev, medtem ko js zunaj brila burja, ki Ja pihala od aevara z nekakšnim grenkim mrasom. "Fanta, nikar obupa vati!" Ju je bodri! s umetnim glasom, "Jsz sem že vse to poskusil in sam bil samcat, brez družbe. Ali hočeta kaj M M iz mojega starega dnevnik« Jital vama bom svoja doživljaje s zadnje raziskovalne akspediclje, kl Js Šla ša mnogo delj proti severu!" In medtem ko išče vodja svoj dnevnik, ae v mlajšem tovarišu oglasi tiho vprašanja: "Ali se bomo še kdaj vrnili m«d ljudi r O HornbyJevem dnevniku — ki jima gs Je bil prečiUI dne 19. marca — piše Chriatian naaled-njega dne takole: "Treba Ja pomen takšne odprave popolnoma spoznati, in sicer tembolj, ker trpimo pod enakimi, čeprav ne tako trdimi razmerami." Bog va, kaj Je starejši vodja prlpo vedoval svojima tovarišema, ds bi Ju navdel s srčnostjo In po-gumom, da js mlajši tovariš sa- tSlemski Narodna 1S04 Podporni Jidnota 17. jwiU* 1SS7 všrltvi lUiaoia Tel. Korit wall 4 MM M37-5» Ho. U»ttdtlr Aro.. Chfcefo. minul. GLAVNI ODBOR S.N.P.J. UPRAVNI ODSEK: WNC1NT CA1NKAR, predsednik.....Z657 S. Lswndsle Ave.. Chlcsgo. Hi. VIDIR* Ujnlk........ mi »• Lswsdsls A vs., Chicago, IU. UJn,k eddelka.,..M»T S. Uwnd.lt A vs.. Cbtssgo, !H. i?.H.i[ I00*10«. klsgajaik.......mi S. Lswadsls Avs* Chicago, 1U. flifi •*>rivU*U glasils.,. .SS57 g. Lswndsls Avs. Chlsags, IU. JOHN MOLEK, urednik glsalU......2667 S. Lswiulalt Avs., Chicago, IU. ' ODBORNIKI W P«*l podpredsednik, M9 ftutacll Ave., Johnstown, Pa. SS?^1? J- L01"*10». dp«fl podprsd«H 1M7 S. Trumbull Ave., Chlcsgo, III JOHN J. 2AVERTNIK, «1. sdrsvntk........8714 W. 10th St, Chlcsgo, III. GOSPODARSKI OD8KK: FRANK AL18H, predsednik..........S1S4 S. Crswford Avs,, Chlcsgo, TO. .............................M84 W. 17th St., Chlcsgo, III JOSEPH SI8KOVICH................¡000 E. 74th Strsst, CAsvsland, Ohio. .J POROTNI ODSttt iiSX*?'aSPX ..............414 SprisgflcW, UL vnttkf »baww ................................«..Bos «7. Arms, Kans. I«^ .................................Bo* Strsbsns, Pa. ............................... h'». FRANCES EAKOVSEK.................10IS Adams SU No, Chlcsgo, IU. OKROŽNI ZASTOPNIKI I ?*ORQE 8MREKAR, prvo okolje.......m Msin Ave, W. All*ulppa, Pa. ¿OHN WJKAK JR., drugo okrolje........m E. lttnd St., Cleveland, Ohu, yfT&'i"1* okrotJe............O. Bos 584, Mulberry, Ksns. EUfUi 5H?NA A lrt0 okro4J*.................Bo1 Chlsholm, Minn. PRANK KUJPdlC. peto okroijo......................f. 0. Dines, Wyo. NADZORNI ODSEK i .................I6W St., Chlcsgo, ni ...................IW •• RIlWMkee, Wis. MICHAEL PLKSHE..............ftlO Madison Ave., N. 8.. Pittsburgh, Pa rosea i J" iiSiiJil •• M s*ilnhias, saj M Mo prijetno, ko bom vedel, da Imam med občinstvom vsaj enega somišljenika, pa naj bo še tako slab in nevešč. Mislim, da pride veliko ljudi. Waldron uživa, bogve zakaj, velik sloves, čeprav je po mojem samo slepar. No, gospod Malone naklonil sem vam veliko več svojega časa, kakor sem hotel. Posameznik se vsekskor ne sme nikoli polastiti onega, kar je namenjeno vesoljstvu. Ve* selilo me bo torej, ako vas ugledam zvečer pri predavanju. Ne pozabite, seveda, da niso podatki, katere sem vam navedel, nikakor nagnjeni za javnost" "Ampak McArdle, naš glavni urednik, bo hotel — saj razumete —- vendar vedeti, kaj sem opravil." "Povejte mu vse, ker hočete. Med drugim mu lshko sporočite, da ga obiščem z jahalnim bičem v uredništvu, če mi zopet pošlje kekega vsiljivega dopisuna. Zanašam se torej na to, da ne boste prav ničesar priobčili v vašem listu. Dobro! Na svidenje danes o poldevetih zvečer v Zoološkem Institutu! Profesor me je odslovil s kretnjo roke. Priklonil sem se In zepustil njegov kabinet. Rdeča napihnjena lica, sivkastočrna skodrana brada in izzivalne oči so tvorili vsebino mojega zadnjega vtiss. PETO POGLAVJE To je vprešenje! Ne morem povedati, ali so bile vsega krive telesne nezgode pri mojem prvem obisku ali duševno razburjenje pri drugem, toda zunaj v En more Parku aem se počutil kakor dokaj izgubljen novinar. Imel sem v brneči glavi le eno misel, in sicer, da je profesorjeva povest nedvomno resničns, ds obrodi njegovo odkritje velikanske posledice, in da bi lahko spisal o tem za list izredno lep članek, Če bi se mi le posrečilo, da bi dobil dovoljenje ln mogel izrabiti gradivo. Skočil sem v avtomobil, ki je stal na oglu, In odirjal v uredništvo. McArdle je pisal seveda kakor navadno pri svoji mizi. » "No, vi, mladenič, kako Je kaj V je zakll-cal radovedno. "Izgledate že tako, kakor da bi bil1 v vojni. Ni vam treba niti pripovedovati, da se je zakadil v vas!" "Od kraja je ree med nama nastalo malo nesoglasje . . ." "Kakšen človek je to! No, in kaj ste počeli potem T "Hm, potem se je že ¿ekoliko spametoval pa sva se razgovarjala. *Sicer pa se mi ni posrečilo, da bi od njega kaj izvedel, to se prsvi, kaj, kar bi lahko objavil v listu." "To ps menda ne drži. Odnesli ste na vsak način podpluto oko, in to že lahko objavimo. Ml se ne pustimo užugati, gospod Malone. Mi že naučimo tega gospoda kožjih molitvic! Jutri sprožim tak uvodni članek, da ga zona popade! Pripravite mi torej takoj gradivo in za vedno vam ožigosam tega junaka. Kako bi naj naslovil članek? 'Profesor Münchhausen'? Kaj bi ne bilo to prav, s debelim tiskom? All pe 'Sir John Mandeville Redi-vivus Cagliostro?' Ali po kakem drugem zgodovinskem sleparju in postopaču? Razkrinkal ga bom: saj ni nič drugega nego goljuf!" "Jaz bi tega ne bi storil, mister McArdle." "Zakaj pa ne?" "Zato, ker profesor nI slepar." "Kaj?" je zatulil McArdle. "Menda mi vendar nočete povedeti, da verjamete njegovim bedastim pravljicam o mamutih, mastodontih in vslikanskih morskih kačah?" "Ne, o tem vam ničesar ne vem povedati. NI mi sploh znano, da bi komu hotel profesor natvezatl slične stvari. Zdi pa se ml, da je res odkril nekaj novega." "Človek božji, potem pa napišite hitro kaj o tem!" "Saj bi to tudi prav rad storil, a povedal mi je vse, kar zdaj vem, strogo saupno in pod pogojem, da ne smem o tem pisati." Smatral sem za umestno glavnemu uredniku kakor se da na kratko sporočiti profesorjeve podatke. ."Zdaj veste, za kaj gre." "Veste kaj, mister Malone," je rekel naposled, "vsekakor se ne nanaša ta vaša obljuba na današnjo znanstveno zborovanje. Mislim, da bo o njem komaj poročal kak drug list: o Waldronu so že pisali itak velikokrat, pa ne ve nihče, da bo tudi Challenger govoril. Ce nam bo areča mila, napravimo lahko sijajen posel ! Pojdite torej k seji, pa prinesite nam dokaj podrobno poročilo. Rekel bom stavcem, naj pustijo do polnoči za vaš članek potreben prostor." Den ml je torej obljuboval veliko posla. Zato sem zgodaj odšel h kosilu v Klub Divjakov. Dobil sem tam Tarpa Henryja in mu na kretko povedal o svojih doživljajih. Poslušal me je z nezeupnim smehljajem na svojem suhem obrazu In se pričel krohotetl, ko sem mu xaupal. da me Je profesor prepričal." "Dragi moj otrok, saj ne posns Življenje sllčnih dogodkov. Ni mogoče, da bi kdo slučajno nekaj tako velikanskega odkril in izgubil potem vse dokeze. Le pustite take zgodbe romanopiscem. Ta vaš možakar je tako poln zvijač kakor vse opice v londonskem zverinja-ku. Vse. kar vam je pravil, je na debelo zlagano." (Dalje prihodnjič.) Stuart Wishing - J. II.: PTIÖ V DREVESU Kadarkoli govorimo o tej zadevi s prijateljem Rhodesom. vselej se neverjetno nssmehne ln reče: "Naključje!" Prijatelj Fleming ps ssmo sms je t gla vo. z migne z rsmeni ln molči. Jsz ssm se nagibam k njegove-mu mnenju. Žeto bom rsjši brez vsakega nadaljnega uvoda opi-sal čudne dogodke, kakor so ne izvršili 11. decembra lftor» Toga dne sem prejel pismo nsslednje vsebine; "Dragi Marriott! Ali TI je da-nes — enajstega — mogoče pri-U v Gorling In ostati pri meni. dokler se Ti ljubi? Na prežo Te ne morem povabiti, ker Je prehud mraz. Nekaj malega pa boš že lahko ustrelil in ae tudi udele-žil pravcatega božičnega lova na strahove. Da govorim resno —zasMduJem namreč Imenitno divjačino ter se nadejem. da bom tej pošasti poškropil pete (sli M je i w roti) še nocoj. Rhodes je prsvkar brzojavll, da pride 8to-ri isto, eko TI Je mogoči- Več ustno. Tvoj vdani C. J. Fleming P. S. Rhodes se odpelje ob 2.18 iz Paddingtona." Sklenil sem, da ae odzovem vabilu in vlak ob 2.18 Je vozil meno j in Rhodesa, ki je bil kot častnik j doma na pustu, proti Gorllp-gu. Tam je naju sprejel Fleming z dvovprežnlmi sanmi, zakaj snega Je bilo precej. Pozdravil je naju radostno. Videti je bil zdrav in dobre volje, toda odklonil je pred večerjo vsak razgovor o svoji pošasti. Tako sva morala svojo rsdovednost brz-dsti in šele tedsj, ko je stals na mizi kava s likerji ln je slugs oatavll nss ssme, je Fleming sprožil razgovor. "Mislim." • je dejsl. "da mo. ram predvsem ugotoviti, da sem na duhu In telesu docela zdrav, kolikor morem to pač sam presoditi. Ti ae čutiš krivega. Mar-riott. kaj ne? Vem. da hI me vsak '»bičajen človek smatral za blaznega že zaradi tega. ker verujem v pošasti ali strahove. še bolj i »a, če hi slišal to mojo potrat Da) ml, prttaim, vžigalice r Zapalil ai je smotko in nadaljeval: "Pred šestimi meseci sem ell šel, ds straši v tej hiši; sicer ne straši v pravem pomenu besede vendsr pa naj za zdaj zadostuje te izraz. Kakor veste, se silno rad bsvim s razkrivanjem rasnih skrivnosti, in zsto sem tud to zsdevo začel preiskovstt. Ko sem zvedel, da ne stanuje v te hiši nihče, sem jo s posestvom vred vzel ss tri leta v najem Ker je bila na slabem glasu, sem jo dobil pod zelo lshkiml pogoji. Kraj mi ugsjs, vendsr ims ss zdsj nekatere elsbe strani Kskor se mi sdi, so sosedi mns njs. ds je hiša zakleta ln se posestvo radi tega ne more t>ode-dovatl od očeta na sina. če pa lastnik ali zakupnik nima sina. potem doživlja pač rasne nezgode." "Ali je to dokazano?" Je vpra šal Rhodes lakonIČno. "Kolikor ml je bilo mogoče za devo zasledovati." je odvrni Fleming, "je to dokasano. Za če sa svojega petmesečnega bivanja v tej hiši sem vse izčrpno preiskal. Pri dveh prejšnjih Ustnikih sem poisvedovsl osebno, pregledal pa aem tudi zgodovino enajstih drugih. Zadnji je živel tu neki Horace Starkey. Kupil je bil Gorlinghall, bival y njem nekaj časa in od nJega sem ga jaz vzel v najem. Pred njim ga je neki Gapp dobil v zakup od nekega aire Jamesa Powella." "Zakaj ga je vaak tako hitro zapustil r 'To zveš takoj. Le poslušsj! Starkey je samec in zato ga vprašanje sina-dediča ni zadevala Prizadet pa ja bil na drug način —r tako n. pr. sta propadli dve banki, v katerima je bil naložil večji del svojega premoženje. Gagpu sta prav v tej hiši umrla dva sinova za legarjem. Siru Jamesu Powellu (čigar poroka bi se morala vršiti v enem mesecu) se je na lovu zgodila nesreča in ohromel je popolnoma." "Golo naključje," je pripomnil Rhodes. "Mogoče; ne zanikam tega. Kar poekušem dokazati, je dejstvo, da poeestvo ni prehajalo od očeta na sina, kakor daleč jem mogel zasledovati njegovo zgodovino. Do sem, lahko rečemo, je moja povest neobičajna, zdaj pa nastopijo še nadprirodne sile." In dvignil 'je list papirja. 'Tu sem si zapisal okoren prevod nekih čudnih latinskih verzov, na katere sem naletel v neki stari zgodovini Gorllnga." Dal je list Khodeeu, Id ga je molče in temeljito presedal ter ga potem izročil meni. Cital sem na njem nastopne verze: Ko eerlcvi m povrne, kar vsel ji je slošln, takrat v Gorlingnsllu bo oče In bo sin. Zaslišal bo*, čuj, dvakrat svarilni ptiča glas, ko sadoni «e v tretjič, takrat je zadnji čas. "Hm," sem dejal zamišljeno, ko sem bil prečital to čudno pesem, "to nam pojasnjuje zadevo do neke mere. Kletev Je kazen {s to, ker je-uekdo «kradel cer-veno lastnino. Domnevam, da je to posestvo nekoč pripadalo cerkvi. Ali je morda v blišini kak star samostan?" "Ti imaš prav, pa tudi ne," je odvrnil. "Ne daleč odtod je bila opatija, toda poeestvo ni bilo nikoli laat menihov." "Ali si o tdm uverjen?' "Popolnoma. Is nekih zapisnikov in listin v župni cerkvi, ki je zgrajena tam, kjer je nekoč stala opatija*! so razvidne meje njenega ozemlja. Kakor ti, tako sem tudi jas prvotno kar planil po sklepu, da je moje poeestvo nekoč pripadalo opatiji in da so gs pozneje odvzeli s silo. Skoraj pa sem spoznal svojo zmoto in ko sem še nekaj časa vztrajno iskal vzrok kletve, sem odkril čisto drugega." "No in kakšen jat" sem vprašal nestrpno. "V njem tiči zanimiv koe krajevne zgodovine. Pred več stoletji je JHvel v samostanu opat, ki Je bil velik lopov. Njegovo zloglasno vedenje je bilo splošno znano in po nekoliko letih razkošnega ln hrupnega življ nja je neke noči pobegnil is o-patije ter vzel obhajilne poeode s seboj. Bile so iz čistega zlata In sdi ee mi, da se je po begu is opetije, ki je le nekaj milj oddaljena, zatekel naravnost v Gorlinghall." "Zakaj T "Bil je Jako dober prijatelj takratnega »posestnika, sira Geoffreys Haste. Nihče ne ve, kaj se je zgodilo med njima, toda drugo jutro so našli sira Geoffreya s bodalom v prsih, opsta pa nI bilo nikjer. Ustno Uročilo slika dogodek takole: 0-pet In sir Geoffrey sta sklenile, da ukradeta slate poeode. Opat naj bi izvršil tatvino in se sa eno noč zatekel v Gorling. Zlato je nemeraval pustiti siru Geoffrey u, ki bi naj ukrenil s nJim vse nadaljnje, sem pe je hotel pobegniti v London ell kam drugam. Ko pa Je napočil odločilni čas. je opat spoenel. de ne more zaupati avojemu razsipnemu drugu. Sprle sta ss, opat Je zabodel aire Geoffreya, potem pa je poeode nekje ekril ter u tekel. Nikoli več niso slišsll o njem." "Potemtakem so posode . . ." "Nekje na mojem posestvu, če Je moja domneva pravilna." "Ali si še ImJ iskal r "Po hiši, da. drugod na po-sestvu še ne. Zemljišče obsega preko tri tisoč ekrov. Vsega tega ne moreš preiskati." "No, dobro, tvoja teorija se strinja s prvo kitico, toda kaj Je zdrugo/kaj ima ptič pri tem opravitif r "Ptič,* je odvrnil Fleming z glasom, ki je pričal o naraščajočem zenimanju, "ptič je v tej zadevi najbolj privlačna stvsr. Povest o lopovskem služabniku n zakopanem zakladu je stara kakor gore, toda čim naletimo na ptiča, je čisto drugačno." Umolknil je, posrebel kavo in nadel jeyal: "Upoštevati morata, da sem to zadevo raziskoval zelo temeljito. Proučil sem celo vrsto starih listin in nabral ustnih izročil od številnih starih domačinov. Ne bom vaju dolgočasil 3 podrobnim opisom svojih raziskovanj — navedel bom na kratko le izsledke. Ustno izročilo pravi: neki ptič, očividno iz rodu vranov, zakraka proti koncu leta trikrat. Lastnika ali zakupnika Goriinghalla zadene veli- ka nesreča, ako cerkev v teku dveaajstih mesecev ne sprejme evoje lastnine. V to verujejo domačini prav trdno." "Toda kaj je smisel vsega?" je vzkliknil Rhodes. "Vsščeni si razlagajo stvar takole: ptič je opatov duh, ki skuša posode povrniti, odpraviti kletev in si olajšati kazen." "Ali je ptiča že kdo videl r' sem vprašal. "Mnogi izjavljajo, da so ga videli; to je v taki majhni vasi naravno. Sicer pe je tu nekaj bolj verodostojnih prič. Tako n. pr. zagotavlja Starkey, da ga je videl. Starkey je ali imeniten lažnik ali pa neustrašen mož. Tretjo noč, ko je začul krakanje, je stopil na teraso ter streljal nanj a puško." "Ali ga je zadel?" , "Ne. čudno pa je, da ga je zgrešil, saj slovi kot izvrsten strelec. Najbrf je nekoliko trepetal» tega pa ga nisem hotel ob- dolžiti. Ko se je ptič pojavil pr. vič pred oknom njegove «painj¡. ce — tako izjavlja Starkey _ Je imel eilen občutek odvratno, sti ali studa. In ta občutek * * pri naslednjih prilikah še poia. čil" Kdaj pa ae je pojavila ta ne. prijetna stvar f sem vpmfai (Dalja prlbedaJU.1 Ololio hromoto Sloan's Liniment u*. im J* slovenski V JUGOSLAVIJO Z VELIKIM IZLETOM S.N.P. J. NA CUNARDOVIH BRZOPARN1KIH 1 AKO nameravata obiskati staro domovino, potem m na vsak način pridružita velikemu skupnemu izletu, ki ga priredi IZLETNI URAD S. N. P. J. sktjmo s CUNARD STEAMBgtP CO. Izletniki bodo potovali na ogromnih CunardOvih brzoparnikih j, , ^ 1 AQUITANIA MAURETANIA BERENGARIA 28. MAJA 28. JUNIJA i. JULIJA Lahko potujeta naravnost v Jugoslavijo, ali pa si ogledati veseli Parls, in—ako hočeta rasen Psriza / tudi slikovito Švico. Na pamikih izvrstna domača hrana, privatne kabine, prostorni zsbavni prostori, vljudna postrelSa. Celo pot vas spremlja izkušen vodnik. Obrnite se sa nadaljna pojasnila na blišnjega zastopnika, ali pa pišite ns: JUGOSLAV DEPARTMENT IZLETNI URAD CUNARD LINE &S8&3&888 345 N. Michigan Ave. 2657 So. Lawndele Avenue Chicago, III Chicago, ID. Na« sastepeiki v vseh veijih naselbinah. POTOVANJE V STARI KRAJ fi odredite najbolje potom našega potniškega oddelka, Id ji odpremil In dopremil le na tisoč* ljudi v njihovo največji zadovoljstvo. , Pomagati dobiti poe, dovoljenje za povratek in income tix k davek dokument. Napravimo afidavit, prošnjo za deklaraciji o zakonitosti dohoda^v to zemljo, kakor tudi prošnje za izveš zakonitne kvotah vize za one, Id spadajo v to grupo. m ..■ v. 4»'' i • j h/ :» ¡JT i POŠILJAMO DENAR v staro domovino, kakor tudi v m ostale kraje vsega »veta—bančnim nalogom, čekom ali brzojšt ' nim potom po najpovoljnejšeid tečaju. Ta največja slovanska banka v Ameriki, Id je poznim ' širom sveta, kod ena najzanesljivejših bank. Obrnite se ns KASPAR AMERICAN STATE Ml 1H0 BLUE 18LAND AVK. CKCAGO. 01 V TISKARSKO OBIT STARAJOČA BELA . . ''.'■' » * .. ; r 1 ' ' ' '■ ' * ' , t. Tiska vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnika, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, alovašksm, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJJ« DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne. Cene smerne, nnUske dalo prva vrste. PUHe pe hrtormadje aa S. N. P. J. PRINTERY M67-M So. Lewadale Avenue . CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA PROSVETA SOBOTA, 1. FEBRUARJA.