64 nje težkega dihanja, ki ga pogosto spremljata anksioznost in napadi panike, je za respi- ratornega fizioterapevta eden najtežjih izzivov. Respiratorni fizioterapevt igra, v sode- lovanju s pacientom, njegovo družino in ostalimi člani multidisciplinarnega tima, eno pomembnejših vlog pri obvladovanju težkega dihanja. Pomembno je, da respiratorni fizioterapevt pozna vzroke za težko dihanje (npr. obstrukcija dihalnih poti, zmanjšana oksigenacijska kapaciteta), ga zna oceniti in izdelati načrt respiratorne fizioterapev- tske obravnave ter izbere ustrezne fizioterapevtske postopke in pripomočke/naprave za obvladovanje težkega dihanja, oceni učinkovitost obravnave ter nauči pacienta in svojce načinov obvladovanja tega, skrb vzbujajočega, simptoma. Ključne besede: težko dihanje, neozdravljivo bolni, respiratorna fizioterapija ZAPLETI IN NEŽELENI UČINKI PRI LAJŠANJU BOLEČINE IN DRUGIH SIMPTOMOV S PODKOŽNO INFUZIJO S POMOČJO ELASTOMERNE ČRPALKE PRI BOLNIKIH V PALIATIVNI OSKRBI Anja Imširović, Katarina Horvat, Nevenka Krčevski Škvarč Medicinsk a f ak ult e t a Univerz e v Mariboru, Inš titut z a paliativno oskrbo , UK C Maribor Uvod: Podkožna infuzija opioidov in drugih zdravil z elastomerno črpalko je uspešna metoda za lajšanje simptomov pri bolnikih z napredovalo boleznijo. Izvaja se pri bolnikih, ki ne morejo zaužiti zdravila zaradi bruhanja, slabosti, motenega požiranja, zožene zavesti ter neobvladane bolečine, predvsem v terminalnem stadiju bolezni. Prednost takega zdravljenja je trajno dovajanje zdravila, možnost kombinacije zdra- vil za lajšanje več simptomov, večje ugodje bolnika in uporaba izven bolnišnice. Se- stava zdravil v elastomerni črpalki se uredi po priporočilih za rotacijo in titriranje opioidov in drugih učinkovin, s čimer se zagotovi varnost metode. Ob tem se mora- jo bolniku zagotoviti dodatni odmerki zdravila v primerih, ko napredovanje bolezni povzroči močnejše simptome- predvsem bolečino, slabost in bruhanje. Iz dodatne porabe zdravil in ob pojavu novih simptomov se predpisujejo ustrezne vsebine elastomernih črpalk za menjavo na 5 ali 7 dni. Raziskali smo pojav zapletov in neže- lenih učinkov pri stotih bolnikih zdravljenih s takšno metodo v Ambulanti za zdravlje- nje bolečine v UKC Maribor. 65 Metode: Uporabili smo anketni vprašalnik zaprtega tipa in podatke iz medicin- ske dokumentacije bolnikov zdravljenih v Ambulanti za zdravljenje bolečine med leti 2011-2015. Statistična analiza je bila narejena s programom SPSS 22.0. Rezultate smo predstavili kot odstotek in povprečno vrednost s standardnimi odkloni. Za ugotavljanje razlike med skupinami bolnikov smo uporabili t-test za parni vzorec. Rezultati: V raziskavo je bilo vključeno 100 bolnikov povprečne starosti 62,6 ± 11,5 let, 40 žensk in 60 moških. Funkcionalna sposobnost bolnikov je bila po Karnofsky indeksu 29,8 ± 9,1 in po WHO 3,7 ± 0,6. Zapleti so se pojavili pri 17–ih bolnikih (18 %). Pri 8–ih bolnikih (8 %) je šlo za tehnične zaplete: izpulitev sistema (6 %), okluzi- jo(1 %) in okvaro sistema(1 %). Pojav tehničnih zapletov je bil povezan s trajanjem zdravljenja (22,6 ± 30,9 dni v skupini brez zapletov vs 121,4 ± 233,6 dni v skupini z zapleti p= 0,195). Pri 9-ih bolnikih (9 %) je šlo za zaplete zdravljenja: vnetje vbodne- ga mesta (2 %), suha koža pod zaščito vbodnega mesta (1 %), zaspanost (1 %), omo- tica (1 %), zmedenost (1 %), zožena zavest (2 %), bruhanje (1 %). Pojav neželenih učinkov zdravljenja je bil povezan s stopnjo napredovale bolezni in splošnim sta- njem bolnika (Karnofsky v skupini brez neželenih učinkov 30,1 ± 9,5 vs 27,5 ± 7,1 v skupini z neželeni učinki; p = 0,595 ). Zaključek: Pri lajšanju bolečine in drugih simptomov s podkožno infuzijo s pomočjo elastomerne črpalke se lahko pojavijo zapleti in neželeni učinki. Tehnični zapleti so relativno redki in se lahko hitro odpravijo. Neželeni učinki zdravljenja se pojavljajo razmeroma redko pri uvajanju zdravljenja ob upoštevanju smernic in priporočil za rotacijo in titracijo opioidov. Pojav novih simptomov ob zdravljenju je v večini pri- merov povezan z napredovanjem bolezni. SAMO-OCENJEVANJE ZNANJA O PALIATIVNI OSKRBI SPECIALIZANTOV DRUŽINSKE MEDICINE Mojca Kolnik 1 , Maja Ebert Moltara 2 1 Univerzit e tni klinični c en t er , 2 Onk ološki inš titut Ljubljana Uvod: Velik del oskrbe neozdravljivo bolnih v Sloveniji izvaja specialist družinske medicine. Sistemskega izobraževanja s področja paliativne medicine je med specia- lizacijo družinske medicine malo, zato specializanti pridejo v stik z načeli paliativne- ga zdravljenja le redko. Ena izmed možnosti je nekaj dnevno kroženje na Oddelku za akutno paliativno oskrbo Onkološkega inštituta.