SLOVENSKI SPORT izhaja vsako sredo ~ Stane četrtletno Din 20'— Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo: Ljubljana, Linhartova ul. 5 ~ Dopisi za uredništvo: Poštni predal 18 ~ List se naroča v upravi: Ljubljana, Kolodvorska ul. 26 ~ Račun ~ ^ ~ pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo ^ ~ Leto I V Ljubljani, dne 17. marca 1926 Št. 3 Sporazum ? Današnja številka obsega 8 strani. V bodoče bomo po potrebi razširili posamezne Številke na ta obseg. Zadnja beseda »Naš športe ali spremenjena druga izdaja neodvisnega« tednika pod našim i imenom prinaša na uvodnem mestu pojasnilo, ki mu moramo, v kolikor zadeva Haš list in njegov postanek, posvetiti par besed! i Uredništvo in izdajatelj »Našega sporta sta se kljub temu, kar so objavili na našo pobudo pred izidom prve številke vsi ' ljubljanski in razni zunanji dnevniki, jpovspela do trditve, da smo razvijali svoj ' načrt pod r ,o k o in pristransko. Pozabila sta še ugotoviti, da bi bil pri obstoječih razmerah uspeli gotovo veliko večji, ako bi bili res delali tako. Pribijamo, da ideja ustanovitve strokovnega lista ni izšla iz spora med obema kluboma, temveč iz nujne potrebe ustvariti dobro in objektivno glasilo za vse. To idejo smo gojili od prestanka prvega slovenskega športnega lista in o njej vedno javno razpravljali. Namiga vanje glede plemenske jorga-nizacije sporta je — milo rečeno — nečuveno, da mu zopet ni para v slovenski žurnalistiki. — Ne glede na to, da pisec uvodoma ugotavlja, da je bilo pri njih Snujočemu se listu določeno »plemensko: ime, je vendar še tako farizejski, da nam vsled istega imena predbaciva par Vrst pozneje nekako plemensko orientacijo, ki je v sportu a limine izključena. — jrne Slovenski sport smo zbrali zato, bor naj bo organ slovenskega dela v sport nem razmahu velike Jugoslavije! Sloven-sbi šport •— naš sport! To je za nas eno! S tem zaključujemo javno debato o stvari. Želimo samo, da bi kmalo zavladal tudi v sportno-novinarskem pokretu oni ('uh, ki bi bil v skladu s cilji vsakega pravoga športnika. Že na izredni gl. skupščini LNP-a, kjer so posamezni delegati temeljito orisali odnošaje med posameznimi klubi, posebno pa med starima tekmecoma Ilirijo in Primorjem, je padla ta lepa beseda. Sporazum! Človek se nehote uda lepim iluzijam. Kako bi se dalo izvesti razne prireditve, urediti odnošaje do zunanjih zastopnikov in dvigniti kvaliteto domačega sporta, če bi polovica vse energije ne šla za to, da brani ozir. daje udarce nasprotniku izven sportskega polja. Osebni, materi-jelni in ne vem še kakšni interesi, to so glavni cilji gotovih klubovih »članov«. — Na ta način pada kvaliteta, ugled in popularnost v javnosti! V zadnjem času je treba semkaj prišteti tudi pojav dveh listov, ki gotovo ni imel izvora drugod, kot v tej nezdravi rivaliteti med kluboma, ki bi lahko — v slogi — dostojno predstavljala slovenski sport. Doznali smo, da ije mirnejša struja v obeh klubih vendarle prišla do prepričanja, da je treba temu stanju napraviti konec. Zastopniki obeh strani so stopili "v oficijelne stike, da najdejo platformo, po kateri bi se Ralph J. Hoke v Ljubljani Štiriletni trener zagrebškega Haška v lahki atletiki, g. Hoke, je bival preteklo soboto in nedeljo v Ljubljani in je porabil to priliko, da pregleda materijal moške in damske lahke atletike S. K. Ilirije. Naš urednik je imel priliko razgovarjati z g. Hokejem o lahkoatletskem in športnem gibanju v Sloveniji sploh. G. trener je z zadovoljstvom ugotovil razmah lahke atletike v Sloveniji in pristavil: »Pogoj za uspešen razvoj lahke atletike in sporta sploh je razširjenje te ideje pri mladini. Šole kot vzgojno središče našega naraščaja naj bi propagirale idejo sporta v malem in vcepile mladim dušam smisel in pomen telesne kulture. — Telovadni učitelji naj bi zbirali srednješolsko mladino in jo pripravljali za udejstvovanje v raznih športnih panogah. Tako delajo narodi, katerim je danes šport narodna last in svetovna slava. Kot drugi važen faktor športnega razmaha je treba omeniti avtoriteto in nedotakljivost vrhovnih forumov v raznih panogah sporta. — Središča raznih športnih panog ne dal sedanji položaj sanirati. — Pokazali so na obeh straneh dovolj razumevanja in, če nas vse odkritosrčne nade ne varajo, bomo lahko kaj kmalu praznovali dogodke, ki jih športna Ljubljana po zadnjih nastopih pri nogometnem p-odsavezu morda nikdar več ni pričakovala. Podrobnosti o načinu »sporazuma« niso znane. — Vsekakor prevladuje tendenca, da je treba na obeh straneh popustiti in se zediniti glede resnega medsebojnega udejstvovanja. Stari spori, ki so vedno znova na dnevnem redu, naj bi se likvidirali. Za eventuelna bodoča nasprotja, ki jih najbrže ne bo mogoče a priori izključiti naj bi se ustanovilo medklubsko razsodišče, ki naj bi razmotrilo vzroke in kot slednja instanca izreklo obvezne razsodbe. — Urediti bi bilo še nekatera druga vprašanja, katerim bomo ob primernejši priliki posvetili večjo pozornost. — Pozdravljamo prizadevanje teh faktorjev in želimo, da bi skoraj zavladali med nami taki športni odnošaji. ki bi nam bili v čast doma in drugod. smejo poznati klubov, ne smejo stavljati v ospredje osebnih interesov in ne smejo trpeti nezdrave konkurence med svojimi člani. — Kavno pri merodajnih činiteljih mora prevladovati samo eno načelo: Z idealom do cilja! Brez idealizma, brez požrtvovalnosti in brez naporov ni uspehov. Slovenci imajo skoraj vse lastnosti, ki jih usposabljajo na dosego uspehov velikih narodov. Najlepši razmah, posebno v lahki atletiki. je zaznamovati ravno v Sloveniji. Dočim imajo druge pokrajine lahko atletiko le po večjih mestih, se je v Sloveniji od bornih po četkov v 1. 1920 razvila že po vsej provinci. Povsod nastajajo novi klubi in se lotevajo težkega, toda za sebe in narod najidealnejšega dela. Prepričan sem. da ne bo dolgo, ko bo Slovenija s svojimi atleti prednjačila ostalim krajem države. Iz Jugoslavije ne odhajam rad. vendar z uspehi, ki sem jih dosegel, nisem zadovoljen. Kriv pa tega nisem sam, temveč zopet ona nesrečna politika klubov in oseb, ki je skoraj sproti podrla ono, kar smo ustvarili.« G. Hoke je angažiran kot olimpijski trener Nemčije v Hamburgu in nastopi 6. aprila svoje mesto. Naša lahka atletika mu ima zahvaliti mnogo uspehov in obilo strokovne li- terature. Želimo samo, da bi tudi v novi poziciji dosegel one uspehe, ki jih kot idealen in zaslužen športnik zasluži. Mariborski sport v letu 1926 Ugodno pomladansko vreme je omogočilo, da so se mariborski športni klubi že pričeli baviti s sportom. Vremensko ugodnost so prvi izkoristili nogometaši, ki so igrali že nekaj tekem. Toda iz priprav vseh tukajšnjih klubov je razvidno, da se sport v letošnji sezoni ne bo gibal samo v skromnih mejah nogometa, ampak da se bo živahno gojilo tudi ostale športne panoge. Hazenašice so že pričele trenirati in bodo igrale nekaj večjih tekem; hazenašice »Maribora« celo z zagrebškimi in inozemskimi klubi. Tudi tenis se bo gojil v znatno večji meri kakor lani. Z ozirom na velik prirastek članstva, je »Maribor« sklenil, da zgradi dve novi tenis-igrišči, kar bo stalo 45.000 dinarjev. — Ra pid« bo deloval v istem obsegu kot lani. Lahko atletiko se je doslej le malo gojilo; kakor pa izgleda, se bo letos tudi v tej smeri storilo nekaj več. Predvsem je pozdraviti sklep »Maribora«, ki bo dal od časa do časa zdravniško preiskovati svoje lahkoatlele. Posebna novost na lahkoatletskem polju pa bodo lahkoatletske vaje naših malčkov na zraku in solnem, kar namerava uvesti 1SSK Maribor. Deca bo pod nadzorstvom določenega člana prirejala razne igre in se postopoma uvajala v razne športne panoge. Pripravlja se večji lahkoatletski miting v zvezi z otvoritvijo nogometnega igrišča I. SSK Maribor. Mariborski lahkoatleti in lah-koatletkinje, ki so dvsegle lani jako lepe uspehe, se bodo udeleževali raznih športnih prireditev doma in v soseščini. Težko atletiko goji pri nas TSK Merkur m nima v mestu nobenega konkurenta. Kakor lani. bo tudi letos priredil rokoborbe za prvenstvo v klubu oziroma medmestne rokoborbe. Od lanske jeseni goji tudi boks in zaznamuje že precejšnje uspehe. Tudi kolesarstvo je v Mariboru močno razvito. Imamo kar tri klube, a izključeni člani »Edehveissa« snujejo četrtega. Kolesarsko društvo »Peruti« se bo letos udeležilo osmih dirk. Najzanimivejša bo sigurno dirka za prvenstvo Maribora, ki ga je doslej imelo »Delavsko kolesarsko društvo«. Tukajšnja sekcija avtoklu ba kraljevine SHS namerava prirediti večdnevni izlet preko Čakovca — Varaždina — Zagreba — Celja in Dravograda. Kakor doznavamo, bo sekcija priredila izlet tudi v Beograd ter bo ob povratku v Slovenijo spremila na Bled pro-ektorico avtomobilskega kluba Njeno Veličanstvo kraljico Marijo. Dalje bo sekcija priredila v lastnem delokrogu avtomobilsko dirko Slovenska Bistrica — Maribor, posamezni člani pa se bodo udeleževali tudi večjih mednarodnih dirk. Z ustanovitvijo motokluba »Maribor« je dobil tukajšnji sport že dolgo pogrešano športno panogo. Program novoustanovljenega kluba, ki je zelo bogat, je bil objavljen v prejšnji številki »Slov. sporta«. Govori se tudi, da bo mesto presenetila nova športna senzacija. »Maribor« se namreč pripravlja, da si ustanovi tudi hockey-sek- cijo. Vendar stvar še ni definitivna. * Tu smo podali v obrisih sliko našega sporta za 1. 1926. Z ozirom na resne priprave v vseh tukajšnjih klubih je upati, da se bo športna delavnost toliko dvignila, da bo Maribor v športnem svetu zavzel ono mesto, ki mu priliče. V. C. (Op. uredn. O sportu, ki ga bo gojil Maribor, bomo vodili točno evidenco in poročali o vsem bodočem delovanju prav natančno, tako da bo zadovoljeno vsem športnim kro-god doma in drugje.) Občni zbor SK Slovana se je vršil v soboto, dne IB. t. m. v restavraciji hotela Lloyda ob izredno številni udeležbi članstva. Po otvoritvi občnega zbora pozdravi predsednik članstvo, dalje predsednika LNP. g. Jakliča, ki se je udeležil zbora v imenu LNP. ter prosi, da naj bodo debate kratke in stvarne z ozirom na to, da morajo igralci, ki nastopijo v jutrišnjih tekmah, kmalu oditi. Predsednik LNP. g. Jaklič oriše nato pomen slovenskega sporta ter apelira na članstvo, naj se zaveda važnosti te športne panoge, obljubi, da bode tudi LNP. po svoji moči podpiral klube ter prosi, da naj tudi klubi podpirajo LNP. Izvoli se zapisnikarjem g. Cimperman, overovateljem pa gg. Bervar in Roško. Po prečitanju zapisnika zadnjega občnega zbora, ki je bil sprejet, se preide na dnevni red. Tajnik g. Bucik poroča, da ima klub 116 članov, izmed teh 75 rednih in 41 podpornih. Med letom je pristopilo 27 članov. Da se je članstvo od zadnjega letnega občnega zbora zmanjšalo je vzrok, da se jih je pred obč. zbo- rom t. j. koncem poslovne dobe radi zanemarjanja članskih dolžnosti črtalo. 4 člani so bili radi klubske nediscipline izključeni. Tajnik omeni dalje, da je umrl bivši član S. K. Slovana Učak, nakar mu zbor zakliče trikrat »slava«. Dopisov je bilo oddanih 142, sprejetih 77. Klub ima nogometno in težko atletsko sekcijo. — Blagajnik poroča, da je bilo v tekočem letu 18.000 Din prometa. Blagajna izkazuje saldo Din 4827.86. Blagajnik apelira na članstvo, naj se zaveda svojih dolžnosti ter naj redno plačuje članarino. Za revizorja je poročal g. Lunder, da je blagajna v najlepšem redu ter predlaga blagajniku razrešni-co, kar se soglasno odobri. Nato sta sledili poročili gospodarja in načelnika nogometne sekcije, iz katerega bi zanimali sledeči podatki: Kljub se je v nogometu dvignil na III. mesto ljubljanskih moštev. Obe moštvi (I. in rezerva) sta nastopili v letu 1925 24krat in dosegli skupen score 76 : 77. Od teh tekem je bilo dobljenih 11, zgubljenih 11 in neodločnih 2. — Za klub so nastopili kot igralci od 17. aprila 1922 dalje: Kos 54krat, Volkar 52- krat, Lunder 43krat, Kerne F. 40krat itd. Načelnik priporoča kapetanu, naj posveča ved- , no sestavi moštva veliko pažnjo. ^ Nato poroča načelnik težko-atletske sekcije g. Wospernig, da je sekcija trenirala v preteklem letu 149krat. Javno sekcija ni na- . stopala radi težav in stroškov, ki so v zvezi s , takimi prireditvami. Končno apelira na novi J odbor, naj omogoči tudi tej važni panogi po- ž trebim pozornost in javne nastope. Pri volitvah so bili izvoljeni v novi odbor: predsednik: Ivan Dorčec; podpredsed.: Viktor Cimperman; tajnik: Tone Bucik; blagajnik: Ludvik Kunaver; gospodar: Alojz . Bervar; odborniki: Volkar. Černivec, Škofič; revizorji: Lunder, Raška; nam. rev.: Pip. Mejač. Za načelnika nogometne sekcije je bil iz- . voljen g. Cimperman. j Občni zbor je bil nato po apelu predsed- j nika na delo. ob 24. zaključen. v Občni zbor društva Atene I V ponedelje, dne 15. t. m. se je vršil v mali dvorani Narodnega doma 26. redni občni zbor Atene. Zborovanje je otvorila predsednica g. dr. Tavčarjeva, ki je v kratkih besedah opisala društveno zgodovino in glavni namen društvenega delovanja. Atena deluje v prvi vrsti na telovadnem, športnem in kulturnem torišču slovenske žene, nje namen ni gojiti samo žensko sokolsko telovadbo, temveč društveno delo stremi za tem, da goji estetiko in vzgaja telo potom sporta. Tudi V socijalnih ozirih društvo lepo napreduje. Iz poročila tajnice ge. Kreftove posnamemo kot najvažnejše, telesno vzgojo mladine po novih-modernih orientacijah in principih pod vodstvom dobrih, strokovnih učiteljev. Delovanje društva stremi, da vzgoji nove, mlade športnike.- Društvo šteje 683 članov in deluje v devetih odsekih. Imelo je preteklo leto nad 50 prireditev, od teh šah '/ živimi figurami prvič v Jugoslaviji. Društvo se je udeležilo tudi pripravljalne akcije za damsko olimpijado. s tl sl d sl : O R M r< ki pi <•1 r. 8 m Blagajniško poročilo je podala izčrpno ga. Bogatajeva. Blagajna izkazuje aktivnost. Gospodarica ga. Meljnikova poroči o klubovenj inventarju in stanju igrišč. Slede poročila načelnic posameznih sekcij: Ortopedična sekcija pod vodstvom ge. Messnerje ve izkazuje lepe uspehe. 300 gojencev je pod stro-A kovnim vodstvom zdravnika in dveh nastavljeni' zdravilo in krepilo svoje telo. Društvu se je po- srečilo pridobiti pri gerentskem svetu znatno pod' tU; ješ poro. — Otroško igrišče se je pod vodstvom ge Ravnikarjeve povsem moderniziralo. — Telovadil' odsek (ga. dr. Vrančičeva) goji damsko telovadbo in sicer švedski sistem ter ima v ge. Mušičevi in« ^. vrstno strokovno učiteljico. — Marljivo je deloval . plesni odsek (ga. Novakovičeva). Priredil je dobro de uspelo otroško maškerado. — Lahkoatletiena sek' . cija (ga. Polakova) se je konstituirala šele prele klo leto in kaže lep napredek. — Tenis sekcij11^ (ga. Janežičeva) šteje 91 članov. Sekcija nameravč skupno z S. K. Ilirijo dobiti trenerja v s vrh o na-.®1 daljne izpopolnitve članov. — Bazena sekcija (gi> . Pajničeva) je imela 15 javnih prireditev. Postavil51 je v mestno reprezentanco 5 članic, kar priča jakosti družine. — Marijonetno gledališče (gS;^ Frlinčeva) je mnogo pridobilo s pristopom ^ Klemenčiča in Jarca, ki vodita tehnično, oziroirt umetniško stran, tako, da je kos vsaki nalogi. W like zasluge ima tudi ga. Nebenfiihrerjeva, ki jfPel organizirala orkester. — Prosvetni in pravljic'11'0! šen odsek (gdč. Gorčeva) je poslal splošno priljubljen. Več dam tega odseka je predavalo tudi izven Ljubljane. , Sledile so volitve novega odbora, ki je bil enoglasno izvoljen. Predsednica: Franja dr. Tav-„ carjeva, podpr.: Marija Wessnerjeva, I. tajnica: j Minka Kreftova, II. tajnica: Mira ŽirOvnikova, L blagajničarka: Ida Bogadyjeva, II. blag.: Mimi Šušteršičeva, gospodarica: M. Mlejnikova, zapisni, 1 čarka: Prunkova; odbornice: H. Ferlinčeva, A. Hu-. dovernikova, M. Bahovčeva, F. Majaronova, T. Novakovi čeva. A. Štebijeva, I). Tavčarjeva, I. Škofo-z va, N. Vrančičeva; preglednici računov: M. Jela-. činova in M. Milčinska. Načelstvo sekcij je v sledečih rokah: Otroško igrišče: ge. Ravnikarjeva in Potokarjeva. — Ortopedični odsek: M. Wessnerjeva, L Turkova, vodja: dr. Miner. — Telovadna sekcija: Vrančičeva, Švigljova. — Plesna sekcija: No-vakovičeva, Šaplja, L. Turkova. — Lahka atletika: O. Polakova. — Bazene: H. Pajničeva. — Tenis; Z. Janežičeva. — Marijonetno gledališče: Ferlinčeva, Bahovčeva, Nebenfuhrerjeva. — Froli svetni odsek: ga. in gdč. Gorčeva, Svetličeva. — ,v Atena proslavi letos 25 letnico obstoja s sle-r, dečim programom: a Pravljični odsek: Pravljice za d ec o v živih a sLkah, pantomimično izvedene v režiji g. Šesta v |. dramskem gledališču. — Telovadni odsek: Šved->. ska telovadna ura, združena s promenadnim kon-1 ertom na vežbališču Atena. — Ortopedični odsek: a Razstava na sejmišču v higijenskih prostorih. — v Marijonetno gledališče: Brezplačna predstava za revno šolsko deco. — Otroško igrišče: CvetličaS n korzo z otroškimi vozički pod geslom: »Zdrav h otrok--. — Lahko ati. sekcija, bazena in tenis selo „''ija prirede skupno s proslavo 15 letnice S. K. Ili-a|,Jje športni leden. — Plesni odsek: Skupno s clploš. žen. društvom, ki ima tudi 25 letnico, slavio lostno čajanko v Zvezdi kot zaključno prireditev. y K delovanju .< Atenec se še povrnemo, je — Sodniško vprašanje :y V zagrebškem »Jutarnjem listu< razpravlja g. F- Kauders, eden najbolj znanih in izkušenih na ni športnih delavcev, o rešitvi vprašanja nogo 'letnih sodnikov, ki je bila ena najvažnejših na-, '°8 nedavne izredne glavne skupščine Jugoslo. canskega nogometnega saveza. G. Kauders je ^mišljenja, da savezna glavna skupščina tega vpra-kanja ni stvarno premotrila in da so po beograd pSketn delegatu g. Hadžiju stavljeni predlogi od nosno sklepi skupščine pomanjkljivi. Njegova ak o tuahia in zanimiva izvajanja citiramo v celoti: ni >Jedno od najglavnijih pitanja koje treba ri-jd^kiti a to je sudačko — nije riješeno. Ja sam bio uverjen, da će se na ovu skup-alh^nu doći sa stvarnim prijedlozima, sa pr i jedi o ,.,/Jnia, koji će omogućivati stručne i svrsishodne k Jebate o tome, što bi trebalo poduzeti, da se gl’Janje nogometnih sudaca krene na bolje. I ji^nijesto toga doživili smo svi mi, koji smo to .jl’unim pravom iščekivali jedno neugodno razoča-a.|anje. Takovih prijedloga uopće nije bilo a ono, ie usvojeno na prijedlog g. Hadžija to je sve l/Lugo a samo ne riješenje sudačkog pitanja. A (f^stali smo se zato, da to najvažnije pitanje je--ii,lai>iput ipak riješimo. Interesantno je a i za osu-da nitko osini baš spomenutog delegata nije yfavio drugih prijedloga. e Svi su, kad su čuli »sucima treba poštucati !fleiK< kao slijepa kokoš glasali za taj prijedlog, i' -i' kako sam ustvrdio ne može doprinijeti rije-nju sudačkog problema. G. Hadži, neraspoložen prema našim sucima — valjda i posve opravdano — uspio je sa svojim prijedlogom i ovaj je prihvaćen. Moto toga prijedloga je: ograničenje autonomije sudačkog Zbora. Interesantno, baš sudačkog Zbora. Ta toliko puta imali smo prilike osudjivati rad nekih potsaveza, što više i na ovoj izvanrednoj skupštini pokazalo se, kako je rad jednog potsaveza slab i pristran pa ipak nas je kod sadanje promjene pravila vodila inicijativa, da potsavezima damo što veću i što širu autonomiju. Ta inicijativa bila je i opet opravdana. Jer, gdje se rad i volja za rad molžie pospješiti i širom autonomijom, neka bude, ona će biti korisna, i evo nedosljednosti ne samo skupštine već i delegata! Autonomiju Zbora sudaca treba ukinuti, jer bi tako imalo biti bolje, a potsavezima treba dati autonomiju, jer će tako biti bolje. Ja mislim, da ne će medju nama biti nilkioga, iko je protiv ukinuća, ako će ta odluka donijeti rij'eše-nju sudačkog pitanja. Pa i sam predlagač, kad su ga zapitali, koja je stvarna korist ukinuća autonomije, odgovorio je, »pa ne može to niti naškoditi«. E, pa kad sam predlagač ovako govori, onda su ostali delegati trebali postupati pametnije. Sudačko pitanje riješeno je ovako: u ispitno povjerenstvo i odbor za delegiranje dolazi po jedan član kao delegat potsaveza. Disciplinske prekršaje presudjuje u prvoj instanci poseban odbor, koji se sastoji iz 2 člana sekcije sudaca, 2 člana potsaveza i predsjednika potsaveza. I sada u (i. godini opstanka J. N. S. a došli smo evo tako daleko, da će nekvalificirani športaši ispitivati one, koji su se barem spremili za ispit. Delegat sarajevskog potsaveza posve ispravno je primjetio, da će ti funkcionari biti samo figure. I tako je evo vrlo važno pitanje riješeno površno, bez rezultata.« Po izredni glavniskupščiniLNP Izredna glavna skupščina LNP dne 4. t. m., kakor smo že poročali, ni prinesla pom ir jenja in i azčiščenja v odnošajih med večino p od saveznih klubov in upravo pod saveza ter ni odstranila ovir, ki sedaj - že nad pol leta motijo redno delovanje te organizacije. Proti volji večine članstva (10 klubov izmed 16) in s 3 glasovi odstopajočih, do glasovanja upravičenih članov stare uprave, je ostal na vodstvu LNP v" glavnem prejšnji upravni odbor. Priziv delegatov K) klubov proti skrutiniju je ostal doslej neuvaževan. Savezna kakor ped savezna uprava doslej nista smatrale za potrebno, da preiščeta in pojasnita protislovje med objavljenim skrutinijem, po katerem je zmagala lista Jaklič, ter med pismeno častno izjavo 10 delegatov, da so glasovali za drugo listo. » Upravni odbor JNS-a se je bavii z izredno glavno skupščino LNP-a na seji dne 8. t. m. Referira 1 je g. dr. Birsa. Referatu dr. Birse je sledil sledeči sklep, ki ga Savez službeno objavlja v »Novostih« od 10. t. m.; »Upravni odbor saslušavši referat svog člana g. dr. Birse .o izvanrednoj glavnoj skupštini LNP, koja se je održavala dne 4. o. mj., donio je jednoglasni zaključak, da izrazi svoje povjerenje upravnom odboru LNP, koji je bio već tri puta u zastopce izabran na glavnim skupštinama i to s razloga, što je konstatirano, da je cijeli dosadašnji rad tog upravnog odbora bio ispravan i da se nije ni u jednom slučaju kosio sa postojećim pravilima.« — Ako znači ta sklep potrditev novega upravnega odbora LNP in zavrnitev priziva proti skrutiniju, je s tem upravni odbor JNS-a potrdil podsa-vezu upravo, ki so jo delegati 10 klubov izmed 16 na izredni glavni skupščini odklonili. Zadnjo besedo o tem imajo končno vendarle prizadeti klubi! , Prispevek k poglavju o »čistih rokah uprave LNP je izključitev Športnega društva v Šoštanju, ki jo je te dni izvršil JNS na predlog ljubljanskega ppdsaveza, ker lo društvo leto dni ni priredilo nobene javne tekme. Društvo je namreč tekom leta izgubilo svoje športno igrišče ter začasno ni moglo nastopati. Naj citiramo iz športne rubrike »Slovenca« z dne 11. t. m.: »Črtanju se s stališča pravil ne more oporekati, ima pa svoje značilno ozadje in se je obravnavalo tudi na ljubljanski gl. skupščini 4. t. m. Ljubljanska podzveza je namreč 16. decembra 1925 prvotno oprostila to društvo prvenstvenega tekmovanja za leto 1925-26 z opozorilom, naj skrbi, da bo v kratkem odigralo kako javno tekmo, 16.m. m. pa, ko ie Šoštanj obenem z drugimi klubi prijavil zahtevo po sklicanju izredne gl. skupščine podzveze, je upravni odbor svoj prvotni sklep sistiral ter zahteval pri savezu njegovo črtanje iz članstva. Število članov LNP se s tem zmanjša na 16.«. Vendar to še ni vse. Društvo se je protj črtanju iz. članstva JNS-a pritožilo in navaja v svojem tozadevnem dopisu med drugim doslovno: »Pripomnimo, da so funkcijonarji LNP. (rekle Primorje), tačasni g. predsednik LNP. Jaklič, g. Buljevič in g. inž. Debelak bili 24 ur pred izredno gl. skupščino z avtomobilom pri nas in to z namenom naš klub pridobiti za glasovanje za listo S. K. Primorje ter so nam za protiuslugo zagotovili, da se naš klub ne bo črtal.« Ako se usporedi la slučaj s sredstvi, s Katerimi se je pozkusilo pridobiti S. K. Jadran za glasovanje s Primorjem oz. za upravo LNP (govorilo se je o tem na izredni glavni skupščini), je lahko razumeti, zakaj je ljubljanska Svoboda 12 ur pred skupščino zapustila opozicijonalno skupino in zakaj je delegat S. K. Red Star uskoči 1 5 minut pred samo skupščino. Sedanja uprava LNP nosi za vse to odgovornost. Razdiranje moralnega nivoja med našimi klubi, sistem in metode, s katerimi je prišla do vedstva ])odsaveza in s katerimi se na njem vzdržuje, je ono, kar je glavna skupščina obsodila in česar, podsavezna uprava ni hotela razumeti. It— (Op. ured. Dopis smo prejeli v objavo in ga priobčujemo radi razčiščenja obstoječih razmer.) Dr. M.: Trening in njegove podlage (Konec.) Trening vzame torej del rezervnih srčnih sil, absolutna srčna moč se zmanjša. Da se je zopet dvigne na oziroma nad prejšnji nivo je treba gotovega zadržanja. Z dejstvom, da se pride po delu k počitku, se omeji delo srca že na najmanjšo stopnjo. To je že zelo važno. Da se pa omogoči srcu zopetno nakopičenje rezervnih sil, po zmernem treningu je to izdatnejše mogoče, je potrebno, da se nudi srcu v obliki primerne hrane nove snovi za porabljeno energijo. Ta hrana seveda ne sme vsebovati snovi, ki so strupene za telesne slanice — kar bi bile n. pr. alkoholne pijače. Vsak organizem dobi ob svojem rojstvu po zakonih narave v obliki konstitucije prisojeno natančno določeno življensko energijo — vitalno moč, — ki je za vsako bitje drugačna in se po mojem mnenju v teku enega človeškega rodu ne da vidno povečati. Od konstitucije organizma je odvisna količina rezervnih sil, ki bi se dale nakopičiti k srčnem mišičevju oz. organizmu. Število možnih varijant konstitucije je neomejeno. Vsekakor se dobi v posameznih razredih starosti — ločeno po spolu — gotovo povprečno delazmož-nost za večji del ljudstva. Mejijo pa na eni strani bitja z močnejšo, na drugi strani s šibkejšo konstitucijo. Zato prenese eden »vse«., drugi pa tako »malo«. Absolutna moč posameznika je odvisna v prvi vrsti od njegove konstitucije in od te odvisnih pridobljenih rezervnih sil, ki bi se dale potom smiselnega, treninga dvigniti do gotove najvišje stopnje. Ta bi značila Individualni rekord, ki pa ostane v mejah človeške delazmožnosti. Že večkrat sem zadel na športnike, ki so tožili, da toliko trenirajo in vendar ne dosežejo boljšega uspeha — oziroma celo opazujejo, da se uspehi manjšajo. Pri ostalem zdr> vem organizmu atleta je ta pojav kmalu jasen. Športnik je že dosegel svoj individualno najboljši uspeh — katerega sploh ni mogoče zboljšati — ali pa leži krivda na treningu. Mnogokrat je pretirano vežbanje povod peša-nja moči. Če sili duševna energija materijo k pretiranem delu. nastopijo navadno pojavi, ki kažejo, da se bliža meji delazmožnosti organizma oz. srca. Z delom preobloženo srčno mišičevje daje posredno ali neposredno svarila. Iz nesoglasja med zahtevanim delom in srčno silo izvira občutek, da primanjkuje zraka in da bije srce neprijetno močno. Temu sledi lahko občutek neke negotove slabosti, neprijetno pešanje moči, vrtoglavost in občutek slabosti v želodcu. Če pretiravamo delo še dalje, se pojavi bolečina okoli srca. močnejša vrtoglavost, absolutna onemoglost in NOGOMET Iz Ljubljane Druga prvenstvena nedelja. Druga nedelja pomladanskega prvenstva ni razočarala. — Ilirija je pridobila dve skoraj pričakovani točki, Hermes pa je dosegel isto, dasi kaže rezultat razveseljiv napredek mlade Slavlje. Pozicija klubov se s tem zaenkrat ni spremenila. Nedeljske igre so v splošnem pokazale le srednjo kvaliteto in niso nudile posebnega. — Moštvom se pozna, da imajo za seboj daljšo pavzo. V nastopnem kratko poročilo: Hermes : Slavlja 3 : 2 (2 : 0). Uočim je Hermes v prvi polovici imel igro dovolj v rokah in tehnično in taktično — relativno seveda — prevladoval, je Slavija v drugem polčasu z elanom in požrtvovalnostjo izsilila dva gola. Sodil je g. Fink. — Ilirija : Slovan 10 : 0 (o : 0). Kot najmočnejša tekmeca sta se srečala v nedeljo Ilirija in Slovan. — Dasi je Slovan pokazal v zadnji tekmi proti Jadranu precej novega duha, je vendar pred Ilirijo popolnoma kapituliral. Gotovo pa gre dober del diference na račun vratarja Kosa, ki ni izpclnil svojegi mesta. — Igra v ostalem ni bila na posebni višini. — Ilirija je posti vila v sredo napada mladega Verovška, ki je Vrl tehničar, vendar pa težkih tekem najbrže ne bo mogel voditi. — Streljali so napadalci, posebno Oman. mnogo čez prečko. — ludi ostalini se pozna še zima v nogah. — Dober je bil dr. Tavčar. Slovanov napad ni izvedel nobene prave celo omedlevica. Mnogi športniki poznajo neko razdraženost živčevja kot posledico pretiranega dela. Poleg tega nimajo teka, slabo srce in so nervozni. Vse to pa mine navadno po primernem počitku. Svarilnih znamenj organizma se ne sme prezreti s silo, ker je od dela, ki ga je absolutno mogoče zmagati, do bolezni včasih le kratek korak. Narava delazmožnosti mišičevja je taka, da' mu ni mogoče takoj spočetka izdati svoje največje energije. Šele po nekaterih poskusih doseže mišičevje vrhunec delazmožnosti. Za tem viškom je opaziti stalno pešanje mišičev-ne sile. Trening je treba prekiniti, ko postanejo uspehi očividno slabejši od rezultatov, ki jih je atlet dosegel oh začetku vežbanja. Ta pojav bo opažati pri posameznih atletih ob različnem času. popolnoma po individualnosti posameznika. Napačna je torej vsaka šablona v treningu. 'Navedene meje veljajo samo tedaj, ako se upošteva tudi povprečna delazmožnost posameznika. Povprečen uspeh posameznega treninga — v nekaterih športnih panogah je mogoče ta uspeh matematično natančno ugotoviti — ni stalen. Uspeh zavisi od kondicije atleta in raznih drugih momentov. Ako primerjamo povprečne uspehe posameznega atleta in odgovarjajočih daljših dob treninga — dobimo povprečno delazmožnost dotičnega športnika. Ako so uspehi manjši — slednje velja seveda samo za atlete, ki še niso dosegli svojega vrhunca od povprečnosti, potem teži krivda, ako je sicer organizem športnika zdrav, nekje v treningu. Ako odgovarja tudi ostalo življenje atleta treningu. potem je treba hibo iskati v ožjem treningu. Oh takih trenutkih je najbolj umestno, da se z vežbanjem za gotov čas preneha! akcije. — Najboljša je bila še krilstkja vrsta, ki pa tudi ni mogla delati čudežev. — Sodil je g. Pia ninšek iz Maribora — prav dobro. — Publike maio. Dopoldne se je vršila tekma rezerv Ilirije in Slovana, ki je končala z zmago prve v razmerju 6 : 0 (0 : 0). — V drugem polčasu je Slovanova rezerva popolnoma podlegla. Sodil je g. Ahčan. Stanje prvenstva za sezono 1925-26 po zadnjih dveh nedeljah v ljubljanskem okrožju nudi sledečo sliko: Ilirija 8 16 : 3 16 I Jadran 7 28 : 13 10 II Slovan 8 25 : 34 10 lil Primorje 7 44 : 11 8 IV Hermes 8 17 : 29 6 V Svoboda 6 3 : 44 2 VI Slavija 0 4 : 48 0 vri. (Prva številka znači število igranih tekem, druga doseženi score, tretja število točk in četrta mesto, ki ga po sedanjem stanju zavzema.) Prihodnja nedelja bo nudila v prvenstvu zelo zanimive dogodke. Iz Maribora I. SSK Maribor : TSK Merkur 5 : 3 (3 : 2). V nedeljo je absolviral I. SSK Maribor drugo prvenstveno tekmo v tej sezoni in si zasluženo priboril zmago nad, TSK Merkurjem. Tekma jebi! i igrana v jako ostrem tempu in bila mestoma vslecl malomarnosti sodnika, precej surovo igrana. Maribor je moral vsled blezure desnega krilca igrati skoro vso tekmo z 10 možmi. Mesto Wag-nerja je igral Stauber, ki je kot srednji krilec mnogo pripomogel Mariboru do zmage. Odpove- dala pa je popolnoma desna zveza; nič boljši ni bil1 levi krilec. Tudi desni branilec ni ugajal. Vratar- -ja sta pri obeh moštvih imela srečen dan in kvasno branila svoji svetišči. Leva stran napada in center so bili najboljši na polju. Pri Merkurju, čigar moštvo je jako agilno in požrtvovalno, se je odlikovala zlasti desna zveza; urno, samo tehnično slabo je bilo levo krilo. Scortali so: za Maribor Vodeb (leva zveza) vseh pet (2 enajstmetrovski); za Svobodo: desna zveza 2, leva zveza 1. Sodnik g. Franki premalo energičen, sicer korekten. I SSK Maribor 1. nar.: TSK Merkur 1. nar. 2 : 2 (2 : 1). SK Rapid rez : SK Svoboda rez 1 : 2 (0 0). Iz Celja S. K. Celje: Atletiki 3 : 1 (2 : 0). — Ponovljena prvenstvena tekma jesenske sezone. — Iz Ptuja SK Ptuj : Vojaško moštvo 5 : 2. Iz ostalih krajev države Čakovec: SK Čakovce : SD Rapid 4 : 2 (1 : 1); V nedeljo je gostovalo v Čakovcu - prvo moštvo SD Rapid, prvak mariborske oblasti, ki je predvedlo jako lepo igro, a ni moglo doseči usp ha, predvsem radi dobre obrambe dpniačegi i.-oštva. Hitri in vi grani napad ni mogel izkoristiti nobene prilike in je pred golom vedno od-povedal. Domače moštvo se je odlikovalo z izredno brzino in ostrim startom na žogo ter je zmagalo popolnoma upravičeno. Gostovanje Slovana (Dunaj) v Zagrebu Preteklo soboto in nedeljo je gostoval v Za grebu Slovan, ludi Ljubljančanom dobro znan* prvorazredno profesijonalno moštvo Dunaja. M Uočim je prvi dan po zelo ostri igri podlegel Gradjanskemu z 2 : 5 (0 : 3) z nekompletnim mn šivom, je v nedeljo po lepi igri porazil isto mo štvo s 3 : 1 (1:0). — Od gostov se je izkaza posebno Eckl na levem krilu, dočim od domači! razen Remca in Mihelčiča moštvo ni pokazal* mnogo. Pri tekmi je prišlo v 9. minuti do inči denta, radi katerega je sodnik Somjaš zaključi igro. Po skoraj četrturni pavzi ga je zamenjal dl Spitzer, ki je vodil igro do konca dobro. — (' Somjaš je priznal dvomljiv gol za Slovana, vsi H česar je pričela publika burno protestirati. Tudi funkcijonar ZNP-a je bil dejansko inzult« ran. — Taki primeri mečejo na rvše sport n1 prilik'• zelo shbo luč. — Publike nad 2000.— Prvenstvene tekme. Hašk : Sparta 2 : 1 (2:1). Slabo igrišče. — šparta igra v drugi polovit s m n o z 10 ljudmi. — Hašk ni dosegel rezultata, J ga je bilo z ozirom na kondicijo Sparte pričah« vati. — Sodnik g. Lepac. Cencordia : Željezničari 1 : 0 (1 : 0). Conccrdla v lepi formi. — Nizki score je z« krivil neodločen napad. — Željezničari so ra« zgodnje sezone še šibki. — Vrlo dobro je vod' igro g. Boško vi#. V T. a razredu vodi sedaj v prvenstvu Hal* : z 12. nato sledijo Gradjanski z 9, Concordia z ! Croatija s 5. Željezničari s 4 in Sparta z 1 točk I. b razred: Derby : Tipografija 2 .: 0 (2 : 0). Viktorija : Zmaj 1 : 0 (1:5). V prvenstvu I. b razreda so na prvih IH mestih Tipografija in Derby z 11 in Makabi z točkami. Sarajevo: »Derbv sarajevskega nogomet tekma med Haškom in Slavijo, je bila odpov' ljii dana. — Zdi se, da je tudi ta odporni v zvezi s luJkritičnimi odnošaji med SNP-om in JNS-om. us. JNS. in SNP. JNS. je na svoji seji dne 10. int. m. anuliral po Šaraj. nog. podsavezu določene ju, termine prvenstvenih tekem za pomladansko seje zono. ker je sarajevska Slavija protestirala proti „u samolastnemu diktatu terminov po SNP. Kakor zna ■ ,orno, določajo pravila .INS, da je treba termine za i); vsako sezono žrebati in mesec dni pred začetkom tekmovanja objaviti v časopisih med službenimi r vestmi. SNP, v katerem imajo večino Slaviji im sprotni klubi, se ni držal niti prvega niti drvar. Sega, temveč določil termine tako, da bi morala Slavija odigrati svoje najtežje tekme najprej, in 0). sicer v času. v katerem imajo nekateri dob d igralci tega kluba še zabrano igranja. Seveda sc jim ta kopenikijada« ni posrečila in se bo sedaj >v-| SNP.- moral držati pravil ter še enkrat, toda sela;, z žrebanjem določiti termine, bi- Beograd: Prvenstvene tekme: P). S. K. : Jadran 8 : 0 (4 :0). Jugoslavija : Jedinstvo 6 : 2 (2:‘D. Sokol : Šumadija 3 : 0 (1:0). i) Iz inozemstva Dunaj: Avstrija: češkoslovaška 2 : 0 (1 : 0). Pri Avstrijcih dober napad, pri Čehih pa obramba in Kada (srednji krilec). — Publike 40.00 ). — Sodil je dobro g. Ivanesics (Budimpešta). — V predtekmi je porazila reprezentanca dunaj-skih amaterjev reprezentanco Dolnje Avstrije s 6 : 4 (4 : 2). Praga: Praga : Dunaj 1 : 1 (0 : 1). Napad Dunajčanov ni bil na višku. Plzen: DFC (Praga): Zapadno češko okrožje 3:3, — DFC ni bil 'kompleten. — Brno: Židenice : Amateure - Admira komb. (Dunaj) 3:2.— Pariz: Berlin : Pariz 2 : 1 (0 : 1). 25.000 gledalcev. Zmaga zaslužena. — Antverpen; Nizozemska : Belgija 1 : 1 (1 : 0). LAHKA ATLETIKA — Lahkoatletski program LLAP-a za 1. 1926. V zadnji številki smo objavili program lahko- ^ atletskih prireditev zagrebškega lahko-atletskega 6 Podsaveza. — Radi popolnega pregleda prinašamo sedaj še program, ki ga je izdelal ljubljanski pod-P savez in ki je z ozirom na kratko razvojno dobo 11 lahke atletike v Sloveniji izredno bogat. Nadejamo ! -se, da bo podsavez v polni meri izvršil težko delo ki ga zahteva aranžman takih prireditev. — Omenjeno bodi le, da so termini določeni zelo na go- i‘ sto in se bojimo, da bodisi atleti bodisi funkcio- I narji ne' bodo zmogli one vztrajnosti in energije, :t ki je potrebna, ako naj prireditve dosežejo ono stopnjo in frekvenco, ki jim je namenjena. V nastopnem podrobnejše: II -L III. (LLAP.): Prvenstvo Slovenije v cross-coun- '1 trvju za 1926. 1! t. IV. (JLAS.): Pl Venstvo JLAS. v cross-rountrvju za 1926 v Zagrebu. • IV. (S. K. Ilirija): Klubovo prvenstvo moških za 1. 1926. v 1—o. V. (S. K. Ilirija): Damski juniorski miting. "• V. (ASK. Primorje): Nacionalni propagandni štafetni tek po Ljubljani za Sctnvabov pokal. M—9. v. (S. K. Ilirija): Nacionalni moški lahkoatletski miting. 'V. (Atena): Propagandni damski lahkoatletski miting. |f 23._24 V. Trst : Ljubljana (v pogajanjih?) ' * * * 6 * * * * II II.- VI. (S. K. Ilirija): Juniorski miting. 13. VI. (LLAP.): Zagreb : Ljubljana (kraj mitinga še ni določen). 20. VI. (S. K. Ilirija): Srednješolski damski miting za prehodni pokal. •27.-29. VI. Trst : Ljubljana (v pogajanjih?) 21. —22. Vili. (LLAP.): Moško prvenstvo LLAP. za 1. 1926. 28.—29. Vlil. (LLAP.): Damsko prvenstvo LLAP. za I. 1926. 4.—5. IX. (JLAS.): Moško državno prvenstvo za 1, 1926. 11.—12. IX. (JLAS.): Damsko državno prvenstvo za I. 1926. 19. IX. (LLAP.): Moško in damsko prvenstvo LLAP. v olimpijskem petoboju za 1. 1926. 26. IX. (LLAP.): Moško in damsko srednješolsko prvenstvo Slovenije za 1. 1926. 26.—30. IX. (S. K. Ilirija): Damski miting za klubovo prvenstvo. 2. -3. X. (ASK. Primorje): Internacionalni mi mg. 10. X. (LLAP.): Propagandna štafeta Kranj-Ljub-Ijana (24 km). Kakor je bilo službeno objavljeno, je bil občni zbor LLAP-a, ki je bil določen za preteklo so-bolo, radi raznih ovir za par dni odgoden. — Menimo, da je treba upravni aparat spraviti čimprej v red, ker bodo sicer prireditve, ki so napo'eda-ne, našle razne odbore premalo pripravljene. Nočni tek po Ljubljani. ASK. Primorje je razpisal za 27. marca ob pol 7. uri zvečer propagandni nočni tek po Ljubljani. Tekma je predvidena za dve kategoriji tekačev in sicer za tekače na dolge proge (okoli 4500 m) in splošne tekače (okoli 2600 m). — Progi vodita po obljudenem delu mesta in se cepita na Mestnem trgu, odkoder vodi krajša naravnost na cilj (Narodni dom), daljša pa po Starem trgu, Rimski cesti ravnotja. Ker se vrši istočasno ludi slična prireditev Viktorije v Zagrebu in je nekaj ljubljanskih atletov že prijavilo nastop tamkaj, se je bati. da ljubljanska prireditev ne bo dosegla onega propagandnega namena, ki so ga prireditelji zamislili. Cross - conntry za prvenstvo države na 10.000 m. ZLAP priredi po nalogu JLAS. dne 4. aprila L 1. ob 16. uri prvenstvo države v cross-countryju. Start in cilj je na igrališču Hašk-a v Zagrebu; proga vodi po Maksimirskem perivoju. Nastopijo lahko vsi verificirani atleti kot posamezniki ali klubi s 4 tekači, od katerih se najboljša trojica klasificira. Prvi, ki preide cilj, dobi štev. 1. drugi 2 itd. Moštvo, ki doseže najnižjo številko, zmaga, v primeru, da dosežeta dve moštvi isto številko, odloči boljši placemenl prvega tekača. Nagrade so 3 za najboljše posameznike in 9 za prva tri moštva. Prijave s prijavnino Din 15.— za posameznika in Din 30.— za moštvo, je treba poslati potom matičnega podsaveza na JLAS in sicer na naslov tajnika T ZLAP-a g. Josip Wachs-a, Zagreb. Nikoličeva 12 najkasneje do 19. t. m., ker se naknadne prijave ne sprejemajo. KOLESARSTVO IN MOTOCIKLISTIKA — II. redna glavna skupščina Kolesarskega podsaveza za Slovenijo. Preteklo nedeljo se je vršila v restavraciji pri »Levu 11. redna glavna skupščina KPS-a. Zbora se je udeležilo okoli 15 delegatov, lej so zastopali le štiri klube podsaveza. — Grajati jc treba, da nekateri klubi niso pokazali toliko spirine discipline, da bi bili prisostvovali letnemu zboru nadrejenega forume. V odsotnosti predsednika je ©tvoril skupščino g. Ogrin, ki je uvodoma pozdravil navzoč: ter ugotovit slabo udeležbo zbora. Nato je bilo pročitano poročilo tajnika g. Mora n a, iz katerega je bilo razvideti podrobno delo iz 1. 1925 v po K nezu včlanjenih klubov. Blagajniško poročilo je pokazalo žalostno sliko. Vsekakor je deficit mTon-kosten in ga bo z neznatno požrtvovalnostjo lahko pok’iti. Po poročilu revizorjev je bila spn.j .ti razrešnica staremu odboru. Pri volitvah v novi odbor so bili soglasno izvoljeni gg.: preJs; luik: Karel Fabiani; podpredsednik: Rudolf Zalokar; L tajnik: Franc Ogrin; II. tajnik: Seme Jože; blagajnik: Vinko Bar; odborniki: Rihard Vospernik, Rudolf Moran, Hubert Bračič (Edehveiss-Ma J or), Bernardi (Celje), Živic (S. K. Perun, Maribor), Stanko Skok (Disk, Domžale)..— L vodja; Jakob Gorjanc, II. vodja. Franc Brumat; revizorja: Maks Bračič, Benjamin Perušek. Pri slučajnostih je apeliral g. Brumat, da bi se z vsemi silami delalo na to, da se vsi kolesarski klubi čimprej včlanijo v podsavezu in tako koristijo sebi in kolesarskemu sportu sploh. G. Ogrin naglasa, da je treba poživiti med klubi delavnost. Med 12 klubi, ki so člani podsaveza, je nekaj takih, ki so vsled notranjih kriz skoraj' zaspali. — Poleg teh je še nekaj klubov (»Sava«, Št. Vid nad Ljubljano, Kašelj), ki nimajo razumevanja za organiziranje v savezu. — Nato se razvije živahnejša debata glede glasila podsaveza. Soglasno je bilo sklenjeno, da ostane službeno glasilo organizacije »Jutro«, glede ostalega gradiva pa je bilo s 5 : 2 glasovom sprejeto, da ga bo podsavez dal na razpolago samo »Slovenskemu športu . Posamezni delegati so energično protestirali proti temu, da objavlja »Naš šport-- objave kolesarskega kluba »Save«, ki ni član podsaveza in torej ni organizacija, ki bi gojila sport v pravem smislu besede. Nato so razpravljali delegati o verifikaciji članov pri podsavezu in savezu. Sklenjeno je bilo dalje, da se pošlje g. velikemu županu deputacija dveh odbornikov (gg. Fabiani in Bar), ki naj izposlujeta, da politične oblasti ne bodo dajale dovoljenj za prireditve nejavnih klubov. — Končna debata se je tikala terminov za razne pod-savezne in savezne prireditve. — Program je zelo bogat in zdi se, da nam bo letošnja sezona prinesla nekaj res zanimivih kolesarskih prireditev. Malo po 12. uri je g. Ogrin zaključil skupščino. Moto-sportni program ljubljanskega Moto-klu-ba Slovenije. Moto-klub Slovenija, naš najstarejši Moto-klub, se je letos pod vodstvom novoizvoljenega odbora s predsednikom ravn. Fabianijem na čelu, pričel skrbno pripravljati na sezono. Sestavil si je tudi svoj program, ki obsega: 19., 21., 25. marca nastopno pomladansko vožnjo: Izlet na progi Ljubljana proti Rakeku, izve-den na daljavo ca 200 km. — Dirka za prvenstvo kluba na 1 km po Miklošičevi cesti, datum se določi kasneje. ‘23. in 24. maja: Izlet združen s kvalitet;,o tekmo na 300 km. 8. avgusta: Medklubska hitrostna dirka na progi Jeperca—Kranj* 10 km. 8. septembra: Dirka na ljubljanski grad. Motoklub Slovenija združuje naše najboljše ljubljanske motocikliste ter je tudi številčno najmočnejši motoklub v Savezu. Nedvomno bodo njegove prireditve uspele ter nudile zanimiva in napeta tekmovanja za zmago. Moto-klub Slovenija ima to smolo, da nima na razpolago dirkališča, vsled česar njegovi člani ne morejo pravilno trenirati za dirkališčne dirke in so navezani le na cestne prireditve. HAZENA Hazeiia sezona se otvarja! Naša mlada bazena, ki je morala vsa prejšnja leta vsled raznih predsodkov čakati do pozne pomladi. da so ji otvorili sezono, je letos otvorila sezono že preteklo nedeljo. Omogočila ji je to predvsem letošnja mila zima, na drugi strani pa merodajni faktorji, vodje bazenskega gibanja pri nas, ki so se otresli vseh onih predsodkov, ki so bili prejšnje sezone merodajni. Vsekakor je to razveseljiv pojav in znači v razvoju naše bazene zopet korak naprej. Kot prve prireditve so na programu tekme, ki se vrše v okviru mladinskega ptikjalnega turnirja, katerega je lani razpisal Lhp. Prvo tekmovanje bi se moralo vršiti v jesenski sezoni 1925. Vsled skrajno slabega vremena pa se te tekme niso mogle odigrati ter so bile preložene na pomladansko sezono 192(5. Kakor smo čitali v zadnjih službenih objavah Lhp.a, je bil v tekmovanju za 1. 1925 naknadno pripuščen tudi A. S. K. Primorje, kar bo pomen in važnost tega tekmovanja vsekakor visoko dvignilo. V turnirju nastopijo sedaj vsi trije ljubljanski klubi. Igra se po sistemu na točke, kar sicer pri pokalnih tekmah ni običaj. Lhp. se je- odločil za ta sistem predvsem, da omogoči iklubom čim več nastopov. Zmagovalec ljubljanskega okrožja igra v zadnjem' kolu z zmagovalcem mariborskega okrožja. Izid te tekme določi končnega zmagovalca. Namen, katerega je zasledoval Lhp s tem razpisom, je že več ali manj dosežen. Njegove blagodejne posledice, ki bodo v veliki meri vplivale na razvoj naše bazene, pa se bodo pokazale že v bližnji prihodnjosti. Vsi trije ljubljanski klubi razpolagajo danes z zadostnim številom mladih moči, ki jim garantirajo za siguren obstoj njihovih sekcij. Z izredno močnimi družinami razpolagata oba naša najjačja kluba S. K. Ilirija in T. K. D. Atena. Celo zimo sta porabila za smotreno delo, vzgojila in pridobila sta celo vrsto mladih moči, brez katerih bi bili naši klubi zapisani gotovemu poginu. Kakor omenjena kluba je stremel za tem ciljem tudi A. S. K. Primorje. Tudi ta klub si je vzgojil svojo mladinsko družino, ter s tem dokumentiral v zvezi z ostalima dvema kluboma, da je stališče Lhp-a. da je le mlad, zadosten naraščaj bodočnost, edino pravilno. Izgledi na zmago o teh mladinskih tekmah so danes še precej dvomljivi. Največ upanja gojita lahko S. K. Ilirija in S. K. Mura, ker nastopi v obeh družinah po več igralk, ki so že opetovano nastopale za svoje prve družine. Jako resen in nevaren konkurent jima bo brezdvomno družina Atene, ki razpolaga z izvrstno vratarico. Družina Primorja je javnosti do sedaj še popolnoma nepoznana, vsled česar ne moremo o njej izreči zaen-krat še nobene sodbe. Tekmo tega mladinskega turnirja nam bodo nudile sigurno obilo dobrega sporta in nas prepričale o tem, da se polagoma, a stalno ih sigurno približujemo visoki stopnji zagreške bazene. Ilirija : Atena 6 : 1 (3 : 0). Prvo kolo mladinskih pokalnih tekem, v katerem sta nastopili družini Atene in lliirje, j‘e končalo z zmago Ilirije, ki si je s tem skoraj za-sigurala končno zmago v ljubljanskem okrožju. Igra je vse obiskovalce bazenskih tekem povsem zadovoljila. Obe družini sta pokazali od jeseni velik napredek v vseh ozirih. Bili sta v tehničnem oziru jako dobri. Manjka pa jima še pravega razumevanja in prevdarnosti, vsled česar v taktičnem oziru nista mnogo pokazali. Zmaga, ki si jo je priborila Ilirija, je bila povsem zaslužena. Njena družina je, razen vratarice in branilke, v vseh ozirih nadkriljevala družino Atene. Pokazala je več rutine in vstrajnosti; igro je imela skoro ves čas trdno v rokah. Šele proti koncu je uspelo Ateni priti večjki'at pred njena vrata ter jih pakrat resno ogrožati. Razveseljivo je tudi dejstvo, da sta obe družini igrali fair. Od poedinih igralk Atene je omeniti predvsem obe sestri Šaplja. Kot začetnici sta se sijajno obnesli. Atena je pridobila z njima izvrstne moči. Černetova v golu je v svoji formi mnogo izgubila. Jako dobra, toda preostra, je Schiffrer-jeva. Njeno mesto pa ni v napadalni vrsti. Ostale igralke so več ali manj zadovoljile. V družini Ilirije je bila najboljša moč Špor-nova, ki se razvija v našo najboljšo hazenašico. Izkazala se je za najinteligentnejšo igralko, ki je v ofenzivnem kakor defenzivnem pogledu prav dobra, poleg tega pa je skrajno požrtvovalna. Njena partnerica Schweiger-jeva je bila na mestu. Napadalna vrsta je igrala izpod običajne forme. Privškova nikakor ni bila kos svoji nalogi. Dosti dobra je bila Petanova, ki je vedno znova vodila svoji tovarišici k napadu. Kochova v obrambi in Rotarjeva v golu sta bili malo zaposleni. Scortale so za Ilirijo Vida 4, Jermel II 1, Privšek 1, za Ateno Doberlet Niki. Publike razmeroma mnogo. Atena : Primorje. Ilirija : Primorje. V petek dne 19. t. m. in v nedeljo dne 21. t. m. se nadaljuje mladinski pokalni turnir, in sicer nastopita v petek družini Atene in Primorje, v nedeljo pa družini Ilirije in Primorja. Obe tekmi bosta jako zanimivi in napeti, ker bo njih izid določil končnega zmagovalca v ljubljanskem okrožju. Največ šans zato ima pač družina Ilirije, ki si je v nedeljo izvojevala prvo zmago preti dokaj jaki družini Atene, vendar pa razočaranja niso izključena, osobito ker nam o formi primor-janske družine ni ničesar znano. Slednja nastopi tokrat prvič javno. Mnogo bo pripomogla k zanimivosti obeh tekem močna sportska rivaliteta, ki vlada med vsemi tremi klubi. Telkme se igrajo na prostoru Atene in sicer obakrat ob 11. uri dopoldne. Vstopnina Din 3.— za dijake,in mladino. Din 5 za vse ostale. Hazenu v Mariboru: Ta športna panoga je v Mariboru komaj 2 leti stara. A tem bolj razveseljiv je napredek, ki je pokazal ta ženski sport v kratkem času svojega obstoja. Hazena družine imajo S. D. Rapid S. K. Maribor in S. K. Merkur, vsa po 2 družini. Po večmesečnem intenzivnem treningu pod vodstvom gg. Klipstatterja (S. D. Rapid), Senca in Voglarja (S. K. Maribor) in Peheima (S. K. Merkur) so nastopile družine javno. Ideja se je posrečila in danes stoji Hazena na drugem mestu v sportu. Najmočnejša družina je I. družina S. K. Mure v Murski Soboti, ki goji hazeno že več let, nato pride S. K. Maribor, S. K. Rapid in končno S. K. Merkur. Ustanovljen je bil tudi lastni medklubski odbor za hazeno. Želeti bi bilo, da se še v tej sezoni organizira bazensko prvenstvo za mariborsko okrožje. te Iz damske sekcije S. K. Ilirija: Treningi za g čas cd 18. III. do 24. III.: 24. III.: pi V četrtek 18. marca: Lahkoatletski trening od ^ 5. ure dalje na igrišču, v slučaju slabega vremena!j, v jahalnici, obvezen za vse. V soboto 20. marca: Lahkoatletski trening za ||( mladinsko skupino, hazena trening za vse ostale, p Trening od polu 5. ure dalje na igrišču, ob sla- n bem vremenu v jahalnici. ^ V pondelfek 22. marca: Hazena trening v ja-;:, halnici od 5. ure dalje in sicer za sledeče igralke: S] Jermol I in II, Vider, Koch I in II, športi. Bernik, p Oman, Petan, Slanovic, Brodar, Česnik, Rihar. ri Junc, Cerkvenik. V nedeljo dne 21. marca mladinska tekma proti Primorju. Oprema zelena krila, bele bluze. p Opozarjajo se vse članice, ki še niso plačale s članarine za januar, februar in marc: 1926, da to^ nemudoma store. K mladinski tekmi je prinesti dijaške knjižice oziroma krstne liste. — Načelnik. , ZIMSKI ŠPORTI —' * 1 2 3 4 5 6 7 8 Spomladanske smuške ture d Kot krattik nasvet smučarjem naj služi ta ^ članek. Bliža se doba praznikov in doba posled-11 njih smučarskih izletov. Za praznike si vsak še p enkrat prezrači svoje >dilee<, predno jih konzervira čez poletje. ** Kam naj grem? Kje je še kaj snega? Prijatelj, *' če si začetnik in nimaš skušnje v zimski turisliki,11 se posluži sledečih tur : 1. Velika planina (1555 m). Z vlakom do Kamnika. Peš skozi vas Stranje, Stahovico—Pra-': protno nad cerkvijo sv. Primoža, čez Pasje iteči ( do koče na Veliki Planini (4—5 ur). Okoli koče, < ki je oskrbovana, se razprostirajo kilometre daleč najidealnejši smuški tereni. ( 2. Kriška planina (1494 mj — Krvavic ( (1853 m). Izhodišče Kamnik ali Kranj. Iz Kamnika skozi vasi Tunjice, Laniše, Sidraž, mimo I cerkve sv. Lenarta do sv. Ambroža, od tu tia 1 planino Jezerce do Kriške koče in Doma na Kr- ? vavcu (4)4 — 5 ur). Drugi dostop iz Kranja, na Cerklje, mimo kmeta Vižničarja do sv. Ambroža, 1 dalje kot prej. (Prenočišče Dom na Krvavcu je i oskrbovan, Kriška koča, ključ pri sv. Ambrožu.) -Lep teren za začetnike kot za izvežbane turiste. 3. Kovce (1505 m). Z vlakom do Tržiča. Od tu skozi Hudičev most v vas Dovžanko po markirani poti na Kovce (3 h). 4. Aljažev dom v Vratih (1000 m). Iz Moj- strane ob Bistrici mimo Peričnika do Aljaževega doma (2%—3 h). , 5. Srednji vrh (1836 m) — Vojšča (1737 m). ( Iz postaje Gozd-Martuljek na Srednji vrh, od tu ] na Vojšco ter dalje po grebenih na Podkoren in ) Kranjsko goro (8 h). Krasen razgled, teren gozd- < nat, povprečno lahek. ] 6. Krnica (1412 m). Iz postaje Kranjska gora j po cesti ob potoku Velika Pišenca (2K—3 h).. Pripravna za začetnike, da se seznani z gozdno 1 smučarsko tehniko. ] 7. Vršič (1724 m). Iz Kranjske gore ob Vel. j Pišenci po gorski cesti do koče na Gozdu ter do i Erjavčeve koče (3 h). Koča na Gozdu je oskrbovana vsako nedeljo in praznik ter dan preje. Izleti , iz Erjavčeve koče: I. Na sedlo Vršič; II. Iz sedla , v Trento; III. Od koče navzgor na Rupe in Sleme. , 8. Petelinek 1546 m). Z vlakom do Rateč, potem skozi vas mimo rovtov Na Fravižah do vrha sedla. Iz sedla po gozdu do planote pod Pe- telinjekom ter dalj3 na vrh (3 h). Prenočišče v 'a Ratečah. 9. Tamar (1108 m) pod Jalovcem. Iz Rateč po kolovozni poti mimo senožet na Matrah po 1,1 dolini Planice do koče pri Tamarju (IX- h). Lep 18 teren za začetnike. To so lahki in lepi izleti za smučarje, ki niso 18 popolnoma vešči. Dalje navedene ture pa so e''težke, nevarne in zelo naporne. Zahtevajo izred-a"jtio dobro poznanje terena in vremenskih neprilik. Te izlete more podvzeti le treniran alpski’ smu-a" čar, ki docela obvlada smuško tehniko. V viharju, i" snežnem metežu in v času, ko drvijo v dolino ''•plazovi, so te ture neizvedljive. Oprema: vrv, oe-11 reze, cepin. Ture: 1. Staničeva koča (2334 m) pod Triglavom. P' Iz Mojstrane v Kot — Staničevo Kočo — Triglav. e ski ledenik — Kredarico ter po Krmi nazaj v Mojstrano (13 h). 2. Kredarica (2515 m). Iz Mojstrane po dolini ''“do sedla Krme, od tu na Aleksandrov dom (9 h). -1725 m), dalje na sedlo Krme in Kredarico. Po-_'Tatek istotam ali pa čez Rež v Krmo ali skozi m Rot v Mojstrano (14 h). 3. Aleksandrov dom (2404 m). Iz Mojstrane do sedla Krme od tu na Aleksandrov doni (9 h). ia Vrnitev istotam (5 h), ali pa čez sedlo Dolič (zelo p nevarno) na Hribarico (3 h) in od tu do Koče ,e Pri Sedmerih trigl. jezerih (2 h). 4. Bohinjska vratca (1979 m). — Vodnikova Koča (1800 m). Iz Mojstrane do Gornje Krme na Ij Tevo po silno strmem plazu med Toscem in Ver-harjeni do Vodnikove koče (7 h). Ture iz Vodnikove koče: lo a) Vodnikova koča — Veljska dolina — Hri-*- barka (2357 m), koča pri Sedm. trigl. jezerih či (1683 m). Planina na kraju (1513 m) — Bohinj e. (13. h). b) Vodnikova koča — Sedmera trigl. jezera (pot ista kot pod a), Kopica (1898 m) — Ovčarija ■e (1700 m) — Planina Jezero-Bohinj (11 h), v c) Vodnikova koča — H ribarica — pod De-o belim vrhom (2392 m) na Malo Prevaljo — Pia-a nina v Lazu — Planina Jezero — Vogar (1094 m) r- Stara Fužina — Bohinj (10 h). 8 č) Vodnikova koča. Mišeljska dolina — pre-b laz Prevala — Jezerce pod Vel. Stogom — Pla-e nina Krštenica — Planina Blato — Stare Fužine •' ~~ Bohinj. PODLISTEK. i- Sport in vzgoja. Sport je igra in igra je najnaravnejše sl'edstvo za vzgojo in samovzgojo otroka. Pri '' otroku prične igra že v drugi polovici prvega u leta starosti. Kakor v mnogih stvareh je tudi 11 tukaj narava človeka obdarila s tem, da je dala otroku mnogo energije, ki jo porabi, da ''repi svoje telesne in duševne sile. Sčasoma a Postane igra bolj komplicirana, otrok začne Posnemati, lastna fantazija stori svoje in ’ tako nastanejo najrazličnejše igre. Pozneje Pride še tekmovalni nagon, ki ostane z dru-' Rimi momenti vred odločujoči faktor v igri 1 do mladeniške dobe. Na tem mestu ne bomo spremljali vpliva j vseh teh faktorjev na vzgojo. Vzemimo samo oddelek igre, ki se imenuje sport in pre-Slojmo njegovo vzgojno vrednost. , Sport je igra, čije namen je v prvi vrsti *'desna vzgoja. Telovadbo, jahanje, veslanje, 5. Komna — Sedmera triglavska jezera (1683 m). Iz Boh. Bistrice do hotela Zlatorog na planino Vogel — planino Govnač — planino na Kraju — Komu i — Sedmera triglavska jezera (11 h). Ključi od planinskih postojank Slov. planinskega društva se dobijo le potom zaupnikov SPI). JZSS in T. K. Skale. Nova karta Savinjskih in Kamniških alp. — Slovensko planinsko društvo izda ta teden novo karto naših Savinjskih in Kamniških alp, katero je sestavil g. Delkin, član T. K. Skale. Karta bo izpolnila občutno vrzel ter bo dobro služila turistom. Savezni znak v priznanje T, K. Skali. Kakor znano je priredila letos v januarju Skala vzorno organizirano in izvedeno prvo 50 km smuško tekmo v naši državi. J. Z. S. S. je po prejemu poročila svojega delegata sklenil, izročiti T. K. Skal: svoje najvišje priznanje — savezni znak. Ta zn :k je sedaj gotov ter bo v prihodnjih dneh na posebnem smučirskem večeru, na katerega bodo povabljeni vsi smučarji Skale in ostalih klubov, Skali svečano izročen. T. K. Skah, kateri je uspelo zbrati v svoji sredi največje število smučarjev, je naš najmočnejši smuški klub, ki ima sijajno notranjo organizacijo. Poleg smučarstva in turi-stiki? goji tudi smotreno foto-amaterstvo, ki zbira umetniške fotografske posnetke naših planin. Predsednik Skale je g. prof. Janko Ravnik, a načelnik njene, smuške sekcije g. Gnidovec Ante; svoje prostore ima v poslopju Jadranske banke poleg SPI), kjer se članstvo redno zbira. Skali, ki je to priznanje v polni meri zaslužila, tudi mi iskreno čestitamo! »Zimni športe, češko zimskošportno glasilo se v 6. številki na dolgo bavi z internacijonalnimi vojaškimi tekmami v Smokovcu v Tatri, ki se jih je udeležila tudi — letos prvič — naša vojska. Zmagala je kot znano Češkoslovaška s 239.90 lučkami, Jugoslavija pa je bila na 5. oz. zadnjem mestu z 90.91 točkami. Pri splošnem pregledu piše ZS., da so »simpatični zastopniki kraljevine SHS v smučanju sicer še slabi, toda to bi se lakoj spremenilo, če bi si — bodisi kak sporini klub ali pa tudi vojna uprava — omislili dobrega trenerji. Potem bi v kratki dobi prišlo smučarstvo pri njih do visoke stopnje, ker imajo veliko število mladih tekmovalcev, ki pa razpolagajo le s silo, manjka jim pa v zadostni meri tekmovalni stil in tekmovalna tehnika.« — Pristaviti moramo plavanje in različne druge vaje, ki jih ne gojimo samo za zabavo, imenujemo sport. V kateri obliki in koliko so te vaje koristne za telesni razvoj, naj odločijo zdravniki. Po znanem izreku »Mens sana in corpore sanoc bo gotovo vsak vzgojitelj pozdravil sredstvo, ki krepi telo. Sport pa ne vzgaja samo telesno, temveč ludi duševno. Zatorej mora vzgojitelj privoliti v vsako vrsto sporta, ki vzgaja nevstrašenost, samovladanje in prisotnost duha. Meja, do katere smemo iti piti, sportu, je pri zdravniku druga, kot pri' vzgojitelju in zopet druga pri športniku samem. Ako je n. pr. kolesar ponosen na svoja dobro razvita meča, se bo zdravnik interesiral tudi za moč drugega mišičja, kapaciteto pljuč itd. Iz psi-bologičnega stališča je vsak rekorder vreden, da se ga telesno preišče. Pri vzgojitelju je pa na prvem mestu vprašanje: zakaj? In na to vprašanje skoraj ne najdemo odgovora, če doženemo, da je kdo prevozil na kolesu z gotovo hitrostjo toliko kilometrov. V tekmo- le to, da so bili naši vojaki vsi začetniki s 3 mesečnim smučanjem, od tega 2 meseca treninga, ter so tekmovali prvič, a z izbranimi črškimi in uolj-skimi vojaki, ki niti ne spadajo k redni aktivni vojski, ampak so najboljši civilni smučarji. . . Važnost snežnih očal. Snežna očala so ravno sedaj v pomladanskem času največjega pomena za smučarje. Osobito pri visoko alpskih turah naj posvečajo smučarji največ pažnje bas zavarovanju pred škodljivimi posledicami bleščečega snega in solnčnih žarkov. Tvrdka Zeiss v Jeni je počela sedaj z izdelovanjem novih snežnih stekel, tkzv. Umbral - stekel, namenjenih specijalno za smučarje. Stekla so sivkastorjava ter se izdelujejo kot navadna stekla, pa tudi kol optična stekla za vse dioptrije. Z novimi umbral-stekli je doseženo popolno zavarovanje oči, pri vsem tem pa je ohranjen pogled na predmete in na naravo v naravnih barvah. Nemška prvenstva so se vršila 13. in 14. t. m. v St. Antonu na Tirolskem. V vztrajnostnem teku je zmagal Martin Neuner (Partenkirchen), v kombinirani tekmi pa Karl Nenner. Ta prvenstva je organizirala avstrijska smuška zveza. 70.5 m stoječi skok! Na znani skakalnici »Od-nessehanze- pri Lillehammer-ju, na kateri je skočil pred kratkim Norvežan Thams 63.5 m, a za njim Thorald Stromstadt 68 m, je dosegel Tullin Thams skok 70 m v konkurenci, izven konkurence pa celo 70.5, medtem ko je istočasno tudi Stromstadt skočil 69.5 m. Razno Odmev izida dveh športnih listov v »Slavonskem športskom listu«. — V 10. štev. »Slavonskega športskega lista« z dne 11. t. m. čitamo o pojavu dveh športnih glasil v Ljubljani med drugim sledeče zanimive vrstice: »1 kada su dakle pristaše jedne strane doznali da njihovi protivnici namjeravaju izdati sportski list, požurila se odmah i druga strana ' izdala je opet svoj list tako da su najednom u Ljubljani u roku od 48 sati osvanula dva nova lista. 1 bez obzira na to, tko od navedenih dvaju klubova (Ilirija in Primorje, op. ur.) ima pravo, a koji opet ne — mi moramo sa sportskog stano- vanju, ki igra pri sportu glavno vlogo, je razumljivo stremljenje doseči največji uspeh. Idealno obliko tekmovanja je opisal Rousseau v svojem romanu »Emil«. Otrok naj reče: »Tega včeraj nisem znal, danes pa že znam.« To je plemenito tekmovanje s seboj samim. Gotovo je dobro tekmovanje tudi med otroki. Ako bi imeli idealne otroke, bi morali imeti kakor pri idealnih odraslih ljudeh, premagani veselje nad uspehom zmagovalca. Kajti sport je le igra in ne boj. V sportu ne gre za plen, temveč za veselje radi udeležbe. Kakor pa ni idealnih ljudi, ni tudi idealnih otrok. — Upamo pa vedno, da bomo vzgojili svoje otroke v boljše ljudi kakor smo mi sami. Približati se morajo temu idealu! Ali je to sploh mogoče? Ali ne vodi tekmovanje k ravno nasprotnemu cilju? Ali niso ta čuvstva bolj podobna nevošljivosti kakor pa odkritosrčnemu občudovanju tujega uspeha? (Dalje prih.) višta da osudimo ovaj postupak i jednih i drugih, jer smo uvjereni, da će — nastave li ovako — baš ta dva kluba najviše osjetiti posljedice svog postupka, a s tim u vezi osjetit će to i naš cjelokupni jugoslavenski sport, jer će se ovakim nesportskim radom odbiti od rada na sportskom polju i ono malo objektivnih sportaša što jih još imamo, ------ Mi dobro znademo što to znači jedan sportski list izdavati i kako je teško i kako dugo vremena treba dck se jedan sportski list odnekle uvede i učvrsti i sakupi si onoliki broj pretplatnika. da mu bude opstanak osiguran, pa zato osuđujemo ovakav postupak. »Primorja^ i »Ilirije«. Sve ovo trebaju Slovenci da znadu i dobro ocjene i tida će uvideti, da zaista njihov in 1 nema smisla i da je štetan po sport, te da će nastave li tako — imati najviše. štete od svega toga oni sami. —« Gotovo je, da je v tem, da sta izšla naenkrat dva strokovna lista, nekaj nezdravega. — Čudno se nam zdi samo, da je vse časopisje (sedaj tudi aamanje!) udarilo pavšalno po vseh skupaj. — Ne ILfolJl jara