DR. O. ILAUNIG: 10 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. »Zato pa delajmo in bodimo edini,« spodbuja grof Zrinjski, »grof TatenbaR, razumen mož si in veljaven, pusti te nemške oSabneže, ki so drugače le sužnji svojega slabotnega vladarja, bodi z nanii, tu imaš jarnstvo, da postaneš svoboden In prideš do moči.« Tako sta vnemala grofa Zrinjski in Frankopan mladega častihlepnega Tatenbaha in begede so padle na rodovitna tla, posebno ko mu Je grofica Zrinjska v neopazovanem trenutku lepnila na uho: »Spomnite se na Riegersburg, uganka se reši, darilo bo dragoceno.« Tokrat se gostje niso dolga mudili, uvideli lo, da morajo pripraTljati tla prcvidno. Groflca Zrinjska je spoznala, da je grof Tatenbah omabljiv, zato se raora pvidobivati polagoma za Djihove načrte. Za to se bo nudtto še vc^ prilik. Vtndar do nadaljmh obiskov v Račjem za takr&t ni prtšio. - Koncem. leta 1662 je umrla soproga Erazma Tatenbah, Eleonora Judita ter zapustila edinega sina Antona, ki se je narodil leta 1657. Od tega časa, kar je opazlla v gradu Riegersburg, da obožava njen soprog grofico Zrinjsko, je postala otožna, hirala je od dne do dno. Ljubila je samoto, z nlkomrer ni rada govorila, edina tolažba ji je bila Regina PurgstaH, s katero sl je dopisovala in Jo tndf večkrat obiskala na Riegersburgu. Težko bolna Je prišla jeseni v Konjice, kjer je tudi tiinrla. Pokopali so io dne 2. decembra. Pri tej, prilikf je pridigoval v koniiški cerkvi slovenski jezuit Frid&rik JelenCfč, ki je izdal nagrobni goTor pozneie ˇ Gradcu. Grof Tatenbah je tmel tedaj velfko skrbi in taka nt prišlo do zaželjenega sestanka, to tem manj, kcr so bili boji ter homatfje s Turki in oba Zrinjska nista mogla zapustitl svoje dežele. Prišel pa je vašvarsk! inir. če ]e bila nezadovoljnost Ž6 prej velika, je rasla po tem nečastnem miru od dne do dne. — Stan grad Čakarec na Hrvatskem obdan z močnirai stolpi in zidovjpm, je bila nekdaj močna trdnjftTa rodbinc Zrinjskih, kl so igrali v zaodo^ini Ojrtks in TTrvatske važno vlogo. Nekega jesenskega večera je sedelo več plemenitažev v veliki dvorani grada Cakovec, njlm na čelu hrvatski ban Peter ZrlnjskL v lovski obleki, obSitl z zlatiml nitmi. Nad mizo Je visela na vlsokem stropu pozlačena roža, znamenje, da se mora varovati o vsem, kar se tukaj razpravlja, najstrožja tajnost. Zanesljivi čuvaji so stall pri vratlh, da zabranijo vstop vsakemu nepokllcanemu. Možje, ki so sedeli v ogrskl narodnl noši, so vedeli za vse načrte velike zarote, ki naj bi dosegla, da se loči krona sv. Stefana od Avstrije. Zbrani so bili plemiCl Jurij Peronl, štefan Petrozzi, Štefan Boezkai, Stefan Barkoczjr, Štefan Widnedy, Franc in Andrej Nagy, Hidevegy, Nikolaj Gesteny, Bori, Szuhai, Szepesi, trije bratje Ketzer, Jspan, Gyulaffi, Kenda, Epezky, Farkaš in Franc Nagy, mlad mož, zvit ter prebrisan tajnik vdove palatina Wesselenyja. Prvi trije so bili določeni za bodoče generale ogrske armade; tudi stari taslo Fekete, ogrski plemič in star vojak, je bil navzoč. Grof Zrinjski je poglcdal po zborovalcih z resnim poglcdcm tcr spregovoril s poCasnim glasom, ki je vzbndil talcoj pozornost. »Vsi pospor^ic vo7.r\rAo rr.oje navdušenje za našo stvar, mi vsi hočemo obvarovati stare pravice Ogrske in Hrvatske zoper nemško nasilje, mi se hočemo otresti jarma, ki so v njega vpreženi naši narodi že več let, vsi za enega in edon z& vse. Vendar vam ne smem prikriti, da naša stvar ne stoji dobro, vedno se pojavljajo nove ovbre.« »Naprej, naprej,« se slišijo klici. Že je vstalo več zborovalcev, ki so zagrabili meče ter hoteli govoriti, ko zapove grof Zrinjski z močnim, grmečim glasom, da mora biti mir. »Nobeden, ki ima razum,« zakliče, »ne dola načrtov, ne da bl mislil na možnost uresničpnja. Prijatelji — bratje, kdor se hoče vojskovatl protl premoči, mora imeti zaveznike, a mi jih nimamo.« Umolknil je, vsi zborovalci so ga nemo gledali. »Mi nimamo zaveznikov,« nadaljuje grof, »od novega kralja na Poljskem, ki je le senea, nimamo pričakovati pomoči, Turek se obotavlja in nas hoče še le podpirati, če bomo zmagali v prvih bojih. francoski kralj pa se je zavezal s cesarjem zonor no^. Mi smo tedaj sami in če nam Bog ne pošlie kako devico Orleansko. bo naSe krdelce zmoglo prav malo zoper nemškega zatiralca.« »Tukaj stoji,« sliši se naenkrat zvonkl glas ea grofom Zrinjskim. Gospodje pri mizi so se ozrli, v tem trenutku stopi pred nje ponosna gospa fv najlepši ogrski narodni noši, v rokah je držala bodalo. Tako je stala tukaj, kakor boginja, ki je ravnokar stopila z Olimpa, da svari ljudi in jim ob enem poveljuje. »Tukaj je, katero iščete vi možje Ogrske in Hrvatske,« zakliče še enkrat s polnim glasom, »Ana Katarina Zrinjska hoče biti tista žena, ki bo dvignila pogum bojevalcev za ogrsko svobodo, ki hoče iti naprej z zastavo, ki hoče privesti omahljivce k zmagi.« Lepa gospa se je ozrla po zborovalcih s plamenečitn pogledom. »Kako,« je nadaljevala, »ali so to junaki nove, svobodne Ogrske, ki so na zadnjem zborovanju rožljali s sabljaml in so prisegli, da osvobodijo domovino? Uboga Ogrska, odkod ti naj pride rešitev, če se tvoji lastni sinovi nočejo za te žrtvovati!« »Zares, ta žena lma prav,« zakličc Štofan Patrozzi ter Dotesrne meč iz nožnice. »sramota za moža iz Ogrske, ki se spomni š« le po navduševalnih besedah žene na dolžnost, da se bojuje za domovino.« »Proč s pomisleki, ban hrvatski,« vzklikne Stefan Boczkai, »mi ne smemo vprašati, kako močan je sovražnlk, ampak kakor Špartanci, kje je sovražnik.« Zdajci se obrne Ana Katarina Zrlnjska k •vojemu soprogu ter rakliče: »Pri spominu na naSe pradede! Žalostno Je, da mora pokazati soproga prvega moža v državi pot, po kateri mora hoditi, da rešl domovino.« »Katarina,« vzklikne grof Zrinjsjci in zardl. Ponosno se obrne grofica Zrinjska k zborovalcem, dvigne desnico ter refie s povzdignjenim glasom: »Možje Ogrske In Hrvatske, tukaj Je pero, s katerim morate od sedaj naprej pisatl postave svojim sovražnikom, nanj morate položiti svoje močne roke ter sveto priseči, da hočete osvoboditi domovino.« Rekši vrže bodalo, ki ga je vihtela v desnici, na mizo, in kakor bi prešinila zborovalce neka tajna moč, so posegli vsi po njem. »Prisežemo,« je zazvenolo v krogu kakor iz enib nat. Grofica Zrinjska je stala ponosna in razburjena od notranjega veselja ob tej sliki pobratimstva nezadovoljnili Ogrov in Hrvatov, kakor zmagovalka, žena učinkujoče postave, kakor mož sredi zarotnikov v gradu čakovcc. — Dogodki radnjega časa so zahtevali dejanja na strani zarotnikov. »TatenbaTva moramo konSno pridobfti za našo stvar,« meni nekega jutra grof Frankopan proti svoji sestri. »Da, to uvtdim, a saj veš, kakšcn omahljivec je ter poln predsodkov.« »Ti edina imaš moč do njega, saj vem vse, niŁ mi n.i treba prikrivati, v tvojih rokah je njegova fn naša usoda.« Grofica Zrinfska prebledi, bipoma ji šine zopet rdečica v cbraz, nato pa reče rezko: »Kar storim za domovino, storim iz Ijubezni do naroda, mojih srčnih čustev pa ne prodajam; ako ljubim Tatenbaha, me sili k temu moje srce, moja Ijubczon pa je nesebična in ne zasledujem nobenfh drngib namenov, kakor da mi vrača giof Tatcnhah ljubezen v isti meri, kakor ga ljubim jas.« »SpoStujem tvoje nagnjenje (Jo grofa, saj ta poznam, a sedaj Je treba izpolniti visoke cilje, katere smo si stavili, in zato potrebujem tebe, da si nam ob stranl.« »Sem vedno in tudi bom. AH nisem ravno na zadnjem borovanju povedala? Imeti moranao močne zaveznike, In Tatenbah ima moč, zato ei ga moramo pridobitl za vedno.« »Pa kako to fzvesti,« vpraša Frankopan, »č» se peljemo zopet vsi tja, postane stvar sumljiva.t »To se uredi drugače,« meni grof Peter Zrinjski, ki Je med tem stopil v sobo in slišal zadnj» besede, »gr«>-f Tatenbah še ni bil dostikrat v teh; krajih, povabim ga jaz v imenu svoje soprogt na lov, ki se ima v kratkem času vrSiti.« >Kdo mu naj nese vabilo,« vpraša. Frank*v pan. »Kdo drugt kakor naš Rudolfi, on Je zaneo}jiy ter menl zvesto vdan,« odvrne grofica Zrhjf' ska. »Ti zadeneš vcdno pravo, ima5 talente državnika, ponosen sem, da imam tako sestro. lxvri^ kakor si rekla.«