Poštnina plačana v gotovini, «~osamezna Stev. Din Štev. 18. V Ljubljani, dne 2. mala 1929. Leto XII. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek NaroSnlni it taiemstro: četrtletno I 01«, polletni) II Din, celoletno J« BI«: it ln»> lemstro men Amerike! četrtletno it Din, polletno 24 Din, celoletno 48 01«. Ameriki teto* I dolar. — Račun postne hranilnice, podružnice i Ljnlljani, St 10.711. Grozne številke o pitju alkoholnih pijač v naši državi Ce pregledu;emo uradni izkaz, koiiko se je popilo v lanskem letu v naši državi alko bolnih pijač, se nam številke, ki plešejo pred nami. skoro ne vidijo verjetne. Zopet ir. zopet jih motrimo, da vidimo, če se morda ne motimo. Po uradnem izkazu se fe oopllo v L 1928. za skoro 8 milijard dinarjev raznih alkoholnih pijač: torej mnogo več. kakor kroži v prometu denarja. Popilo se je: vin aza 3.6 milijarde, piva za 1 milijardo, žganja za 1.2 milijarde in likerjev za okrog 2 milijardi dinarjev, to ie skupno za 7.S milijarde, oziroma okroglo za 8 milijard dinarjev. Ves ta denar se je pognal skozi grlo. namesto da bi se uporabil v gospodarske. prosvetne ln druge koristne namene. Da se ie popilo še več. kakor Dokazuje in ceni uradna statistika, ie, seveda, tudi izven d\o-IO , ma. Tudi najvnetejši orotiaikoholik ne bi imel i Sarajevu, Pozneje pa se je umaknil v za< ničesar proti temu. če bi statistika pok?zovala življenje v svojo skromno hišico v Cacku. Bilo bi pa blagostanje večje tudi zaradi večje delovnosti. Pomislimo samo. ftt.liko časa izgube pijanci in koliko večja bi bila'delovna sposobnost onih. ki si kvarijo zdravje z alkoholom. Če bi preračunali izgubo časa. izgubo delovne sposobnosti in zdravja, delovno manjvrednost potomcev alkohotskih staršev ter vse. kar ie v zvezi z alkoholizmom, bi prišli do ogromnih vsot. Morda se ne bi zrpp-tili. če bi trdili, da je zaradi alkohola skupno uničene letno v državi za 15 milijard dinarje v energije. Ni čudno, da se ves svet bori proti alko-kolu. Zato morajo tudi pametni, trezni ljudje v Jugoslaviji rapraviti vse. da se omeji alkohol. Naše prosvetne in druge organizacije naj snujejo treznostne odseke in vprizarjaio :iai nazorna predavanja s slikami, da se pokaže nevednim ljudem, kako strašno učinkuje na človeško telo rrekomerno vživame alkohola. V Sloveniji bi se morala popolnoma iztrebiti zlasti šrnarnica. katere še posebno strupeni alkohol naravnost razkraja človeka. Ce se bodo pri nas le zmerno zavživale alkoholne pijače, bo šlo manj posestev na boben, bo manj pretepov >n pobojev, bo mani ietike in spolnih bolezni, bo več pametnih budi ih vprašanje prenapolnjenja norišnice bo rešeno Smrt velikega jugoslovenskega vojskovodje V Čačku v Srbiji, kjer je imel malo posest-vece, je preminul v soboto 27. aprila vojvoda Stepa Stepanovlč, poveljnik II. srbske armade, ki je premagala avstrijsko vojsko na Ceru. Po vojni je bil Stepanovič nekaj, časa armadni poveljnik v zasebno le male številke, sai se pri nas pridelujejo velike količine vina in zmernega vživanja alkoholnih pijač Dač ni treba grajati. Ni pa samo škoda denarja, ki se zavrže za prekomerno nopivanje. nego trpita zaradi alkohola tudi ljudsko zdrav ;e in ljudska morala. Nešteto na-?rših zločinov se zgodi v pijanstva. Porotne obravnave v Sloveniji nam pokazuieio. da : o oreteni in uboji skoro vedno posledica pijanstva, S>koda miadeea človeka, ki ga uničuje alkohol, škoda žrtev, ki padejo v besu alkohola. Strašna ie oekvarienost. ki jo rodi alkohol, in strašne so razmere v družinah. kjer sta mož in po vrhu morda še žena pijanca. Zločin ie. ako z alkoholom uničuješ samega sebe, toda še huišl zločinci so pijanci starši, ki rode slabotne ln duševno zaostale otroke. Ako sta oče in mati huda oiianca ne moreta imeti normalnih otrok. Ako je morda otrok alkoholikov na videz zdrav, je gotovo duševno omejen ali celo nravi bebec, oa tudi niegovo zdrav"e se kmalu izkaže za var!iivo. Med slovenskim ljudstvom se pogostokrat čuje nevedno eobezdanje. da moraš «feist pit», če hočeš biti zdrav. Ker taki liudie ne mislijo mnogo naprej, se ta \era* temelječa na nepoučenosti, ne da iztrebiti niti eri tako zvanih izobražencih, ki vsaj pri nas v Sloveniji v enakem odstotku kaKor preprosti ljudje žro alkohol. Ce bi se denar, ki se zavrže po nepotrebnem v alkohol, prihranil in uporabil za gospodarske namene. koliko »rečje bi bilo blagostanje v naši državi. Pokojnik je bil sin preprostega kmetovalca, rojen 1856. v Kumodražu, ter se je s svojo spo- sobnostjo dvignil do tako visokega mesta. Bil je poleg kralja Petra, vojvode Putnika in vojvode Mišiča četrti veliki sotrudnik pri osvoboje-vanju Jugoslovenov. Smrt uglednega, zaslužnega in priljubljenega vojskovodje je izzvala po vsej državi globoko žalost. Njegov pogreb se ie vršil ob ogromni udeležbi hvaležnega jugoslovenskega naroda. ; Vojvodi Stepanoviču večna slava! Slaba kalivost pri krompirju in pri koruzi še nimamo priznano boljšega nado- Od raznih strani se slišijo pruožbe, da ne kaže krompir potrebna kalivosti in ra\notako tudi koruza ne. K sreči so pa te tožbe omejene le na gotove kraje in gospodarstva. Krompir je letos marsikje zmrznil zaradi prehude zime. Na ta način ga je š'o veliko Jc nič, tako da trpijo prizadeti gospodarji veliko škodo. Kar je pa ostalo krompirja dobrega, tudi ta ni ves dober. Pozna se to na okusu, pa tudi na letošnji kalivosti. Krompir poganja nožne in bolj slabe kali. Nekatera očesa pa sploh ne ganejo in so vobče bolj slabotna. To je za prizadete občutna škoda, ki utegne imeti na njivah še hujše posledice, če se ves ta poja. ne obrne na boljše. Vzrok tiči najbrž v tem, da je krompir lansko jesen slabo dozorel in ga je letošnja zima k\aii!a. K vsem tem pojavom se prid-užuje sedaj pa še slabo, mrzlo u» mokro vreme. Kdor še ni sadil krompirja, ni dosedaj še nič -»mudil, kajti krompir hoče gorko ln rahlo zemljo za saditev, da se nam hitreje in bolj uspešno razvije. Letos bo kazalo, da mu pomagamo tudi z umetnim gnojenjem. Če smo gnojili s hlevskim gnojem, mu kaže dodati tud1 nekoliko kalijeve soli, na 1 ha 200 kg ali na mernik posetve 20 kg. Če bi nam krompir pozneje, ko že ozeleni, razodeval slabo ali šibko rast, mu lahko pomagamo še s čilskim solitrom, ki ga povrh raztrosimo, v tej količini kakor kalijevo sol. Kdor še ni sadil krompirja, naj skuša saj deloma seme premeniti, če ga more še dobiti iz zanesljivih rok. Naš beli krompir «onejidovec», ki ga imamn še iz starejše dobe, je še zmeraj dober, če ga skrbno gojimo in v presledkih menjavamo. Do sedaj mestka. Tudi koruza je letos prizadeta in nam slabše kali, toda le v posameznih primerih, kakor se glase poročila iz raznih krajev. Ponekod je tudi docela nekaliva. Zato je potrebm, da se vsak gospodar najprej sam prepričr s prepr stim kalik nim poskusom, ali je koruza kaliva ali ne. Kjer je koruza bolj slabo kaliva, jo je treba bolj gosto sejati, kjer pa ostaia nekaliv-., je treba seme premeniti. Slabi kalivosti koruze je kriva slaba do-zorelost, kajti mraz ji ni nikjer škodoval, če je popolnoma dozorela. Tj nam izpričujejo uspehi š kalilnimi poskusi doma in drugod. Politični pregled V času, ko so se razmere med Jugoslavijo in Bolgarsko že znatno zboljšale, sta se znašla dva Zagrebčana, dr. Pavelič in Perčec, ki sta šla ? Sofijo j ter skusila skaliti odnošaje med Jug^sla- $ vijo in Bolgarsko. | Ta izdajniški čin obeh mož obs^a ves jugoslo-venski narod. Poset dr.Paveliča in Perčeca v Sofiji je provzročil demonstracije proti Jugoslaviji, zaradi česar je naša vlada protestirala pri bolgarski vladi. Kakor vse ka".e, trezni Bolgari obsojajo to nesmiselno početje iii se je tudi bolgarska vlada opravičita. Bolgarska vlada obžaluje te dogodke in zagotavlja, da bo v bodoče preprečila takšne akcije, ki ne morejo nikomur koristiti, pač pa škodujejo upostavljanju prijateljskih sosednih odnošajev med obema slovanskima državama. Paveličevo početje obsojajo tudi v bratski Češkoslovaški, kjer se mnogo trudijo, da bi prišlo enkrat do mirnega sožitja med Jugosloveni in Bolgari. V Ženevi se vrše te dni razorožitvena pogajanja med zastopniki raznih držav. Gre za to, da bi se omejilo oboroževanje na suhem, na morju in v zraku. Pravega uspeha od teh posvetovanj pač še ni pričakovati, ker je premalo odkritosrčnosti med posameznimi državami. GORNJI LOGATEC. Smrtna kosa je ugrabila bivšo dolgoletno ži:panjo gospo Ivano Lenassijevo. Blagi pokojnici, ki je bila članica raznih nacionalnih društev, blag spomin! Malo pred njo je umrla gospa Kogojeva, podomače Žibršanova. Bila je zelo naobra-žena. Njen pokojni mož je bil svoj čas eden prvih posestnikov in trgovcev v občini. Danes je vse njegovo Veliko imetje v tujih rokah. Naj v miru počivata! — Davčna uprava se je preselila v Dol. Logatec, in sicer V občinsko hišo. — V prostore bivšega davčnega okrajnega oblastva se vseli notarska pisarna. V občinsko zvezo je bil sprejet na zadnji občinski seji gosp. Ignacij Leskovec, železničar v Gor. vasi, doslej pristojen v Rovte. Obč. odbor je pooblastil gosp. župana, naj da napraviti načrte za nov železobetonski most na projektirani novi cesti v Oorenjo vas. — »Nebesa na zemlji* so napolnila v nedeljo dokaj prostorno dvorano Sokolskega doma. da je zmanjkalo sedežev. Smeha in ploskanja je bilo v izobilju. Lepa udeležba je vplivala tudi na ig alce, ki so bili zato prav dobro razpoloženi. Dragega gosta pravilno vztrajala. L ____ -.v*.. Tedenski tržni pregled ŽITO. Žitna tržišča precej mirna. Na ljubljanski blagovni borzi so 29. aprila (za 100 kg, postavljeno na slovensko postajo) ponujali pšenico, baško, po 28750 do 290 Din, turščico, baško, po 310 do 31550 Din. ŽIVINA. Cene govedi splošno čvrste. Svinje so se na mariborskem sejmu trgovale po 10 do 12 50 Din kilogram žive in po 16 do 17 Din kilogram mrtve teže. VINO. V Beli Krajini se cene vinu gibljejo jned 5'50 do 6o0 Din liter. Dobe se pa tudi cenejša in, seveda, dražja vina. HMELJ. Cene popuščajo. V Zatcu se gibljejo cene jugoslovenskemu hmelju med 12 do 16 Din za kilogram. Sejmi 3. maja: Fara, Loke pri Zidanem mostu. <4. maja: Domžale, Jesenice, Kočevje, Krško, Litija, Lož, Poljane, Sorica, Srednja vas. 5. maja: Št. Gotard, Trbovlje. 6. maja: Brežice. 7. maja: Šmarje, Spodnja Kostrivnica. 8. maja: Polje. 9. maja: Toplice. DOMAČE NOVOSTI * General Spasič zapušča Maribor. Brigadni general g. Dimitrije Spasič, komandant Maribora, je imenovan za pomočnika vardarske oblasti v Bitolju, za novega komandanta Maribora pa je imenovan brigadni general g. Živko Stanisav-Jjevič iz Beograda. General Spasič bo odšel na svoje novo mesto v Bitolj v prvi polovici prihodnjega meseca. * Še nekaj brezplačnih mest za kmečke mladeniče je prostih v kmetijski šoli na Grmu, in Vsi so bili zadovoljni s predlogom viteza Zigismunda ter se leli iazhajati. Vsak je vzel s seboj kakšno turško stvar, ta jatagan, oni samokres, tretji sabljo. Kmalu so se zopet vrnili ter jeli odnašati v mesto mrtve in ranjene meščane in hlapce. Nato so začeli pokopavati turške mrtvece. Stari Vlšnjegorski je dal nekatera povelja in odšel v grad. Vitez Friderik je ostal. Ko ie bil pokop končan, je dal prinesti ncsilnico. Nanjo so položili nezavestnega ago :ier ga odnesli v grad. Tu je bilo vse pokoncu, ko je dospela nqsiln5ca na dvorišče. Pritekle so dekle in služabniki, kajti vsak je hotel videti ranjenega poveljnika janičarjev. Bilo je zdaj prvi, da je živ Turek prišel v nezmag-;ljivi grad. II. poglavje. Soproga viteza Zigismunda. Ko je stari Višnjegorski dospel v grad, se najprej preoblekel, odložil oklep in meč ter Si izmil kri iz rok in obraza. Nato je zapustil jsobo ter se napotil v rornje prostore stolpa. jObstal je pred vratmi iz belega lesa. 1 Staremu junaku, ki je skoro celo življenje [prebil na granici v bojnem viharju, je zdajci jjiemirno udarilo srce v prsih. Za temi vrati b'e živelo njemu najdražje bitje, njegova mlada soproga krasna črnooka Helena. On jo je Iju-®il, a ona njega ne. Bila je vedno mrzla kakor Bed proti njemu. Eno leto je že poročen z njo, |a še nikdar mu ni ponudila svojih ustnic v po-jJjub, niti enkrat ni smel orestopiti praga njene spalnice. To ga je bolelo, a vendar jo ni iprenehal ljubiti. Svoje prve žene, matere Friderika, ni nikdar tako ljubil. Ta Helenina sicer v pripravljalnem gospodarskem tečaju, ki je bil pred nedavnim časom razpisan v našem listu. Šolanje je brezplačno, a učenci tega tečaja imajo prednost na brezplačno mesto tudi v redni letni ali zimski šoli. Opozarjamo kmečke gospodarje zlasti iz krajev, kjer imajo eno-, dvo- ali trirazredne osnovne šole, da ne zamude ugodne prilike za brezplačno izobrazbo svojih sinov — bodočih gospodarjev. Kdor hoče priliko izkoristiti, naj prošnjo takoj napiše, jo kolkuje s kolkom za 25 Din, priloži krstni list, domovnico in zadnje šolsko spričevalo ter vse skupaj takoj pošlje ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto, vsaj do 5. maja. Svetujemo pa k hitri odločitvi, sicer bo prepozno in bodo vsa mesta, ki jih je malo, že oddana. Merodajne činitelje po kmetih prosimo, da na ta razpis blagovolijo opozoriti kmečke gospodarje. — Ravnateljstvo. * Zveza gostilničarskih zadrug mariborske oblasti je imela prošli četrtek ob veliki udeležbi plenarno sejo, kateri so prisostvovali tudi tajnik Zveze gostilničarskih zadrug v ljubljanski oblasti g. Anton Pinter, zadružni obrtni nadzornik gosp. Ign. Založnik in tajnik Zbornice TOI g. dr. Pret-ter. Na seji je bilo sklenjeno, da pojde v Beograd posebna deputacija, ki bo predložila vladi želje gostilničarjev glede novega trošarinskega zakona: da se omili plačilo razlike in ne plača trošarina, dokler je vino v založni kleti, da se dovoli popust za kaio in osušenje, odpravijo točilne takse in takse na račune v gostilnah. Gostilničarji so tudi proti temu, da bi se pri novem obrtnem in zadružnem 'zakonu priključilo gostilni-čarstvo trgovini. * Nov odvetnik. Odvetniški izpit je položil 26. aprila z dobrim usphom g. dr. Vladimir Borštnik, odvetniški koncipijent v pisarni dr. Sajovica v Kočevju, čestitamo! . * Podzemska jama s krasnimi kapniki. Dobro uro hoda iz Novega mesta v smeri proti Gotni vasi in čez Pogance v Stransko vas dospeš do vasi Jame, ki spada pod šmihel-stopiško faro. Blizu naselja se nahaja na Štandovem posestvu velika podzemska jama, o kateri pravijo vaščani, da je globoka do 30 metrov in da obstoji iz dveh delov: najprej dospeš v tako zvano suho jamo in nato v drugo, kjer se nahaja malo jezerce. V obeli vise od stropa krasni kapniki v obliki cer- ravnodušnost ga je strašno zapekla. Zaradi nje se je zadnje leto tolikokrat klal s Turki. Ženina hladnost ga je podila iz domačega gradu v krajino, kjer reka Una neprestano žene krvave valove, kjer se koljejo kristjani in pogani iz noči v zoro, iz zore v noč. Koliko divjih pohodov je to leto napravil v družbi slavnega Kacijanarja v Bosno in druge turške pašalike, kolikokrat je stavil glavo na tehtnico, koliko trpel v turškem robstvu — vse to zaradi Helene, svoje žene. Ona ga ni nikdar pogledala z ljubeznivim očesom; bil ji je toliko kakor najnižji grajski hlapec. Ko je odhajal na boj, ni jokala za njim, niti roke mu ni dala v slovo. Ko se je vrnil, mu ni prihitela nasproti, se nI veselila njegove vrnitve. Niti najmanj se ni zmenila za rane, ki jih ie prinesel iz boja. Vzdihnil je vitez Zigismund. Nato je rahlo potrkal. Začuje se zvonek ženski glas. Starec odpre vrata in vstopi. Bil je v majhni razkošno opremljeni sobi. Pri odprtem oknu stoji krasna žena v svileni obleki. Zdaj se počasi obrne, mrzlo pogleda vstopivšega s svojimi velikimi črnimi očmi in reče hladno: «Vi ste, gospod. Mislila sem, da ste še na bojišču. Videla sem, kako ste pobijali Turčine. Junak ste, gospod. Tu moja roka. Dovolim vam, da mi jo poljubite!« Ponudila mu je svojo majhno nežno roko in stari vitez jo je obsul z gorečimi poljubi. Koprneče je pogledal lepi ženi v oči ter šep nil: «Ti sladka, oboževana!* Mahoma ga je prevzelo koprnenje po tem divnem telesu. Stegnil je roke, hoteč objeti Heleno, a mlada žena Je brzo stopila nazaj ter zaklicala ostro: «Gospod, ne prekoračite kvenih orgel. Zanimivo je, da to podzemsko čudo ni posebno znano niti Novomeščanom. Gotovo se bo za jamo zanimalo Društvo za raziskavanje jam v Ljubljani. * Dvojni jubilej je te dni praznoval v Zagorju preglednik finančne kontrole gospod Jurij Jugo-vič, in sicer 50Ietnico svojega rojstva in 251et-nico, odkar izvršuje težko in odgovorno službo. Gospod Jugovič je ves čas svojega službovanja v Zagorju član vseh narodnih društev ter zadnja tri leta marljiv tajnik Sokolskega društva. Želimo priljubljenemu jubilantu še mnogo srečnih let. * Regulacija Savinje napreduje. Prva dela pri regulaciji Savinje pri velikem kolenu reke pod Starim gradom v Celju so v polnem razmahu. Ker je Savinja z vsemi pritoki v noči od petka na soboto močno narasla, je delo moralo začasna prenehati, nadaljevalo pa se bo takoj, ko voda zadostno upade. * Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. Kakor javljajo ameriški slovenski listi, je v Clevelandu umrl Janez Milavec, preprost delavec, a mož-po-štenjak, priljubljen v vsej clevelandski slovenski naselbini. Pokojnik je rodom iz Dvorske vasi pri Velikih Laščah. Star je bil 60 let. Dolgo vrsto let je živel v Clevelandu, kjer ima jjegova sestra, poročena Lavšetova, svoje posestvo. Zapušča ženo ter sina in hčerko. — V clevelandski. bolnici je preminul Franc Novak, znan po domačem imenu Tefkov, star 41 let. Rodom je bil iz Sneberij v ljubljanski okolici. V Ameriki je bival 16 let. Zapušča ženo in štiri otroke. — Istotako v Clevelandu je po kratki bolezni umrl Josip Zupančič, star 38 let. Doma je bil iz Velike Loke pri Višnji gori. V Clevelandu je bival dvajset let. — V Collinwoodu je umrl Franc Lebar, rodom iz Pred-oselj na Gorenjskem. V Ameriki je živel 22 let: do leta 1908. v Kanadi, pozneje pa v Zedinjenih državah. * Ali so bili med svetovno vojno internirani kateri Slovenci tudi v Britanski Indiji? Ljubljanski magistrat bi rad to dognal in prosi vsakogar, da mu gre na roko z eventualnimi podatki. Med internirana", ki so bili v Ahmednagarju, so tudi imena G. I. Ivanuša, R. Ketis in M. Stančič. Ali so to Slovenci, kje so in kdo ve kaj o njih? * Velika razstava mizarskih izdelkov bo prirejena v okviru letošnjega velesejma v Ljubljani meje dostojnosti! Ne dovolim, da bi se me dotaknili!* «Samo en poljub mi dajte, gospa!* je prosil vitez Zigismund. Helena mu je molče obrnila hrbet ter začela gledati skozi okno. Na obrazu se ji je pojavil zloben izraz. Višnjegorski je povesil glavo in rekel z žalostnim glasom: «Helena, kako ste kruti! Saj ste vendar moja žena. Zakaj ste vedno tako odurni proti meni? Zakaj me ne ljubite, Helena?* Visoka vitka žena se je zdajci naglo obrnila in rekla s tihim razburjenim glasom: «Gospod, vi hočete vedeti, zakaj vas ne ljubim? To vam lahko razložim. Vi ste me ta-korekoč kupili od mojega očeta, obubožanega plemiča. Po sili sem postala vaša žena in vi zahtevate, naj vas ljubim. Kupili ste sicer moje telo, a mojega srca ne. Zato moje srce ne bo nikdar vaše. Nisem vas ljubila kot deklica, nerada sem vam sledila pred oltar. Kako naj vas sedaj ljubim kot žena?* Oči lepe žene so se svetile v čudnem ognju. Razvnela se je. Ponosno zravnana ^e stala pred vitezom Zigismundom, obraz ji ie bil bled, a iz njenih zagonetnih oči so sršele strele v starca. Višnjegorski je v nemi bolesti povešal glavo. Nastal je molk. Helena se je zopet obrnila k oknu in se zagledala nekam ven. Tako je preteklo več minut. Hipoma se mlada žena okrene proti vitezu Zigismund«; ter zakliče: «Gospod. pravkar nesejo hlapci nekoga v nosilnici. Mogoče kakšnega meščana?* (Dalje prih.) od 30. maja do 9. junija. Ugled in sloves naše domače mizarske industrije in obrti je že itak velik, a razstavljeni izdelki bodo pričali, da je naše mizarstvo res na višku. Čudimo se, da se še najdejo ljudje, ki hodijo v inozemstvo po pretirano drago pohištvo. Razstava, ki bo pravi pohištveni sejem, bo obsegala mizarske izdelke od najfinejšega modernega pohištva pa do preproste spalnice. Razstavilo bo veliko število samih prvovrstnih in solidnih mizarskih tvrdk, ki se v vsem lahko kosajo z inozemstvom. * Velika javna tombola na Jesenicah se bo vršila na binkoštni ponedeljek popoldne na običajnem prostoru na Jesenicah v prid dograditve Prosvetnega doma. Vsi, ki hočejo priti v posest izredno lepih dobitkov, naj si nabavijo čimprej tom-bolske tablice po 3 Din. * Izkopine v dalmatinskih Pompejih. Hrvatsko starinoslovsko društvo v Ninu, bo letos nadaljevalo izkopavanje starih znamenitosti v Ninu, Bri-biru in Biogradu na moru. Posebna pozornost se bo letos posvečala Bribiru. Pod današnjim Bribi-rom se po mnenju učenjakov nahaja mesto iz dobe hrvatskih kraljev in knezov. Domneva se, da se bodo našli tudi ostanki kulture 2000 let pred Kri-stora, ko je na kraju današnjega Bribira bilo ilirsko mesto Enona. * Cesto Ruperčvrh-Stranska vas-Pogance bodo končno le popravili. Potrebni denar je že na razpolago. Cesta od svoje zgraditve (okrog 1. 1890.) do danes še ni bila popravljena. Za popravilo je bil že skrajni čas. Cesta služi za promet naslednjim krajem: Stranski vasi, Jami, Gorenjim in Dolenjim Lakovnicam, Rakovniku, Rajenšku, Gotni vasi, J urni vasi, Birčni vasi in drugim. Razen tega tvori zvezo med cestama Novo mesto-Kadovec in Novo mesto-Črnomelj. Nujno potrebno je, da se cesta podaljša čez Stransko vas na' kolodvor v Bire:d vasi, daljo čez Jamo-Lakovnice-Jurno vas in Koroško vas na Podgrad. Merodajne faktorje prosimo, da zastavijo v dosego tega cilja vse svoje sile in obnovljeno ter podaljšano cesto takoj uvrste vsaj med občinske, če že ne med okrajne ceste. * Mezdno gibanje v opekarni v Lajtersbergu. Zaradi sporov med organiziranim delavstvom opekarne Derwuschek v Lajtersbergu pri Mariboru in njenim lastnikom je stopilo delavstvo zopet v mezdno gibanje. Tovarnar Derwuschek ima že od januarja nabito novo pogodbo z znižanimi mezdami, ki bi jo naj delavstvo podpisalo. Delavci so odklonili te nove mezde in tovarnar Derwuschek izjavlja, da bo ves obrat za toliko časa ustavil, dokler ne bodo delavci sprejeli njegovih mezdnih pogojev. * Cenitev škode po pežaru v Gatini. Veččlan-ska komisija železniške uprave je precenila škodo, ki jo je bil 19. aprila povzročil požar po iskri iz lokomotive v mali vasi Gatini pri Grosupljem. Komisija je natanko pregledala pogorišče ter na podlagi izpovedb raznih očividcev in ogleda ozemlja ugotovila vzrok požara. Škoda je bila ocenjena na približno 1 milijon Din. * Znižane cene za pivo. Na zborovanju Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru se je sklenilo za Maribor določiti naslednje cene pivu: vrček (pol litra) 4.50 Din, kozarec 3 Din, steklenica 5.50 Din. Te znižane cene veljajo od 28. aprila. Dalje je bilo sklenjeno, da se bo v občinah okolice Maribora in v krajih, kjer znaša občinska doklada na pivo manj nego 60 Din za hektoliter, točilo pivo po naslednjih cenah: vrček (pol litra) po 4 Din, kozarec 3 Din, steklenica (pol litra) DinJ5.50. * 130letni starec v Srbiji. V neki vasi pri Be-rovu živi starec, ki je letos dopolnil 130. leto. Vse življenje je bil pastir. Oženil se je 30 let star in ni imel otrok. Žena mu je umrla pred 10 leti. Starec je živel vedno zelo skromno. Hranil se je večinoma z mlekom, sirom in sadjem. Vsi zobje so mu že izpadli. * Žaloigra osemletne deklice. Nedavno so pasli otroci iz vasi Rosalnice pri Metliki živino za metliškim mestnim logom. Osemletna pastirica Angela Kosova z Rosalnic se je odpravila h Kolpi, da bi se napila vode. Vlegla se je na obrežju ter z rokami hotela zajeti vode, toda na- enkrat je izgubila ravnotežje ter palda v vodo. Kmalu se je zopet prikazala iz vode ter si z rokama brisala glavo, na kar je brez krika znova izginila pod vodo. Vsi pastirčki so ob teh prizorih le ostrmeli, da ni nihče niti mogel kričati na pomoč. Utopljenka je bila učenka II. razreda metliške šole ter se je v zadnjem času zelo trudila, da bi dobila ob sklepu šolskega leta čim boljše izpričevalo. Ubožica je bila brez staršev, ki so ji pred leti umrli. Na domu so ostale po smrti staršev štiri sestre same, dokler se ni starejša omožila, da so dobile vsaj enega moškega v hišo. Nesrečna smrt pridne deklice je v okolici vzbudila splošno sočutje. * Požar na ladji v Trstu. Na motorni ladji «Romeo», ki je last «Tržaškega LIoyda», je nastal zjutraj 23. aprila požar, ki je povzročil ogromno škodo. Ladja se je nahajala v pristanu Duca d'Aosta. Prihiteli so gasilci, ki so napeli vse sile, da bi pogasili ogenj. Šele po 12 urah napornega dela je bil požar ugašen. Škoda znaša več milijonov lir. * Razna društva, ki imajo za letošnje poletje predvidene svoje kongrese in slične prireditve, prosi uprava Ljubljanskega velesejma, da postavijo svoje prireditve v čas letošnjega velesejma od 30. maja do 9. junija. Svoje sklepe naj društva sporoče naravnost upravi velesejma, ki jim bo v vsakem oziru šla na roko. * Zvenov! na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 9. junija. Lepo ubrani zvonovi, vliti od Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, bodo tudi letos peli svojo kovinsko pesem na velesejmu. Na to posebno opozarjamo naše podeželsko ljudstvo in že sedaj vabimo vse one, ki nameravajo svojim cerkvam preskrbeti nove zvonove, da si pridejo to ogledat na velesejem. * Poskus samomora z zastrupljenjem v Laškem. Pred dnevi je neki 251etni lovski paznik v samomorilnem namenu zavžil v kozarčku žganja skoro 5 g strihnina. Storil je to na ulici ter odhitel nato v svoje stanovanje, kjer se je v groznih bolečinah zgrudil. Učinek strupa je bil strahovit: nesrečnika je zvijalo in lomilo, kakor da bi mu hotele popokati kosti, nakar je otrpel ter začel bljuvati. Z avtom so ga odpeljali v celjsko bolnico, kjer so mu izprali želodec in je že izven nevarnosti. * Brezobzirni vozniki. Ko so se nedavno vračala iz Kurje vasi pri Jesenicah od obiska svoje hčere 801etna M. S.čez most proti svojemu domu, je pridrvel za njo v največjem diru voz, na katerem je sedelo pet oseb, ki so bile namenjene k praznovanju neke poroke. M. S. se je hotela vozu umakniti na ta način, da bi prehitela voz in dospela pred njim na ono stan mostu, kjer bi stopila na stran, kar pa zaradi starosti in oteklih nog ni mogla. Zato se je pritisnila k ograji mostu meneč, da bo voz lahko vozil mimo. Toda brezobzirni voznik ni ustavil konja, dasi je videl sredi mostu ubogo ženo. Njegov sovoznik je celo z bičem še huje pognal konja ter sta v diru zavo-zila tesno k ograji h kateri se je stiskala starka, pri čemer jo je pritisnil voz ter ji prizadejal občutne notranje poškodbe, dočim so oni z vozom oddrdrali naprej. Voznika se bosta zagovarjala pred sodiščem. * Med pretepom ranjena. V Šlibarjevi gostilni v Kovorju pri Kranju so se kmečki fantje sprli in stepli. Gotilničarjeva žena je skušala pretepače pomiriti, a jo je nekdo pahnil od sebe tako močno, da je padla na tla ter si zlomila desno roko. * Poškodovan pri pretepu. V Ponovi vasi sta napadla v nekem hlevu neki Josip Koder in Franc Mclile 151etnega posestnikovega sina Janeza Rebolja. Napadalca sta dečka tako močno poškodovala in ga ranila na glavi, da so ga morali prepeljati v splošno bolnico v Ljubljano. * Roparska tolpa v novomeškem okraju. V eni zadnjih noči so vdrli neznani lopovi v hišo zasebnice Vdovčeve v Dolini. Prvi neznanec ie ustrelil z vojaško pištolo skozi okno, a slučajno ni nikogar zadel. Iztrelek so naslednji dan orožniki našli v sobi, dočim so patrono iz lovske puške našli prd hišo. Po hiši so razbojniki svetili z električno svetiljko in brskali po omarah iti skrinjah. Ves ta čas je eden izmed njih z revolverjem v roki stražil domače, da so molčali in ostali mirni. Roparji so ukradli 2264 Din v gotovini ter vzeli s seboj na pot 4 kg svinjske masti, 70 jajc, 1 liter in en železni lonec v skupni vrednosti 2556 Din. Na škodo Pavla Rebolja, mlinarja istotam, so odnesli obleko, dva klobuka, par čevljev, srajco, 6 robcev in druge predmete. Roparje, ki so najbrže neki mladi fantje zasleduje orožništvo. * Nerodni vasovalci. Pred hišo posestnika Antona Gruma v Dravljah so prišli nedavno! okrog polnoči trije mladeniči iz Zgornje Šiške in pričeli klicati domačo deklo, ki je prej služila nekje v Šiški. Ker se dekla ni hotela oglasiti, so se fantje maščevali na ta način, da so pričeli hišo obmetavati s kamenjem in razbijati opeko na strehi. Gospodar, ki je začul ropot, je stopil iz hiše na prag in ustrelil dvakrat s samokresom v zrak, meneč, da s tem prepodi vsiljivce. Ti so se za trenotek res umaknili, a so kmalu prišli dot hiše z druge strani in napadli Gruma s kamenjem, da se je moral umakniti v hišo. Nočni razgrajači, ki so pobili tudi več opeke na strehi sosednjega Kunarverjevega hleva, se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. * V prisilno dlavnico. Marička M. iz Črmožiš pri Rogatcu je izprijeno dekle. Že leta 1927. je bila iz Maribora izgnana za 6 let zaradi suma tajne protitucije ter zaradi tatvin in sleparij. Toda pohajanje po mestu in veseljačenje z moškimi ji je tako priraslo k srcu, da ni mogla zdržati v dolgočasni domačiji." Večkrat se je vrnila v mesto, a vsakikrat so jo odgonskim potom zopet poslali v domovinsko občino. Sodišče jo je za vsak nedovoljen povratek kaznovalo z zaporno kaznijo. Šele 21. aprila so jo iz sodnih zaporov izpustili in odgnali v Črmožiše, toda kmalu nato je bila v Mariboru ponovno aretirana. Po prestani kazni jo bodo bržčas poslali v prisilno delavnico. * Nevaren dolgoprstnik pod ključem. Zagrebška policija je te dni aretirala nekega Franca Ravnika iz vasi Suho pri Kranju. Ugotovilo se je, da je Ravnik ukradel košaro, polno obleke. Tudi v svojem stanovanju je Ravnik imel veliko zalogo predmetov, izvirajočih iz tatvin. Policija ga je izročila sodišču. * Lahkoživa žena. Ko se je vrnil nedavno zvečer 311etni hlapec Rudolf Matoševič, rodom iz Slavonske Požege in uslužben pri g. Franju Ka-lanu, trgovcu s premogom v Celju, v svoje stanovanje v Aškerčevi ulici, je presenečen opazil, da mu je njegova žena pobegnila z obema otrokoma, starima 4 in 7 let, ter z vsem perilom. Takoj je sumil, da je ušla z zidarjem Tkaucem, s katerim je imela že dalje časa ljubavno razmerje. Žena Katarina, ki je stara šele 26 let, je bila zaposlena na novi mestni stavbi na Ljubljanski cesti, kjer se je spoznala pri delu s Tkaucem. Gradbenik ju je zaradi neprikritega ljubimkovanja na stavbišču odpustil, nakar sta naslednji dan dogovorno pobegnila. Tkauc je sam tudi oženjen in oče enega otroka. Matoševič je ženi še isti večer sledil na Gorico v velikopireški občini, kjer je Tkauc stanoval. Ko je prišel do hiše, so bila vrata zaklenjena. Potrkal je in odpirat mu je prišel neki invalid, ki stanuje v oni hiši. Medtem, ko je invalid odpiral vrata, sta Tkauc in Matoše-vičeva žna z otrokoma vred pobegnila na nasprotni strani hiše skozi okno v noč. Matoševič je zadevo takoj nato prijavil policiji, ker je v skrbeh za otroka, ki bi ju znala njegova žena kje zavreči. * Odrecite se kajenju, ker dim kvari zavese. Le, če vzamete za pranje Schichtov «Radion»,; lahko kadite brez skrbi. Zamenjani srci Barba je šla na žegnanje v Šentpeter. Vasica, kamor se je dekle namenilo, je ležala pod nizkim gričem, pred katerim se ie širila prijazna ravnina, vsa obrobljena s smrečiem. Barba je bila vesela, živahna deklica, zdravega, rdečega lica in velikih rjavih oči. ki so se smehljaje ozirale okoli. Urno je stopala po poljski poti in se bližala podružnici. Podružna cerkvica je bila zelo majhna, s tenkim drobnim stolpom, ki je prijazno kukal izmed smrek. Vaščani so zahajali iz okoliških vasi v Šentpeter na praznik sv. Petra in Pavla. Pred cerkvijo so postavili medičarji svoje stojnice in ponujali ljudem sladko blago. Za stojnicami so postavile kmetice in kmetje polne koše rdečih češenj. V dolgih vrstah so prihajali ljudje, se prerivali v ozki cerkvici, kratko pomolili in potem odhajali med vesele prodajalce, kjer je bilo vse poino okoličanov, ki so kupovali spominke. Pod nizko skalo za stojnicami se je nastanil celo gostilničar iz sosednje vasi, ki je točil tukaj pivo in vabil žejne prišlece, naj se okrepčajo, češ. da je za vse dovolj prostora, saj je mati narava zeleno pogrnila prostorno mizo, ki se razprostira povsod, kamor seže oko. Ljudje so kupovali slaščice, se ustavljali pred kmeticami, čepečimi v travi, kjer so si privoščili merico češenj. Skoro vsak si je kupil nekaj, sedel v travo in zadovoljno užival, veseleč se lepega popoldneva. Možje so se pa bolj držali okoli skalice, kjer so praznili vrčke hladnega piva. Barba je v cerkvici raztreseno pomolila. Kmalu je odšla in se podala mimo stojnic med prodajalke češenj. Ustavila se je pri svoji prijateljici, sosedovi Francki. Spustila se ie poleg Francke na travo in pričela zobati češnje. Francka, bledikasta kmečka lepotica, nežne bele polti, jo je smehljaje gledala in prijazno z njo kramljala. Po stezi so prihajali fantje. Kastorci so v solncu lesketali in krivci so žareli kakor pozlačeni. Fantje so ponosno korakali proti cerkvici, se prešerno smejali in se ozirali okoli sebe. Barba je zagledala Mikuževega Toneta, temnopoltega veselega fanta, ki ie bil med vsemi fanti najkrepkejši in največji. In kako lep je bil danes Tone! Ves prazničen in vitek je korakal mimo z mehkim kastorcem na glavi. Za klobukom se je v solncu svetil črn krivec, a poleg njega sta čepela dva racman-čka. ki sta pri hoji kar trepetala. Ko je Barba zagledala Toneta, je lahno zardela. Ni si upala pogledati kvišku in se ozreti v fanta, čeprav sta bila domenjena, da se sestaneta na žegnanju. Ko se ie Tone vrnil iz cerkve, je kupil pri medičarju dve rdeči srci. Par minut je čital napise na belih papirčkih. prilepljenih na medena srca, potem je pa dejal medičarju, naj mu zavije vsako srce posebej. Fant je spravil vaško srce v drug žep in ponosno prikorakal k deklicama. Barba se je medtem dvignila. Približal se je Tone. obema prijazno pokimal in poredno Barbi pomežiknil. «Ali imaš kaj odpustka?® je vprašala Barba in pogledala fanta. «Seveda ga imam, veš da nisem nanj pozabil«, je odvrnil Tone in ji izročil zavito srce. Barba je smehljaje pokimala z glavo v zahvalo, prejela odpustek in ga urno spravila. Francka je že vse češnje prodala in odnesla koš k sosedi, ki je imela s seboj voz in je dekletu obljubila, da bo že ona koš odpeljala domov. Vsi trije so se podali čez travnik proti bližnji krčmi. •Francka, ti me Pa nič ne vprašaš za od pustek». pravi Tone in pomembno pogleda dekle. «Kai te hočem vprašati, če pa vem, da nisi name mislil«, odvrne dekle. «Pa sem menda vendar mislil, saj sem tudi tebi prinesel odpustek®, pravi Tone in izroči tudi Francki v papir zavito srce. Francka je darilce sprejela, zardela je in v zadregi pokimala. Ko je Barba videla, da se je fant spomnil tudi Francke, je kar zabledela, menda od same ljubosumnosti. Krčma je bila polna ljudi. Pri prostorni peči so svirali trije Bovčani. ki jih je gostilničar najel kar za poldrugi dan. Tone je sedel s svojima spremljevalkama v prazen kot, naročil vina in vodil deklici plesat. Medtem, ko je Tone plesal s Francko, je odvila Barba njegov odpustek in zagledala v papirju medeno srce. Hlastno je prebrala verze na listku, ki je poganjal iz srede srca in vzradostila se je. »Moja ostani, srce ti darujem, tvoje ljubezni se večno radujem!« Ko je Barba prebrala ta dva verza, so ji oči kar zažarele in vsa blažena je spravila srce v nedrje. Kmalu se je Tone vrnil in odvedel plesat Barbo. Zdaj premaga radovednost Francko, ki je bila prav tako dogovorjena s fantom, da se sestaneta na žegnanju. Francka odvije papir, najde srce in prebere napis: «Ce boš vedno le plesala, še mladost boš zaplesala in samičica ostala!« «0, ta fant, kaj mi očita!» se ožalosti Francka. «Ko se Tone vrne, ga Francka otožno pogleda in mu reče: «Tone, ne vem, zakaj si tak, toda take odpustke le sam imej! Nihče mi ne more očitati, da sem plesalka, ne vem, zakaj mi ti očitaš.« Tone kar zazija, v zadregi je, pa molči. Dva medena srca ie kupil, prvega ie namenil Francki, drugega pa Barbi. ki je res precej rada norela in se s fanti zabavala. Zdaj je pa imel smolo. Vsako srce je bilo posebej zavito in v enak papir. Tone je dal vsako v drug žep, vendar ju je zamenjal. Barba ie bila zelo srečna in ponosna. Kar nosek je vihala in šla plesat tudi z drugim plesalcem, ki je prišel ponjo. Takoj si je mislila: «Zmagala sem ga že. zdaj pa mora še malo ponoreti za menoj! Če mu ponagajam in zaplešem tudi z drugimi, bo še bolj trapal. naposled bo pa le moj fant in tudi moj mož.» Francka je obsedela otožna na svojem stolu. Vsa zamišljena je postala. Nič več ni čula živahne godbe Bovčanov. nič več ni čutila veselja kakor poprej, ko ie zagledaia Toneta. V svoji rdeči rutici je imela še nekaj prav lepih češenj, katere je prihranila baš zanj, da bi mu jih bila dala. Odvezala je rutico. Kakor krvave kaplje so se ji zdele te češnje. Pričela jih je jesti, pa je čuvstvovala, da imajo slan okus kakor solze. Vzdrhtela je in najraje bi zaihtela. «Koliko sem plesala in kdaj? Ali nisem vedno delala in se trudila, ali nisem bila vedno poštena? Res sem parkrat plesala, pa še tedaj samo z njim, zdaj pa pride in mi podari tak odpustek«, se pogovarja deklica sama s seboj. Medtem ko se je Francka žalostila, je Barba plesala že s tretjim plesalcem. Tone se je vrnil in opazil, kako je žalostna. «Moram govoriti s teboj, Francka«, je hitel Tone. «Pusti me vendar, kaj se norčuješ iz mene«, je dejala užaljena deklica, vstala in hitela iz gostilne. Tone je šel za njo. Ustavil jo je in ji pričel pripovedovati o svoji nezgodi: «Ne jezi se. Francka! Bil sem jezen na Barbo, ker ie potegnila za nos moiega prijatelja Jožo. Poznaš ca. dober fant je. Res sem jo toliko premotil, da je že mislila, da mi je kaj zanjo. Pripetila se mi je neljuba pomota. Tisto srce, ki sem ga dal tebi, je bilo Barbi namenjeno. Srce pa, ki ga je dobila Barba, sem namenil tebi, veruj mi, Francka! Zdaj ne morem pomagati, zgodila se je pač pomota, zamenjal sem papirje. Zato se pa nikar ne jezi! Sama jo vidiš, kako pleše z drugimi, prepričana, da bom kmalu sam prilezel za njo, jo prosil za ples in ji zagotavljal ljubezen.« «Na češnje, zate sem jih prebrala, najlepše iz vsega koša sem vzela«, je dejaia Francka potolažena in ponudila fantu češnje. Tone je vzel rdečo rutico, ljubeče pogledal solzne oči Francke in vrnila sta se v gostilno. Barba je še vedno plesala. «Midva odhajava«, je omenil Tone, ko jo zasopla za trenutek posedela med odmorom. Barba je fanta pomilovalno pogledala: «Ali ne boš šel plesat? Če ti je res toliko zame. me vendar ne boš pustil same?« «Ni mi zate, Barba, pomotoma sem ti dal srce. ki je bilo namenjeno Francki«, je rekel Tone in Barbo smehljaje pogledal. «Vsi dedci ste enaki«, vzklikne Barba ter vrže pred Toneta srce: «Na, če ti je toliko zanj!« Barba se še parkrat zasuče. potem pa odhaja s Tonetom in Francko. Ob strani gre, nikogar ne pogleda, jezna je in razžaljena. Tone se za Barbo ne zmeni. Ko pridejo do razpotja, se Barba loči in hiti po bližnjici domov. Tone objame Francko čez pas, jo poljubi in vpraša, kdaj sme priti vasovat. Francka se zasmeje. Vse je pozabljeno. Večerna zarja gori nad gorami. Dekletu gore oči. vsa srečna koraka s fantom po poljski poti. Tone od veselja zavriska. Vsa v zlatu in bleščavi korakata zaljubljenca med zore-čim klasjem, kakor bi jima sijala nasproti rožna cesta v novo življenje. Gustav Strniša. Skrb in lfubezen Kmet Janez je spočetka mislil, da je svoboden človek, ki ima lastno besedo in ravna po lastni volji. Kesneje je pričel spoznavati, da se je motil; samemu sebi se je dozdeval hlapec. Janezova mačeha je bila trdna gruntarica. Gospodarila je do njegove polnoletnosti. Njena beseda je zvenela kakor jekleno kladivo. Starka ni trpela ugovora in fant se ni hotel z njo prepirati. Cesto se mu je v duši nekaj ustavilo in najrajši bi vrgel vse od sebe ter šel po svetu. Ko pa je pogledal trpeče, razorano lice svoje mačehe, ki je delala na posestvu že 15 let kakor črna živina, ga je pri srcu nekaj zabolelo, starka se mu je zasmilila in vztrajal je. Včasih je že mislil, da se kmalu osL.nosvoji in da mu bo mačeha kmalu prepustila gospodarstvo. Molčeča starka se res večkrat ni brigala zanj. niti mu ni rekla besede; pa je hipoma spet zaživela v njej stara volja in žena je ukazovala kakor prej, on je pa ubogal. Naposled je Janez dočakal svojo polnoletnost. Mačeha je ostala vedno enaka. Nikoli se ni domislil, da bi se ji protivil, ko je ukazovala kakor prej, molče je delal. Na sencih so mu poganjali prvi sivi lasje, ko je mačeha legla k večnemu počitku. Hvaležen ii je bil za njeno delo in trpljenje, vendar se mu je zazdelo, da je zdaj svobodneje zadihal. Začutil je svobodo, pa samo trenotno. Ko je obdeloval svoje njive in hodil samcat po polju, ga je začela mučiti samota, ki je vladala okoli njega. Zdaj ni imel več mačehe, ki je nosila na svojih koščenih ramah skrbi težkega kmečkega poklica. Sam je moral nositi skrbi in hipoma je začutil, da je legla neznana teža nanj. Kadar je zdaj Janez oral, se mu je dozdevalo, da se zemlja, kj jo orje, vsesava vanj. Iz njene globočine je čutil težo, ki ga je objemala pri nogah in mu prehajala v telo. Težko je stopal po njivi kakor starec. Večkrat je pritajeno .vzdihnil in zatrpel v novi bolečini. Spoznal je, da ni svoboden, da ga zdaj oklepa zemlja, ki jo obdeluje in za katero mora skrbeti. Zazdelo se mu je, da vstajajo korenine iz prsti in se ovijajo njegovega telesa, ga stiskajo in črpajo iz njega sile njegovega dela, da morejo živeti. Janez je bil šele 30 let star, pa se je njegovo telo že sklonilo, v obrazu so se začrtale ostre gube, čeprav je bil fant zdTav in močan. Ko je obdeloval svoje polje, se mu je rodila misel, da bi se oženil. Prave ljubezni fant ni poznal. Všeč mu je pa bila sosedova Franca, zala in pridna punca ter tudi petična. Janez se ni obotavljal, vprašal je za njeno roko in dobil jo je. Ko so zleteli tisto leto škrjanci iz gnezda, je poletela preko polja kočija, v kateri je sedel novoporočeni par kmet Janez in njegova Franca. Počasi sta se peljala ob pšeničnem polju in ženin je pripovedoval nevesti o svojem delu in o skrbeli, ki so mnogo pretežke, da bi jih prenašal sam. Franca ga je poslušala, mu prijazno kimala in se smehljala. Ko ji je pravil o zemlji, ki ga muči, ker jo mora obdelovati s takim trudom. ga je vprašaje gledala m Janez si je mislil, da ga ne razume. S svojo ženo se je Janez dobro razumel. Kmalu je pa opazil, da se s svojo poroko ni otresel skrbi, temveč si je nakopal še nove. Žena, ki je bila pridna in dobra, po njegovem mnenju pač ni poznala skrbi, saj je vse delala vedno vesela in smehljajoča se. On je pa sanjal o svobodnih ljudeh, ki hodijo po svetu brez skrbi in žive kakor ptički pod nebom. Sovražil je take ljudi, toda tudi zavidal jih je. On pač ni bil sovražnik dela, a sovražil je skrb, ki mu jo je nalagal njegov poklic, želel je biti vesel in "yoboden kmet, da bi hodil kakor kralj za plugom in bi kakor škrjanec vriskal pod nebo. Ponosen je bil, ko mu je žena rodila sina. «To dete, ta sinček bo enkrat ono, o čemer sanjam«, si je često dejal, ko je opazoval svojega prvorojenca. Z rojstvom deteta se je Janezova skrb povečala, vendar je delal bolj samozavestno kakor poprej. Zavedal se je, da a potomca, ki bo nadaljeval njegovo zapo-*eto delo in užival sad njegovega truda. Toda to je bilo samo včasih in spet je prevladala skrb. V tem trpljenju in skrbeh so doletele Janeza parkrat težke izgube. Enkrat mu je poginila krava, ki je zašla na paši med pšenico in se je spreobjedla. Drugič mu je pogorel skedenj. Janez je komaj sam sebi verjel, da gori skedenj, v katerega je že njegov praded spravljal svoje pridelke. Vendar je bilo res. Sredi polja je vstajal pod nebo dim, ognjeni zublji so lizali slamnato streho lesenega poda. Slama je šumela, kakor bi se njene bilke poslavljale od življenja, ki je klilo povsod v naravi. Ker je nastal ogenj ponoči, ni prišel nihče gasit. Janez je Ie slučajno opazil požar, preden je neko poletno noč pozno legel k počitku. Za gašenje je bilo prepozno. Skedenj ni bil zavarovan, na svoje stroške si je moral postaviti Janez novega. Ko je bila njegova žena drugič noseča, mu je porodila hčerko, sama je pa na porodu umrla. Janez se je skrušil sam vase. Prišla je neka njegova teta, ki je pomagala skrbeti za pogreb, odnesla dojenca nekam na rejo, a sinčka Janezka je odvedla s seboj. Janez je obljubil, da bo plačeval za svoje otroke in skrbel zanje. Spet je hodil sam po domačem polju s svojo žalostjo in težkimi skrbmi. Ko se je zdaj spomnil svojih mladeniških let, se mu je zazdelo, da je sam zapravil brezskrb-nost in svobodo, po kateri je vedno hrepenel. Hipoma se mu je zazdelo, da ni ustvarjen za zakon, da si je v zakonu naprtil še večje skrbi, ki ga spremljajo preko ženinega groba, saj mu je zapustila dva otročiča. Šiloma se je otresel teh misli in se ves zagrizel v zemljo. Radodarno je žrtvoval grudi svoj trud in znoj, da bi jo zadovoljil, a zdelo se mu je, da je nenasitna, da zahteva še več, da ji nI nikoli dovolj. On pa je delal in delal. Ker je Janez priženil tudi nekaj zemlje, je imel zdaj tudi hlapca in deklo. Mož vendar ni mogel zmagati svojega dela in nehote se mu je večkrat vrinila misel na ženitev. Kakor se mu je po eni strani zdelo, da ni ustvarjen za zakonsko življenje, se mu je po drugi zopet dozdevalo, da brez žene ne bo mogel ostati. Ljubil je red in tudi otroke bi rad vzel domov. * V sosedni vasi je živela vdova Cilka, krepka ženska srednjih let. Posedovala je skromno hišico in kos polja. Cilka je bila daljna sorodnica njegove žene in kar sam jo je nekega dne zasnubil. Vdova je bila zadovoljna, vzela sta se. Janezova otroka sta dobila mater, katero sta zelo rada imela. Cilka je bila dobra ženska, nikoli ni pokazala, da je pisana mati. Kmet Janez je večkrat opazil, da ima njegova druga žena nekaj sličnega z njegovo rajnko. Cilka je z veseljem dtelala in ni nikoli tožila, le prevelike skrbi ni pokazala. Mož je svoji Cilki večkrat pripovedoval o svojih skrbeh. Spočetka ga je pač tolažila, kakor je vedela in znala. Polagoma ga je jela spoznavati. Ko sta neko nedeljo hodila po polju, je jel tožiti Janez, koliko zahteva zemlja od človeka, da kmet ne more nikoli svobodno zadihati, da ga tlačijo vedno nove skrbi, kako visoki davki so in kako je šele hudo, če je v družini bolezen. Cilka je svojega moža smehljaje gledala, potem mu je pa dejala: «Janez, ti pač nisi slab človek. Samega sebe pa ne poznaš. Zakaj vedno tožiš? Zakaj se bojiš znoja in truda, s katerim obdeluješ grudo, da ti da košček kruha? Zakaj si vedno nejevoljen in jezen sam nase? Imel si dobro ženo, o kateri si trdil, da ni bila sposobna, da bi prenašala s teboj tvoje skrbi. Janez, ali veš, kaj je vzrok tvoje nejevolje. Vem, da ga je poznala tudi tvoja rajnka, pa ti ga najbrže ni mogla in znala raz-odeti. Ali veš, zakaj si često želiš svobode, o kateri trdiš, da je naš kmet nima, čeprav je samo kmet svoboden gospodar na svoji zemlji? Janez, ti imaš premalo — ljubezni! Ljubezni ti manjka, verjemi mi. Obdeluj zemljo ne samo v znoju svojega obraza, temveč tudi z ljubeznijo! Tudi jaz sem imela prvega moža, garala sva kakor dve živini, pa sva bila vedno vesela in srečna. Poskusi tudi ti tako in lažje ti bo.» Janez je začuden poslušal besede svoje žene in zamišljeno kimal z glavo. Mislil je, da bo njene besede kmalu pozabil. Cilka pa ni pozabila nanje in Še večkrat je opozorila svojega moža, naj se ravna po njenem nasvetu. Čeprav ni bil več mlad, je vendar čutil posebno naklonjenost do svoje žene, ki ga je znala z različnimi malenkostmi prikleniti nase in polagoma je šele zaslutil v svoji duši skrivnostn čar ljubezni. Potekel je Čas. Kmet Janez in njegova žena sta se postarala. Par desetletij sta živela skupaj. Ta čas je šele Janez spoznal, da je v resnici živel samo to dobo, kar ga je spremljala skozi življenje njegova Cilka, ki mu je prisvetila v mrak njegovih skrbi s sijem nove zarje, ki se imenuje — ljubezen. Gustav Strniša. je od nekdaj bila znana po svoji hudobnosti Danes pa je cela hiša vesela, četudi se pere perilo, ker se rabi &hkfrt Terpenfsns Mih Nebeška pevka Pokrovčkova Marjanca je mislila sama o sebi, da je silno pobožna. Rada se je ponašala s svojimi čednostmi, zraven pa je vedela za vsako napako v okolici. Pri tem je hinavsko zavijala oči in vzdihovala: «Hvala Bogu, da nisem taka, kakor ie ta oseba!« Nekoč je čula v cerkvi genljivo pridigo. Star duhovnik je govoril o devicah, ki so v nebesih razvrščene okrog najvišjega prestola in pojejo pesmi, katere razumejo le pobožne duše. Tako se izpolnjujejo besede: oko ni videlo, uho ni slišalo in človeško srce ni občutilo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo. Z^ petje Marijanca ni imela posluha, zato jo je pridiga zbegala in potrla. Prepričana je bila o svoji nedolžnosti, vedela je, da bo uživala nebeško slavo, pri vsem tem pa bo morala molčati in biti drugim v napotje. Zatekla se je k župniku ter mu odkrila svojo bolečino. «Peti bi rada znala«, se je ponižno priklonila. Duhovnik je sedel h klavirju in poslušal njene glasove. Na žalost ji je moral povedati, da njeno grlo ni ustvarjeno za petje. »Potem pa ne bom sposobna za najvišje mesto«, je strahoma ugotovila. «Kvečjemu te lahko sprejmejo za število«, se je skrivnoma namuznil. «Kakor bodo drugi peli, tako boš ti odpirala usta ...» »Seveda«, jo je ujezilo, «če je tako, potem pa zadostuje, ako ohranim le polovico nedoižnostU Soteščan. ŽENSKI VESTNiK Fižol Fižol prištevamo po pravici k najredilncj-šim, najokusnejšim in tudi najzdravešim ze-lenjavam. Zato naj skrbi vsaka gospodinja, da bo imela svoj vrt in zelnik ali njivo dobro zasajeno s fižolom. Ker je domovina fižola jug. je za mraz in slano precej občutljiv in raste le v tonleišeni vremenu. Zato ga sejeino šele v dniei polovici meseca maja. Tam, kjer nam manjka prostora, je vprašanje, kaj je bolje: ali naj sejemo fižol preklar ali nizki fižol. Nizki fižol lahko sadimo na slabi peščeni zemlji, kjer vseeno dobro uspeva, dočim za preklarja taka zemlja ni. Nizki fižol lahko posajamo tudi v presledkih, od srede maia do koncem julija, tako da ga imamo v različnih dobah mladega, zelenega za na mizo. Natiški fižol (preklar) pa ima to prednost, da veliko delj časa daje svež sad in na manjšem prostoru več žetve. Tudi stroki njegovi so daljši in sočnejši. ker traja njih razvoj delj časa. Natiški fižol ljubi težjo zemljo in vlažen zrak: kjer tega ni, ne uspeva dobro. Žal. da je fižol podvržen raznim boleznimi ena najhujših ie rja. In ravno v deževnem času se ta bolezen prav rada pojavi. Ta bolezen prehaja tudi na seme, tako da se pri setvi drugo leto spet pojavi. Dostikrat je že seme. ki ga kupimo, okuženo. Zato je priporočljivo, namočiti Fižol eno uro. preden ga posadimo, v raztopini sode, in sicer 2 deki na liter vode. Da pa še bolj pospešimo uničenje kužnih trosov. dodajmo i tej raztopini še par zrnc bakrovega sulfata, ki ga lahko dobimo v vsaki drogeriii. Na ta način smo sigurni, da pridelamo zdrav in okusen fižol. Za kuhinjo Lovsko meso. Potolči pol prsta debele zreške govedine (kos od križa ali bržole). po-soli in potresi s poprom in moko. Nato jih speci hitro na vroči masti, med tem pa jim .prideni eno pest na ploščice zrezane čebule, malo kisa in juhe, in jih tako daj na mizo z zabeljenim krompirjem in solato. Volovski jezik s poljsko polivko. Naredi bledo prežganje iz masti in moke. zalij s črnim vinom, prilij dve žlici juhe. dodaj žlico razbranih in opranih rozin, eno žlico vam-perlov. žlico olupljenih stolčenih mandeljnov, malo dišave, limonine lupine in toliko sladkorja, da bo sladko (4—5 kock). Ko si volov-ski jezik skuhala in ga olupila, ga kuhaj še četrt ure v tej polivki. Nato na razreži. zloži na krožnik in vlij nanj malo te polivke. Ostalo pa daj posebej v skodelici na mizo. Omaka iz mlade čebule. Kuhaj v pol litra juhe, katero si malo okisala, pest mlade, še komaj za lešnik debele čebule, pri kateri je še malo zelenja. Nato deni v kožico dve žlici surovega masla (putra) ali masti, košček sladkorja, dve žlici moke in mešaj. Ko je svetlo zarumenilo, zalij s čebulino juho. in ko se je malo pokuhalo, stresi še čebulo noter. Ko je prevrelo, je omaka gotova. To omako lahko daš h govejemu mesu s praženim krompirjem. Pljučna pečenka na angleški način. Vzemi kos (pol kile) pljučne pečenke in odstrani kožo in maščobo. Nato jo posoli, potresi s poprom in pokapljaj z limoninim sokom, na kar povaljaj pečenko v vroči masti, da malo zakrkne. Dodaj košček surovega masla in par žlic juhe. Peci jo pičle pol ure, med tem jo pa pridno polisaj. Nato dodaj košček sladkorja, osminko litra črnega vina in malo juhe. Ko zavre, razreži pečenko, jo deni v skledo in vlij ves sok čez njo. Pečenka naj bo v sredini še malo rdeča, torej ne močno zapečena. Daj jo na mizo s praženim rižem in solato. Cmcčki za na iuho. Mešaj v kožici na ognjišču 6 dck masla ali masti. 4 žlice moke. dve stepeni jajci in pol skodelice mleka, da se zgosti: na kar odstavi, da se shl&di. Ko je hladno, zamešaj noter še eno jajce in napravi majhne cmočke, ki jili zakuhaj v juhi. Ko so četrt ure vreli, so gotovi. Če pa imaš premalo juhe, jih lahko zakuhaš tudi v vodi, ki jo pa potem odcedi in nalij juho na cmočke. Omaka iz kislic. Iz ene žlice masti in treh žlic moke naredi bledo prežganje. Sveže, zelene ki-slice operi in popari, na kar jih ožmi in dobro sesekljaj. Ko si prežganie naredila, deni sesekljane kislice (za eno dobro žlico jih je dosti) na prežganje, še malo prepraži, zalij z juho in malo osoli, pa dodaj še eno žlico kisle smetane. Ko je pol ure vrelo,je omaka gotova.Prilega se h govejemu mesu. Omaka iz korenčka. Rumen korenček operi in ostrgaj,na kar ga na krušnem strgalniku (ribežnu) naribaj. V kozi razgrej žlico masti in dodaj žličico sladkorja. Ko se začne sladkor peniti in postane rujav, prideni dve žlici moke. in ko je moka za-rumenila, deni noter nastrgani korenček. Malo še praži, na kar zalij z julio, prisoli in kuhaj približno pol ure. Če imaš, dodaj še žlico smetane, a ni, da bi morala biti. To omako daš h govejemu mesu s praženim krompirjem. Praktični nasveti Kako očistimo oljnate steklenice. Posode, v katerih je bila kaka oljnata tekočina, pa bi jih radi porabili za kako drugo stvar, se dajo še naj- bolje umiti z živim apnom in vodo. Včasih pa se da oljnata maščoba, če ni pregosta in stara, spraviti iz posode tudi z navadno prstjo. Izpiranje s samim peskom maščobe ne spravi ven. Oljnate slike, to je slike, ki so narejene z oljnatimi barvami, očistimo s čebulo. Čebulo treba prerezati na dvoje in potem narahlo drgniti po sliki. Čebulo moramo večkrat menjati, dokler ne spravimo zadnje umazanosii s slike. Nato zmočimo mehko gobico ali pa malo vate v mlačni vodi, jo ožmemo in narahlo obrišemo sliko. Razne vedno zelene rastline, k> jih imamo pozimi v sobah, se zelo okrepčajo, če jih čez poletje postavimo na vrt. Samo jih je treba polagoma privaditi na zunanji zrak. Tiste, ki ljubijo bolj senco, kakor acaleje, palme in druge, postavimo v bolj senčnat kraj. Posadimo jih pa ene kot druge tako, da zagrebemo lonček do roba v zemljo. Tako jih lahko pustimo na prostem do jeseni. Za pranje perila je primerna le mehka voda, potočnica ali pa deževnica. Trda voda (stu-denčnica) ni dobra, ker se milo in pralni prašek v njej dovolj ne raztopi. Lahko pa trdo vodo spremeniš v mehko, če jo prekuhaš in ji dodaš malo sode, preden jo uporabiš. Na sto litrov vode 30 dek sode. Pozlačene okvire ogledal in slik očistimo in olepšamo, ako raztopimo v jajčjem beljaku malo soli in s tem okvire namažemo, nato pa odrgnemo s suho volneno krpo. Pri posajanju vrtnic treba dobro paziti, na to, da se ne pretrgajo vlaknaste koreninice. Kar je gnilih, suhih in nalomljenih koreninic, je treba vse lepo porezati. Vrtnicam ne škoduje, če smo jih posadili pregloboko, samo da jih ne posadimo preplitvo. Zalivanje z gnojnico pospešuje njihovo rast. Ako je črnilo v steklenici postalo pregosto, prilij malo vroče vode ali pa kisa. Z mrzlo vodo pa črnilo samo pokvariš. Belo svilo ali pa sploh svetlo-barvasto svilo najbolje opereš v vodi, v kateri si kuhala pše-nične otrobe in jo potem odcedila. V tej vodi raztopi še malo finega mila ali pa galuna. Črno svilo operi v mehki vodi, kateri si primešala nekoliko jajčjih rumenjakov. Izplakniti jo moraš nato še v mehki mlačni vodi. Mesto rumenjakov porabiš lahko tudi malo salmijaka, ki ga dodaj vodi. Pri pranju pa svile ne smeš nikoli drgniti (mencati), ampak jo samo narahlo stiskati in večkrat povleči skozi vodo. IZ POPOTNIKOVE TORBE Smrt uglednega dobrotnika Krško v aprilu. Te dni je umrl v Krškem v visoki starosti 76 let veleposestnik g. Fran Gregorič (katerega slika je bila objavljena že v prejšnji številki «Do-movine»). Svoja obširna posestva v Gadovi peči, pri Sv. Križu, na Trški gori, na Polju in v Krškem je vzorno vodil nad pol stoletja. Njegovi vinogradi v Gadovi peči in na Trški gori so mu dajali leto za letom po več sto hektolitrov pridelka, ki je slovel za najboljše dolenjsko vino. Veleposestvo Žabjek pri Sv. Križu si je vzorno uredil ter redil na njem leto za letom krasno živino. Kmetom na Krškem polju je bil najboljši svetovalec v vinogradništvu, živinoreji in sploh v kmetijstvu, ubožnim prebivalcem okoli Gadove peči pa velik dobrotnik. Ko je ležal na mrtvaškem odru, so se ga spominjali z razobešenjem črnih zastav: Sokol, kateremu je sezidal dvorano, občina, kjer je bil mnogoletni odbornik in županov namestnik, občinska hranilnica, kjer je bil dolgo časa član upravnega odbora, in končno farna cerkev, kateri je bil dolgo vrsto let cerkveni ključar. Zaradi svojega kremenitega značaja, dobrosrčnosti in pripravljenosti, pomagati svojemu bližnjemu, je bil pokojni Gregorič splošno priljubljena osebnost na Posavju in Krškem polju. O tem je pričal tudi njegov pogreb, katerega se je udeležila velika množica kmetskega ljudstva iz okolice, Polja in z Gorjancev. Na zadnji poti so spremljali pokojnika seveda tudi neštevilni meščani in uradništvo ter mnogo Ljubljančanov, prijateljev pokojnika, nadalje v častnem številu vsa posavska sokolska društva v krojih, gasilci s svojo godbo in krška Glasbena Matica, ki je zapela pokojniku v slovo tri žalostinke. Truplo je bilo položeno v rodbinsko grobnico na krškem pokopališču. Bodi dobrotnemu pokojniku ohranjen časten spomin! Praprečanovo pismo Prapreče, v aprilu. V pretečenem deževnem in snežnem tednu sem jo mahnil proti Zlatemu polju ter se oglasil pri prijatelju Jančetu. «Veš, Tone, sedaj imam zopet eno skrb več,» mi je rekel Janče, «denar spravljam skupaj za pogreb.» Zelo sem se začudil prijateljevim besedam in ga radovedno vprašal, kaj neki ga je do tega dovedlo. Pa mi je Janče pripovedoval: «Umrla je pri nas v fari znana Petkova mati. Vsi smo vedeli, da ie imela denar pri ljudeh posojen. Obvestili smo kajpak našega gospoda župnika glede pogreba in zvonenia. a župnik je kar naprej zahteval denar za pogreb in zvonenje. Mi smo mu povedali, da je glede denarja lahko brez skibi, posebno ker se je ogiasil nekdo, ki je pokojnici dolgoval 500 Din. Župnik pa je vstrajal pri svojem in ni ženi ves čas. kar je ležala na mrtvaškem odru, nič zvonilo, čeprav je bila pobožna ženica. Še eno žalostno zgodbo ti imam povedati. Neka žena je imela tako prostorno srce. da ii ni zadostoval njen mož. Začelo se je pravo shajališče pri tej hiši. Moža ie to naposled ujezilo, pa je pošteno zarogoviiil. Toda žena ;e s pomočjo svojih znancev zvezala svojega moža in zaprla v klet. Bližnji sosed je siromaka na njegovo klicanje oprostil zapora. Ubogi mož je kar z zvezanimi rokami hitel k orožnikom v Lukovico. Vsa ta reč je. seveda, prišla pred sodišče in tako sta bližnja soseda, mož in žena, prejela kazen, on štiri, a ona dva meseca.» Mislil sem za enkrat končati, pa imam še dve novici: Na sv. Peregrina se je v naši Lukovici vršil običajni živinski in kramarsk: sejem. Seveda, je bil zelo slabo obiskan raradi neugodnega vremena, snega in dežja Brez pretepa oa kljub temu ni minil. Slučajno sta se na sejmu sešla tesar Ciril in kmet France. Tesar je od Franceta zahteval, naj mu še izplača nekaj denaria. ker mu je les tesal. France pa je trdil, da tr.v< ničesar ne dolguje. Črez čas ga ie tesar prosil naj mu da vsaj za četrtinko žganja. Izpila sta ga nato kar dve. Tesar je nato prosil Franceta, naj mu da vžigalnik, da si prižge tobak. Ko ie imel ta vžigalnik v rokah, ie zbežal. France pa za njim ter ga je sunil z nožem v hrbet. Obadva imasta sedaj nekaj: Ciril bolečine, a France prosto stanovanje v brdskl ieči. V obližju znane Limbarške gore sta dve hčerki pred orožniki skušali skriti morilca lastnega očeta! V tisti hiši so cele dneve in noči popivali. Sedaj, ko politika počiva, upajmo, da se bodo naši dušni pastirji ooprijeli z naivečio vnemo svojih ovčic in jih navajali na čed-nostno življenje. Z našega Primorja Življenje na Sušaku. — Trsat. — Omišab". P r i m o r j e. sredi aorila. Ko se človek pripelje iz Ljubljane ali Maribora skozi zgodovinsko znameniti Karlovac' preko še vedno zasneženega Gorskega Ko-tora na oostaio Plase-Crikvenica. zaeleda nepričakovano sinje morje, ki valovi globoko spodaj, okoli in ckoli obdano od otokov Krka in Cresa, ter obstrmi v drvečem vlaku nad lepoto, ki se mu tu odpira. Lepota, da se ne da popisati! Sanjavi B a k a r, pripovedka iz starih dni, ponosna Kraljeviča, polna upanja in nade na še bogatejšo bodočnost, vas za vasjo, luka ža luko, tam na otoku Krku Da samozavestno sokolsko gnezdo Omišalj. Vse to in še marsikaj drugega, kraški svet, rdeči vinogradi, že-nijalno izvedene železniške serpentine in viadukti omamijo popotnika, da se komaj zaveda, kdaj ga je vlak z 800 m nadmorske višine pripeljal mimo Sv. Kuzma skozi Pod-vežico in skozi dolgi tunel naravnost k morski gladini v mesto, ki se zove S u š a k. Državno-politično se tu ob neznatni Re-čini, ki je kot pristna kraška reka včasih polna vode, včasih pa suha, začenia naše jugoslovensko Prfmorje. Pa samo državno-politično, kajti Jugoslovani segajo še dalje. Sušak! Drvenje in vrvenje: polno življenja! Tu ie vse preozko, pretesno. Na Brajdici, na Delti je toliko lesa iz Slovenije nakopičenega za izvoz, da njegov vonj nadvladuje vonj morske vode. Človeku se zdi, da diha vonj zelenih gozdov v pohorskih šumah. Na Jelačičevem trgu tik ob Rečini, sedanji državni meji, se noč in dan gnete narod, ker ima premalo prostora. Na desnem bregu potoka, na desnem bregu Dre-kopa, ki se imenuje Mrtvi k a n a 1, je v resnici vse mrtvo, četudi hiše ne morejo pokriti svoje nekdanje velikomestne tradiciie živahnega pristanišča, ki ce je nekdaj imenoval Reka. Trsat! Znamenita božja pot. kamor dospeš s Su-šaka po več sto (424) stopnicah mimo zanimivih zgodovinskih kapelic, katerih eno ie postavil Korošec Aichelburg. pa tudi z elegantnim avtom, ki te dvigne tja gori za 3 Din. Bosanski frančiškani, katerim so krški Fran-kopani sezidali lep samostan, s hvale vredno gorečnostjo gojijo tu na tako izpostavljenem hribu živo tradicijo onih, ki so leta 1671. dali svoje življenje in vse svoje imetje za visoke ideale svobode in samostojnosti. Njihova ideja ideja Frankcpana in Zrinjskega, je še vedno živa med narodom. Vrhu Trsata ob samostanskem vrtu in okrevališču prirejajo pravkar na trdem kraškem svetu krasen park ž lepimi nasadi, z južnimi drevesi in rastlinami. z okusnimi klopmi s tako veličastnim razgledom na morje, na Krk in Cres, na Su-šak-Reko, na drugi strani pa na obširno, vedno višje se dvigajoče zaledje z Učko, Vele-bitom in drugimi sivimi gorami, da se ta razgled kosa v vsakem oziru z znamenitim razgledom. ki ga nudi Marjan na Split in njegovo okolico: zaliv pa, ki ga tu spodaj tvori morje, bi bil po svetu že davno zaslovel bolj nego neapoljski, ako bi imel za tujce še privlačnost ognjenika Vezuva. Imenuje se po pravici Kvarner («Črni kotiček«) zaradi po-gubonosnih bojev med silovitim morjem in še silovitejšo kraško burjo, o čemer pričajo številne in zelo zanimive slike in podobe, raz-obešene v cerkvi Matere Božje na Trsatu. Iz naše vedno živahne luke na Sušaku traja vožnja z ladjo na bližnji otok Krk le pičlo uro v kopališče Omišali in dve uri v kopališče Malinska; med obema pa še leži preprosto kopališče Njivice. ..,», Omišalj! ■ ^ To je kamen, trd in nepremičen ob vedno Živo pluskajočih morskih valovih,- to je prava slika borbe človeka z naravo. Tako rekoč neposredno iz morja se dvigajo velikanski skladi pečevja v nedostoonih stenah navpično proti sinjemu nebu. Spredaj leži idilično kopališče z lepim borovim gajem v ozadju; zgoraj pa si je človeška roka na skoro nedostopnem prostoru, ki ga obdajajo Male in Vele stene, „Moj mož sme kaditi pravi mlada gospa Mica. „Ne škodi, če so zastori malo za~ kajeni, ko se pa lahko takoj operejo. Ne mučim se s pranjem, ker vse to opravi RADION čisto sam." Varuje perilo I t zgradila naselbino, ki nudi človeku vse polno zanimivosti. Hiša se drži hiše kakor v mestu; vmes razpadli in razdrti domovi. Žene vse leto v črnih oblekah; če vprašaš po vzroku, ti odgovore, ker žalujejo po Frankopanih. Ti so imeli tu lep dvorec, do katerega se je dospelo ali skozi strma Mala vratca ali pa skozi lažje prehodna Vela vratca. Ime Pred Kašte-lom še spominja na one čase, na še starejše pa nagrobni kamen rimskega legijonaria in tri plošče, vzidane v pročelje cerkve in nad vhodom v cerkveni stolp z glagolskimi črkami. Pogled z Velikih sten na morje, na otok sam. na obalo in Kraljevico preko Su-šaka do Moščenic, od Velebita pa do Učke, je impozanten. Za prvim pomolom proti za-padu se vidi sanjava luka, +o so Njivice, samo uro hoda od Omišlja oddaljene; bolj v ozadju pa se vidi znameniti samostan Porot in hribovje, poraslo z oljčnimi gaji, za katerimi se skriva ljubko kopališče Malinska. Tri morska kopališča na našem sedaj najsevernejšem otoku in zato nam Slovencem najbližja in najlaže in najceneje dosegljiva. Fr. M. X Deklica z lepim tenorjem. Čeprav vidimo dandanes ženske že v vseh mogočih doslej izključno moških poklicih, vendar je težko verjetno, da more nastopati ženska celo kot junaški tenor. Mlado dekle iz Prage, ki ie imelo poprej visok sopranski glas, se je moralo podvreči operaciji zaradi golše. Operacija je imela za posledico dolgotrajno hripavost. Po enem letu je glas dekleta močno padel in sedaj razpolaga deklica s krasnim tenorjem. Deklica je ta izreden pojav takoj dobro izkoristila. Dala se je izvež-bati v petju in nastopa v nekem praškem kabaretu kot tenor. Te dni so jo povabili tudi v Zdravniško društvo v Prago, da prouče ta nenavaden pojav. Ko je za špansko steno čist in poln tenor pel arijo iz opere «Cavelleria rusticana«, so vsi mislili, da imajo pred seboj nadarjenega moškega pevca, bila pa je deklica. ) X Širjenje črnih koz v Angliji. Nalezljiva bolezen črnih koz, ki se je začela zadnje čase širiti tudi v Angliji, je zahtevala od januarja do danes Doživetja kralja Debeluha In sinka Debelinka Knjiga s 120 zanimivimi risbami. Najprijetneje kratkočasenje za naše malčke. & tudi za odrasle. Kntftga stane 12 Din. po pošti 13 Din. Dobi se v Oglasnem oddelku »Jutra«, Prešernova ulica 4, ter pri podružnicah »Jutra« v Mariboru 'n Celiu In zdaj sta videla, zakaj je bila štorklja v takih straheh, zakaj iz vode se je prikazala glava z lokavimi, prežečimi očmi; sedela sta na krokodilu! — »Dober dan!« je rekel krokodil. »Ali bo žena vesela, ko ji prinesem tak slasten priboljšek!« In brzo je odplaval dalje. Joj, joj kako sta trepetala malčka! samo v severozapadnem delu Srednje Indije nad 600 žrtev. Trenutno še ni znakov, da bo bolezen ponehala. Tedensko umrje v imenovanih krajih po 45 oseb. Vlada v Indiji je zategadelj izdala nalog, da se mora prebivalstvo podvreči cepljenju s serumom zoper koze. Ta ukaz je doslej ubogalo 50 tisoč ljudi, kar pa je v primeri z gosto naseljenim ljudstvom v indijski deželi zelo malo. Indijanci Se zelo trdovratno upirajo angleškim zdravstvenim metodam in beže pred zdravniki, j ki oskrbujejo cepljenje, v divjino. Rajši kakor j uspešnemu serumu se zatekajo k čarovnim sred-| stvom in predmetom, ki jih njihova vera pro~, glaša za svete. Dočim povzročajo črne koze' takšne skrbi na jugu Azije, se množi tudi strah prebivalstva pred to boleznijo na Angleškem. Zadnji tedenski izkaz zdravstvenega urada v Londonu navaja, da je bilo doslej na Angleškem prijavljenih 253 lahkih in osem težkih primerov Črnih koz. Tudi na Francoskem je že zbolela za to boleznijo ena oseba. X Živalske zaloge v votlem deblu. V Ellen-bergu na Pruskem so posekali zanimiv topol. Ko so ga hoteli razžagati, so odkrili v notranjosti mogočnega debla skladišče posebne vrste. Votlo deblo je bilo napolnjeno po neki podlasici z zimskimi zalogami. Čisto spodaj je ležalo 44 miši, ki so bite skrbno pokrite s peskom in zemljo, tako da zrak ni mogel do njih in da so ostale sveže. Nad mišmi je sledila plast z raznimi ptiči, I a nad to tretja, največja, z želodom. Zaloge so1 bile čisto nedotaknjene, iz česar sklepajo, da je; podlasica poginila še pred zimo. V istem deblu; so našli še eno votlino, ki jo je veverica napolnila z zimskimi zalogami. \ X Strašna vročina na iveidah. Mnoge zvezde, ki jih vidimo v jasnih nočeh; ni o nič drugega kakor zelo oddaljena solnca, podobna našemu solncu. Ker je razdalja med zemljo in zvezdami ogromna, jih vidimo v obliki svetlih točk. V resnici so pa zvezde ogromne žareče oble, na katerih neprestano nastajajo goreči plini Zvezdoslovcem R« je že posrečilo izmeriti toploto na površini l«ebesnih teles. Najbolj vroče je na zvezdah svetle f>ele barve, na katerih doseže vročina r.ad 20.000 etopinj. Manj vroče so zvezde žolte barve, med katere spada tudi naše solnce. Njihova površina neprestano izžareva in temperatura znaša samo okrog 6000 stopinj. To so zvezde, ki se že ohlajajo. Najnižja temperatura je na zvezdah rdečkaste barve, na katerih doseže temperatura 2000 sto- Toda abarit ni sleparstvo, čeprav nam ni razkril bistva privlačnosti in v zraku ne visi, pač pa se odlikuje po svojih nenavadno silnih magnetskih lastnostih. Je namreč dvestokrat občutljivejši za magnetske vplive kakor jeklo. Naziv čudežne kovine mu pripada s polno upravičenostjo, kar se je pokazalo tudi pri poizkusih, ki so jih izvršili ž njim te dni v Newyorku. Tam so izdelali zvočnike z ojačevalci iz abarita. Uspehi so prekosili vsa pričakovanja. Čričkovo petje si slišal iz zvočnika kakor salvo revolverskih strelov, brenčanje čebele kakor grmenje, utrip srca kakor razbijanje parnega kladiva, najmanjši šumi in zvoki so se ojačili v ogromnost. Uporabljivost abarita v tehniki zvočnikov in govorečih filmov torej je ogromna. Abarit je posebna zlitina iz treh kovin, platine, kobalta in germanija v določenem razmerju. ZA SMEH IN KRATEK ČAS pinj, torej približno toliko kakor v plavžih. Te zvezde neprestano menjajo svojo svetlobo in spominjajo na plamen pojemajoče petrolejke. X Pet stvari si misli na enkrat. V Pariz je prispela 171etna ciganska deklica Tea Alba, ki jo imenujejo Američani «dekle s petimi možgani«. Njena posebnost je ta, da lahko misli in izvrši pet stvari istočasno. Če ji diktirajo n. pr. pet kratkih stavkov v petih različnih jezikih istočasno, jih bo zapisala tudi istočasno. V eni roki bo držala tri svinčnike, v drugi roki dva. To presenetljivo zmožnost si je pridobila z vztrajnim, metodičnim vežbanjem v zgodnji mladosti. Mimogrede se je naučila dvajset jezikov, ki jih obvlada v govoru in pisavi. V Pariz je prišla Tea Alba zato. ker bi neki profesorji radi delali poskuse z njo.' Že cela vrsta odličnih osebnosti je preizkušala njene sposobnosti in se jim divila. Tea Alba je znatno skromnejša v naziranju glede svojih lastnosti in pravi: «Nisem čudo in nimam pet možganov, temveč ene same. Kar jaz znam, bi zmogel vsak človek po večletni vaji.» X Tožba zaradi stenic. V Prago je prispela pred tremi meseci mlada gledališka igralka iz Brna. Ustavila se je v nekem uglednem praškem hotelu in tam prenočila. Spati ni mogla, kajti stenice, ki jih je kar mrgolelo, so jo vso noč grizle. Drugo jutro je odšla igralka naravnost k zdravniku, se dala preiskati in je na podlagi zdravniškega spričevala vložila proti lastniku hotela tožbo. Za izid razprave je vladalo v Pragi veliko zanimanje, kajti igralka je zahtevala 1200 češkoslovaških kron odškodnine. Hotelir se je upiral, pomagalo pa ni dosti. Sodišče je igralki priznalo pravico do odškodnine in sodnik je celo omenil, da zahteva ni pretirana. X Čudovita kovina. Iz Londona je nedavno prispela vest, da se je posrečilo nekemu kemiku odkriti kovino, ki lahko prosto plava v zraku in nima teže. Pa ne samo ona, tudi drugi predmeti v njeni bližini se baje odtegnejo vplivom težnosti. Izumitelj je vzel ploščo iz abarita. kakor je imenoval čudežno kovinasto škatlo, in škatla je baje obvisela v zraku, kakor da ji zemska privlačnost skozi abaritsko ploščo nič ne more. Seveda so takšni poskusi vzbudili najraznovrst-nejše domneve. Nekateri so menili, da se je posrečilo odkriti bistvo privlačnosti. No, manjkalo seveda ni dvomljivcev, ki so smatrali vse skupaj za navadno sleparstvo, kvečjemu še za kakšen izreden pojav magnetizma. Kakor se je sedaj izkazalo, so imeli dvomljivci vsaj deloma prav. Koroška. Prejšnje čase, ko so še koroške ženice kadile iz vivčkov, se je neki gospodinji pripetilo tole: Ko je devala močnik v skledo, ji je iz ust padel vivček v vrelo jed. Žena je prinesla jed na mizo in rekla družini: «Nesreča se mi je prigodila. Vivček mi je padel v močnik. Pazite malo, da mi ga kdo ne zamenja s štrukljem in požre.® Godčevska. V neki fari so imeli običajno velikonočno izpraševanje in je župnik vprašal nekega šaljivega godca, kaj pomenijo besede: vera, upanje in ljubezen. Pa je godec odgovoril: «Vera je na vsakem molku, ki ni raztrgan. Upanje je pri gostilničarju, pa le za tiste, ki so dobro znani. Ljubezni je še največ pri fantih in dekletih, a pri oženjenih je ljubezen navadno že zelo obrabljena. Dobro je odgovoril. Neki bahač je srečal kmeta, ki je vozil z dvema osloma, in ga vprašal: «Kam pa greste vi trije osli?» «Mimo četrtega!* je menil kmet. Obnavljanje moči, zdravja in delovne sposobnosti; podaljšanje zdravega in aktivnega življenja. Človek v današnji dobi ne umrje naravne smrti in mirno, temveč počasi ubija sebe s tem, da zanemarja svoj organizem, ker ne prične ob pravem času čistiti svojega organizma strupov, ki se nahajajo v njegovi hrani. Da bi se obvarovali prezgodnje invalidnosti in smrti, je treba organizem od časa do časa čistiti in ga podvreči medicinski revi/,;i prav tako. kakor to napravimo s starimi stroji; b^ez tega se stroji zamaše in hitro kvarijo. Človeški organizem ne glede na to, da sprejema strupe iz hrane, vseeno ostane zdrav, močan in sno-soben za delo do tedaj, dokler njegove življenske žleze normalno vrše svoj posel. Slabe, bolne žleze izčrpane ali nerazvite že od rojstva, ne nasičajo organizma z dragocenimi fementi in eormoni energije in moči v zadostni množini; zaradi tega se življenski tonus pri organizmovih elementih zmanjšuje, krvni tok in izmenjava snovi zastajata in v organizmu se usedejo od časa do časa neotistranjene materije (inokračna kislina, urati, toksini i. dr.), kateri povzročajo slabost, naglo utrujenost, predčasno ovenelost. vse mogoče bolezni, starost in celo smrt. Na srečo pa so sloviti učenjaki: Braun-Sekar, Karno, Gilbert i. dr. dokazali, da se 7, nasičenjem organizma s fiziološkim ekstraktom (kakor «K a 1 e f 1 u i d»), pripravljen iz življenskih žlez mladih, močnih živali, povračata zopet mladeniška moč in energija. Torej zakaj se «K a 1 e f 1 u i d» približuje medicinskim zborom vsega sveta že nad 28 let ga smatrajo kot močno ojačujoče i« moč povračtijoče sred-sivo za časa bolezni. «K a 1 o f 1 u i d» je potreben vsem onim,katerih organizem .ie nagnjen k raznim obolenjem, zahteva pa stalno krepitev moči, povzročene od bolezni, slabe hrane, fizičnega in duševnega dela. Gospodom zdravnikom «K a 1 e f 1 u i d» brezplačno in franko v svrlio preizkušnje. Brezplačno pošljemo vsakomur podrobno literaturo o ^varovanju in obnavljanju zdrav-ja»; obrnite se: Beograd. Molerova ul. 27a. Miloš Mar-kovic. «Kalefluid» D. Kaleničenka se dobi v boli-ših lekarnah in drogerijah vsega sveta. 2*3 f Kompliment zakriči Gašper v prepiru. predlaga Anglež, ves vnet za rokoborbo. Kranjec mu pritrdi. «Prav,» zakliče Anglež in sune Kranjca v trebuh, da se ta zvrne in obleži. Anglež si začne prižigati cigaro, a tedaj se Kranjec naglo pobere ter k rop k j dregne Angleža •v nos. Temu se pocedi kri in nos mu zateče. Od-letel je v steno in zaklieal: cTudi tvoja metoda ni slaba, presneti Kranjec!* Ciganova poslednja želja. Cigana, ki je bil na smrt obsojen, so vprašali kaj: si želi, in Cigan je odgovoril: «Edina moja želja je, da bi za starostjo umrl.» Naravno čudo. Janez: Miha: «Kar pokaži mi ga!* Janez (pokaže gospoda, ki se piše Oreh ter nosi v roki zavitek jabolk):