------    272    ___
Naši dopisi.
Iz Žavca 20. avgusta. — Priloženo Vam pošljemo načrt konjske dirke v Žavcii dne 2. septembra in pa oklic odbora južno-štajarskega hmeljarskega društva.
Omeniti je še, da posestniki konj, kateri se hočejo vdeležiti dirke, imajo se do 10. ure dopoludne v občinski pisarni žavski oglasiti, da dobijo številke in znamenja, ker se drugače dirke vdeležiti ne morejo.
1. septembra je veliko premiranje konj s premijami v znesku 535 gol d.
Načrt za konjsko dirko,
katera se vrši   v nedeljo 2. septembra t, L   ob  3. uri popoldne v Zavcu v savinjski dolini.
I.   Pričetna dirka
velja za žrebce in kobile V. konjerejskega okoliša ali sploh savinjskega plemena konjskega. Konji ne smejo več, kakor pet let stari biti. Posestnik mora dokazati^ da je njegov konj savinjskega plemena. Pot, katera ima konj enkrat predirjati, meri en kilometer.
Prvo darilo (državno darilo) je 5 zlatov, drugi dar
3  zlati, tretji dar 2 zlata.
n. Dirka plemenskih konj
velja za kobile in licencirane žrebce V. konjerejskega okraja, t. j. plemena savinjskega. Pri kobilah mora posestnik dokazati, da so zadnja tri leta žrebe prinesle. Pot za dirko je en kilometer dolga in konj jo mora dvakrat predirjati.
Državna darila: prvo darilo je 8 zlatov, drugi dar
4  zlati, tretje darilo 3 zlati, četrto darilo 6 gold. v srebru.
III. Društvena dirka.
Konj bodi star, kolikor koli in plemena, katerega bodi. Dirkno pot en kilometer dolgo mora dvakrat predirjati.
Prvo darilo znaša 8 zlatov, drugo darilo 5 zlatov, tretje darilo 4 zlate, četrto darilo 2 zlata, peto darilo 1 zlat.
Konje je treba dan poprej naglasiti pri gosp. Hau-senbichlerji v Žavci. Kot dirkarska pravila veljajo ona graškega dirkarskega društva. Vsak, kateri se hoče dirke vdeležiti, mora biti ud štajarskega konjerejskega društva, in se more do 1. septembra 1883. pri gospodu Hausenbichlerji v Žavcu vpisati dati. Pri III. društveni dirki je založina 3 gold. za plačati.
Listi za sedeže na tribinah se dobijo pri gosp. Er-nestu Sirci.    Sedeži veljajo 50 kr.
Odbor.
-----   273   ___
Logatec 20. avg. — Ako si ogledoval, dragi čitatelj, Logatec 1. 1876. dne 8. avgusta popoludne, tuge krvavela je duša tvoja, vide, da je istega dne zjutra naravna sila nad polovico njega poslopja v prah in pepel spremenila, mnogo pa poškodovala. Tedaj si pomiljeval zelo usmiljenja vredno ljudstvo tembolj, ker si za gotovo mislil, da ne bode zamoglo ono nikedar več dospeti do prejšnjega svojega blagostanja ter zaceliti rane, katero mu je vsekal grozoviti požar. A na radost svojo vidiš sedaj, da si se v domišljiji svoji varal; srčnost ter pridna, delavna roka Logačanov je sezidala nova poslopja in zida jih izlasti dni najnovejše mnoga taka, da se smejo in se bodo smela meriti z marsikaterim bivališčem najčednejših mest.
A kot si je pomagal Logačan in si pomaga v časnem obziru, tako deluje za blagost svojo večno ter za slavo božjo. Z veseljem je donašal prostovoljnih darov in donaša jih še vedno srčno rad svojemu za čast Naj-vikšega zelo vnetemu in neumorno delavnemu gospodu župniku Mateju Markiču, kedarkoli je treba v hiši božji kacega popravila ali nove naprave; tako na pr., kedar je gospod župnik popravljal troje zvonikov, onega cerkve župnijske in dveh podružnic, katere je poškodoval ogenj uže dne prej imenovanega; ali ko je popravljal ali pre-novljal oltarje ter zadnje, ko je župnijski cerkvi priskrbel v prezbiteriji lepo ograjo, na koru krasno omrežje, izlasti pa prelepi križev pot, katerega je po Fiirichu prav dobro naslikal in s prezalimi pozlačenimi oklepi obdal znani podobar, pozlatar in malar gospod Jurij Tavčar iz Idrije. (Blagoslovil ga je pretečeno nedeljo 19. t- m. čestiti pater Placid, vikarij samostana ljubljanskega, se slavnostjo za Logačane nepozabljivo.)
Zato čast za slavo Najvikšega vnetemu Logačanu in hvala čast. gosp. župniku, ki se trudi neprestano za olepšavo bodi-si cerkve farne, bodi si njenih podružnic. Bog pomozi, da bi zamogel on z dobrim, vernim ljudstvom svojim še eno, sicer težavno, a prepotrebno delo dovršiti, to je, razširiti cerkev župnijsko.
Omeniti mi je še, da smo v Logaci slovesno obhajali rojstveni dan Nj. Veličanstva presvitlega vladarja. V soboto ob 8. uri bila je namreč slovesna velika maša, a zvečer v „bralnem društvu^^ večerna veselica. Vdele-žilo se je je občinstva mnogo, izlasti dobro zastopan bil je stan uradnijski. Cuje se, da pride 5. septembra v Logatec nad 3000 vojakov ter da ostanejo tu 3 dni*, o tej stvari hočem  „Novicam"  o svojem času poročati.
Iz Postojne. (Poziv,) Opiraje se na dopis „iz Notranjskega" v štev. 181 „Slov. Naroda" z dne 9. t. m. prosim vljudno p. n. gospode pevce, kateri žele pri narodni slavnosti skupne Notranjske dne 2. septembra t. 1. sodelovati, da se najdalje do 18. t. m. oglase, da za-morem vsakateremu dotične note doposlati. Peli bodemo uže v lanskem sporedu določene pesmi: D. Jenko „Na-prej", A. Hajdrih: „Jadransko morje" in G. Eisenhut: „Ustaj rode".
Ob enem prosim tudi p. n. gospode darovalce dobitkov za dobrodelno loterijo, kateri dobitkov še niso poslali, da mi le-te direktno ali pa po gospodih poverjenikih širšega odbora do 25. t. m. preskrbe.
Glede na dobrodelni namen loterije in slavnosti prosimo obilega sodelovanja p. n. gospodov pevcev in uspešne podpore slavnega občinstva.
V imenu ožjega odbora: J. Lavrenčič,
blagajnik.
Prem 16. avg. (Javna zahvala, Sicša preti, Nepo' voljna tiskovna napaka. Modras,) Tukajšnja šolska mladina je letos zopet z vso marljivostjo kmetijstvu škodljive mrčese nabirala, sosebno ;;trtarjevo" zalego po vinskih brajdah, za kar ji je bil glavni odbor si. c. kr. kmetijske družbe kranjske z dopisom iz dne 30. julija t. 1. štev. 596 znesek 10 gold. iz dotične subvencije kot nagrado določil in nakazal. Pravilno kolekovana pobotnica o tem znesku oddala bila se je si. predsedništvu „Narodne šole" s prošnjo, da se za ta denar izvoli le-sem raznega šolskega blaga poslati, katero bode se med šolsko deco v prihodnjem šolskem letu po potrebi sporedno razdeljevalo. Ta prošnja obrodila je nepričakovano obilnega sadu; včeraj dospel je bil le-sem zavitek z raznim šolskim blagom, poslan po „slavni narodni šoli^, kateri ni nič manj nego 21 kilo in 150 gramov tehtal. Vsebina njegova bili so sledeči predmeti: 650 kosov raznih Grubauerjevih risank, lepopisnic, spisovnic in številnic; 40 kosov gumilastik (zbrisovalnikov); 170 kosov črtalnikov; 73 peresnih držajev, 284 jeklenih peres; 72 svinčnikov; 12 prožnih in 20 škriljastih tablic; 20 kosov Razinger-Žumrovih „Abecednikov" in 30 pol belega pivnega papirja, toraj vsega skupaj nič manj nego 1371 komadov. Za vse to šolsko blago, ako bi ga mladina hotela sproti kos po kosu kupovati, morali bi njeni reditelji celih 29 gld. 79 kr. iz lastnega žepa potrositi, kar za tukajšnje ubožne stariše uže nobena malenkost več ni.
;^Abecedniki" ostanejo kot šolska lastnina zapisani med ubožne knjige za najbolj revne začetnike, a z drugim podarjenim šolskim blagom preskrbljena bode pa tudi šolska mladina lep čas v prihodnjem šolskem letu, kar bode na dobri napredek brez posebne nesreče naj-blagodejnejšega upliva. Stariše, šolsko mladino in ob enem tudi učitelja rešila sta imenovana blago-mila dobrotnika s tako obilno in izdatno podporo v prihodnjem šolskem letu prav mnogih sitnosti in nepovoljnih pri-glavic, za kar naj jima bode tukaj v imenu vseh treh preiskrena in najsrčnejša zahvala javno izrečena s prošnjo, da nas vse skupaj tudi v prihodnje izvolita predobrotno podpirati.
Bog mili poplačaj blago dejanje si. c. k. kmetijski družbi kranjski, kakor i „Narodni šoli^^ milijonov-mili-jonkrat v izobilji!
Kakor sem zadnjič poročal, je tukaj, izvzemši seno, letos sploh zelo klavrna letina. A še slabše preti. V preteklih 10 dnevih brili so tukaj skoraj neprestano veČ ali manj razni suhi vetrovi med precejšnjim solnčnim pripekanjem, kar vse skupaj na kraških tleh prav kmalu občutno sušo napravi. Uže sedaj nima živina po pašnikih kaj muliti; otava je v rasti močno zastala (ne sicer po mlakah ob vodi Reki, nego v brežinah). Fižol in koruza uže tudi sušo precej zelo čutita, a repa in ajda, na ozimišča posejana, pa tudi kaliti in zeleneti ne more. Bog daj skoraj pohlevnega in prepotrebnega dežja, da se tukajšnji pregovor: ;,veliko sena, malo krme" ne uresniči.
V moji knjižici: „Opis najnavadnejih, sadjereji škodljivih mrčesov^ se je na 11. strani v 12. vrsti od spodaj gori vrinila nepovoljna tiskovna pomota; opisuje se tu „cvetna zavijavka". V omenjeni vrsti čita se med drugim:  „n6g ima 20";  pravilno moralo bi biti:  „n6g
------   274   ------
ima 10, kar naj izvolijo dotični p. n. gospodje čitatelji, katerim zna knjižica v roke priti, blage volje popraviti. Lansko leto zadnje dni meseca avgusta podaril bil mi je vrli tovariš, gosp. Oto Dietz, učitelj v Šturiji, živega modrasa shranjenega v sklenici, katere vrat bil je z redko tkanino rahlo zavezan, da je mogel sveži zrak v njo dohajati. Prinesel bil sem nepokvarjenega le-sem domov, kjer mi je skoz celih 11 mesecev služil od časa do časa kot živi učni pripomoček brez vsa-koršne hrane. A bil je preteklega meseca še prav čil in čvrst, ko sem ga se špiritom žalil in ugonobil, pa tudi v tej tekočini ga ni hotelo tako hitro konec biti, ker se je v nji nad poldrugi četrt ure zvijal in svoje strupene zobe kazal. Zares čvrsto in čilo življenje ima ta malopridna nesnaga! Kopriva nikdar ne pozebe, kačja zalega ne prestrada z lepo, a hudobni in sprideni jezik pa tudi med brezzobnimi čeljusti navadno do zadnjega izdiha ne miruje. Nek pameten, skušen in moder gospod mi je pred 15 leti rekel, da hudobni jezik še najmanj 5 let po smrti v grobu poštene ljudi obira.
M. Rant.
Iz Ljubljane. {Cesarjev rojstni dan) bil je praznik preteklega tedna in se je slovesno praznoval tudi povsod med Slovenci in izrekoma tudi v Beli Ljubljani. Tukaj brala se je slovesna sv. maša v navzočosti odličnih meščanskih in uradnijskih krogov, po deželi pa preteklo nedeljo tudi tako. Gospod deželni predsednik baron Winkler podaril je ob tej priliki za ljubljanske uboge in bolnike 200 gld.; hvale in posnemanja vredna dobrotljivost, s katero se najboljše praznujejo prazniki preblagega našega cesarja.
Tudi ljubljanska čitalnica vredila je za preteklo nedeljo ^besedo" s krasnim programom in zelo obilno obiskano v slavljenje rojstnega dneva cesarjevega. — Enaka poročila dohajajo nam z dežele, kjer so v mestih in trgih slavili rojsten dan s sv. mašo, z banketi in besedami.
—   {Deželni predsednik baron Winkler), ki se je danes teden zvečer podal na Dunaj, vrnil se je po opravljenem poslu soboto zjutraj zopet nazaj v Ljubljano in je bil navzoč pri slovesni maši v praznik rojstnega dneva Njih velič. cesarja.
— (Rudolf baron G6del'Lannoy)j brat državnega poslanca in podpredsednika državnega zbora, predsednik ces. avst. osredne morske gosposke v pokoju, ud oskrbovalnega odbora c. kr. priv. družbe južne železnice, dopisovalni ud ces. akademije vednosti, grajšak^ umrl je dne 13. t. m. v 69. letU; po dolgem bolehanji na svoji grajščini na Koroškem. Pokojni poznal je na drobno jutranje dežele in je gladko govoril veliko jezikov. Zapustil je poleg udove, rojene Carneri, samo enega sina.
—  Nekatere gospodičine ljubljanske, ki bi rade kaj veljale, nosijo, kakor čujemo — vsaj mi jih ne gledamo — na prsih pripete črno-rudeče-zlate trakove. Ni lahko umeti, kaj hočejo s tem doseči te krasotice. Hočejo mar s svojimi trakovi dokazati, da je bela Ljubljana nemško mesto, ali dežela kranjska del nemške države; ali hočejo ž njimi pokazati, da so tudi one v Ljubljani, ker bi sicer nihče ne vedel za-nje; ali pa hočejo, ker morda ne morejo drugače, s takim lišpom oči moških na-se obračati? Pa ne kalimo jim nedolžnega veselja, vsaj nazadnje revice zapadejo vendar-le smešnosti.
—  {Preroški nemškutar.) Pisatelj teh vrst govoril je 18. t. m. z gospodom, ki se je pripeljal iz Kranja. Na vprašanje, kaj je novega v Kranji, pripoveduje gospod , da se je na železnici vozil z mladim gospodom Ljubljančanom, zdaj bivajočim blizo Kranja, in ta mu je pripovedoval „grozne^ novice iz nemškutarskih krogov:
^da odstavijo deželnega predsednika barona Wink-lerja in da se bodo godili v Ljubljani celo nemiri na cestah^'. — Preroški nemškutar, ki se rad ponaša z nemško-demokratičnim klobukom in je po naravi krivega pogleda, vendar ni bil celo kriv prerok^ vsaj, ako bi bilo res*), kar se je 20. t. m. nemškutarskim listom telegrafiralo iz Ljubljane, „da je Slovenec v ^^Zvezdi" mladi dami s prs odtrgal črno-rudeč-zlat trak in da so le nemški turnarji zabranili daljne škandale; nadalje da so ponoči narodni mladenči napadli in pretepli dijake, kateri so peli nemško pesem. „Die Entriistung ist eine allgemeine" itd. — Jeli ni čudovito , da je mlad nemškutar v soboto tako dobro vedel, kaj hočejo ljubljanski nemškutarji v nedeljo početi?
Ker telegram z predpostavljeno črko -ko- obeta, da se oba slučaja naznanita sodniji, bilo bi morebiti prav mikavno izvedeti, ali nemškutarski prerok in oni nem-škutarski častni škandali niso v kaki ožji zvezi. — Mlajše naše rojake, katerim hitreje kri zavre, pa pri tej priliki še enkrat opozorujemo in živo prosimo: Naj se ne dajo zapeljati po nemškutarskih krivih prerokih, da bi se mešali v smešno, k večemu šolskim fantalinom odpustljivo draženje in razsajanje. Kranjska dežela in Bela Ljubljana ostane naša slovenska, ako bi se še toliko Landislaus-Bubusov in v duhu njim podobnih frajlic sprehajalo vse črno-rudeče-rumeno našemljenih po drevoredih ljubljanskih; saj smešijo le sami sebe. Narodnjaki pa naj složno skrbe za to, da demonstranti na nosove popadajo sami v jame, katere kopljejo Slovencem v slovenski naši deželi.
—  (Državni poslanec Viljem Pfeifer) vabi svoje vo-lilce metliško-črnomaljske, da bi prišli prihodnjo nedeljo dne 26. avgusta popoldne med 2. in 4. uro na vrt gospoda Matjasiča pri „Treh farah" poleg Metlike, kjer jim hoče poročati o svojem delovanji v preteklem zasedanji državnega zbora.
—  {f Gospod Ignacij Doksat), znan in velezaslužen rodoljub postonjški, umrl je pretekli teden komaj dobra 40 let star, po dolgem bolehanji. Lahka mu zemlja vrlemu rodoljubu! Eodoljubi postonjniški pa naj se toliko tesneje zavežejo v složno delovanje za blagor našega naroda!
—  (Družba rudečega kriza) poslala je za „tran-sportno kolono" št. 16 v Ljubljani 16 svojih izredna pripravno in po najboljših skušnjah izdelanih voz. V vsakem vozu je prostora za štiri težko ranjene, lahka ranjenih pa ima več prostor. Z vozovi prišla je tudi vsa oprava, vse razne potrebščine, celo na sveče se ni pozabilo. Vozove, ki se hranijo v družbenem poslopji na polji Ljubljanskem, izročil je osobno družbeni tajnik gospod major Slu k a. S temi vozovi učili se bodo službe naši veterani, katerih je 60 izbranih za oddelek prevažanja.
*) Govorili smo z več gospodi, ki so se v nedeljo sprehajali v „Zvezdi", toda „mir branečih nemških turnarjev" in sploh v vsi tej dogodbi ni nikdo nič slišal in videl. Pozneje se le cula se je vest, da je nek krojač pravil, da je gospicr rekel: „jetzt werde ich dieses Band im Sack tragen". — Vse obnašanje nemško govorečih ljubljanskih frajlie in onih, ki jih hujskajo, pa daje le gradivo za lačne nemškutarske kore-spondente in pa za — „Brenceljna^^