Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 21.
V Ljubljani, dne 15. novembra 1926.
VI. leto.
VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE SHS
OBLASTNEGA ODBORA ZA LJUBLJANSKO IN MARIBORSKO OBLAST V LJUBLJANI
List izhaja 1. in 15. v mesecu. — Posamezna številka 1 Din. Naročnina mesečno 2 Din. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Št Peterska vojašnica.
Internacijonalna konferenca vojnih žrtev.
Letos od 30. septembra do 2. oktobra se je ^vršila v univerzitetnem poslopju v Genfu v Švici druga internacijonalna konferenca vojnih žrtev. Imela je lepe uspehe. Sestanki niso utrdili samo naših skupnih postojank, temveč so pripravili tudi podlago za uspešno skupno delo, h katerem so pritegnjene vse svetovne organizacije. Prva konferenca, ki se je vršila lani v septembru, je bila informativnega značaja, letos pa smo prišli že k pozitivnem delu.
Najprvo se je konstituirala skupščina. Za predsednika sta bila izvoljena dva člana 'in sicer za I. predsednika Francoz Chatenet, za II. predsednika pa Nemec Rossmann. Konferenci so prisostvovali delegati 24. organizacij iz raznih držav. Zastopali so milijone članov, to je skoro tričetrt organiziranih vojnih žrtev Evrope.
Iz naše države sta bila prisotna predsednik Središnega odbora polk. tov. Lazarevič in neki vojni slepec.	^
Zastopane so bile sledeče države in sicer Francija, Nemčija, Avstrija, Finska, Bolgarija, Italija, Poljska, Gdanska, Rumunija, Jugoslavija in Čehoslovaška.
Lani na prvi konferenci so bili ustanovljeni odseki in sicer za mirovno vprašanje, vstvaritev internacijonalne zveze in vprašanje preskrbe.
Slepci so napravili v odseku za vprašanje preskrbe še posebni odsek, v katerem so zastopniki iz Francije, Nemčije, Jugoslavije, Avstrije in Gdanske.
Najprvo so delali posamezni odseki svoje delo, kar se je vršilo 30. septembra popoldne, cel dan 1. oktobra in šele 2. oktobra se je zbrala glavna skupščina.
Posamezni odseki so stavili svoje predloge in resolucije, ki so bili sledeči:
Internacijonalno skupno poslovanje organizacij vseh vojnih žrtev ima pod strogo ohra-
nitvijo strankarsko politične nevtralnosti sledeče cilje:
a)	Vpostavitev in zahtevo rednih odnoša-jev med vsemi udruženji vojnih žrtev in bivših bojevnikov svetovne vojne iz vseh držav.
b)	Zastopstvo materijelnih in duševnih interesov vseh vojnih žrtev in vojnih udelež-nikov.
c)	Dejansko sodelovanje za poboljšanje odnošajev med narodi in čuvanje svetovnega miru.
S programi, ki so se pri teh predlogih v debati razvili, so bili vsi predlogi sprejeti.
Vsem organizacijam, ki zasledujejo gori omenjene cilje, se skladajo z lansko resolucijo in temi sklepi, je mogoče pristopiti k interna-cijonalni zvezi.
Predlogi odseka za preskrbo so bili enoglasno sprejeti.
Pri sprejemu predloga glede svetovnega miru se je dogodila lepa epizoda, ko sta si oba predsednika in sicer Francoz Chatenet in Nemec Rossmann prijateljsko podala roke, kar je bilo predmet za velikanske ovacije. Zborovanje je usvojilo princip, da bo pošiljala vsaka država v predsedstvo internacijonalne zveze po enega zastopnika in enega namestnika.
Načelnik se bo volil vsako leto na kongresu. Delegati iz vsake države predlagajo skupščini po enega svojega zastopnika in enega namestnika. Načelnik sam pa si izvoli sebi enega predsednika in štiri predsedniške namestnike raznih narodnosti. Za letos je bil izvoljen od predstojnika za predsednika internacijonalne zveze Avstrijec Maksimiljan Brand-eiss iz Dunaja.
Kot podpredsednik fungira sedaj poleg dveh tovarišev tov. Maroke. Eno mesto nadomestnih predsednikov pa je prosto za zastopnika one države, ki še mogoče pristopi.
L I STE K.
Iv. Vuk:
Skozi okno vlaka ...
(Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja.) (Dalje.)
Vlak dobi zadaj lokomotivo, ki ga pomaga riniti navkreber. Vzpona je do 60%, Jugoslovanski Semering. Zobci pomagajo plezati vlaku. Vedno višje, vedno višje. Že smo tu, 876 m. Vlaku postane, plezanje utrudljivo, tudi menda predolgočasno ter jo rajše mahne skozi i tunel, res da 680 m dolg, a vseeno manje utrudljiv. Ko se prikažemo na drugi strani izpod gore, kakor pravljična prikazen, drčimo navzdol.
Zavore škripljejo. Silno previdno vozi vlak.
»Evo vam — znamenitosti.« \
Stopimo k oknu.
Za prsa zgrabi slehernega in dih zastaja. Mišice se napno. Celo telo se upira v svoji notranjosti, kakor da s tem vzdržuje ravnotežje vlaka, da ne pade v globino prepada. Nehote se držimo drug za drugega. Kolena se šibe.
»Strašno... In tu vozijo vlaki dan na dan in noč na noč? Železničarji morajo imeti železne živce...«
Pod nami zija namreč do 700 m globok prepad, odrezan navpično, kakor z nožem. V tiste stene pa je nametano kamenje, ogromno, divje... Vlak pa vozi tik ob robu. Ni varovalne ograje, ki bi dajala iluzijo obram-
oe. V strašnf resničnosti polže vlak ob prepadu, kakor kača.
Ko gledam v globino, se me polašča občutek, kakor na višini Bendbaše v Sarajevu ...
Spogledamo se. Smejemo. Ali samo ustnice se smejejo, obrazi so bledi in resni. Zdaj pa zdaj se nam zdi, da se voz nagne in vsi zletimo v tisto globino.
»iln še vsi smo na tej strani«, pravi Matevž. »Saj se mora voz nagniti in izgubiti ravnotežje.«
Ali nobeden ne gre stran. Prikovani smo z grotesknostjo prizora na mestu in gledamo v globočino.
Tunel.
»Hvala Bogu«, si oddahnemo. »To je preskušnja.«
AH ko se pojavimo zopet iz tunela, zazija zopet prepad. Jn tako naprej, zdi se brez konca. Vedno straš-nejše. Cele pol ure nas drži v strašni napetosti. S telesom, mišicami pomagamo zdrževati vlaku ravnotežje ... tako si predstavljamo vsaj... še bližje roba gre vlak. Tako blizu, da roba ni več videti in stopnjice vozov vise čez prepad.
»Ako bi se sedaj raztirilo«, se norčuje Zdravko. A vidim ga, kako se trudi, da bi vlaku držal ravnotežje.
»Kaj bi bilo iz vsega«, odgovori Ivah Celjski.
Tako se pogovarjamo in dražimo živce z divjo, obešenjaško razposajenostjo. Pri srcu nas zebe.
»A gospa Marija?«
Ivan Krški se spomni nanjo.
Zdravko ga pogleda.
Imaš še korajžo misliti na ženske?«
»Kavalir sem«, je vzdihnil Ivan Krški, a vseeno se ni odmaknil od okna.
»Da sem na ženitovanjskem potovanju še s tako lepo nevesto.,i . !,
Matevž ni dokončal.
»Kaj bi naredil?«
Tajniki so tovariši Tixier, dr. Stein in Dechamp.
Fred koncem zborovanja je zbor počastil mrtve s tem, da so se navzoči eno minuto zatopili med splošno tišino v misli na nje.
Končno je konferenca določila že tudi nekaj dnevnega reda za konferenco prihodnje leto in sicer:
1.	Rezultati posameznih oblik zadrug za vojne žrtve.
2.	Samopomoč in državna preskrba vojnih žrtev.
3.	Izpeljava medsebojnih odnošajev za zdravniško oskrbo in ortopediranje.
Letošnja internacijonalna konferenca je pripravila lep teren za skupno invalidsko stvar in je pričakovati, da bomo vojne žrtve vseh držav imele priliko občutiti marsikateri njen sad.
Ker so važni za nas predvsem, sklepi konference, jih našim čitateljem objavljamo v celi obliki:
I.	Mirovno vprašanje.
Zastopniki Zveze vojnih žrtev, zbrani na drugi internacijonalni konferenci 30. septembra, 1. in 2. oktobra 1926 v Genfu napominjajo, da jim nalaga telesno in duševno trpljenje milijonov vojnih žrtev in borcev sploh, v katerih imenu govorijo; pravico in dolžnost, da delujejo za obdržanje miru med narodi.
I.	Pozdravljajo uveljavljenje locarnske pogodbe, soglasni sprejem Nemčije v Zveze narodov in upajo, da bo Zveza narodov prevzela med se kmalu vse narode in da bo z vpostavitvijo Zveze narodov soglasu-joča locarnska pogodba pokazala mirovne uspehe. Pričakujejo, da bo podlaga pogodbe, namreč razsodišče in obojestransko zavarovanje, našlo odmev v vseh delih sveta, kjer obstojajo še kaka nasprotstva med narodi.
II.	Soglašajo s sklepom, da se čimprej skliče prva konferenca za razorožitev in se nadejajo da bo rodila uspeh. Vsestransko napredujoča razorožitev naj se izvede povsod pod pnevzetim nadzorstvom; moč Zveze narodov pa naj se v toliko utrdi, da bo mogoča izvedba teh sklepov.
Zdravko pa odgovori mesto Matevža;
»Odpovem se vsemu grehu.«
Višek napetosti je bil, ko smo ropotali preko železnega mostu. Kakor da žongler žonglira na napeti vrvi s celim vlakom, tako se nam je zdel prehod čez tisti most.
Ko smo prispeli v dolino in smo gledali nad seboj planino in brzojavne drogove, znak, kj^r smo se malo prej vozili, smo si oddahnili zares.
Slikovita je ta vožnja, zanimiva posebno prvič in z nekakšno svetostjo se spominjam sedaj tiste groze, ki me je obhajala.
Pojavila se je rta hodniku gospa Marija.
»No, ste si že opomogli?«
Zdravko je bil zopet stari Gorenje.
»Prav izborno sem spala«.
»Kaj«, smo zinili vsi hkratu. »Spali?... Pa tu, ko smo se vozili skozi tako zanimive kraje?«
»In tako strašne«, je dodal Ivan Krški. Videl se je v njem zares kavalir.
»Kakšne strašne«, je vprašala.
»Prepadi, sami prepadi... eden strašnejši od drugega.«
»O škoda«, je rekla. »Pa bi me poklicali. O, vi ste tudi...«
Pa se je obrnila in šla v kupe. Slišali smo, ko je govorila.
»France, zakaj me nisi zbudil?«
»Saj še ne izstopimo«, je bil odgovor.
»Ali gospodje pravijo, da ste se vozili mimo lepih prepadov... Jaz bi pa tako rada videla.«
Spogledali smo se.
III.	Pozdravljajo sklicanje svetovne gospodarske konference in vsa druga sredstva, ki bi odpravila prerekanja v gospodarskem vprašanju, ki so pogosto povod vojnim nastopom.
IV.	Zastopniki podčrtavajo izredni pomen duševne izobrazbe in vzgoje mladine, v smislu medsebojnega spoštovanja narodov in so pripravljeni nastopiti proti vsakim v tem oziru hujskajočim zunanjostim.
Pri teh razmišljanjih zahteva konferenca:
1.	Udruženja naj posvetijo v svojih deželah temu smislu stalno delovanje in se zanimajo, da bo mladina zaupala internacijonalnim mirovnim organom.
2.	Udruženja naj zahtevajo za neovirano izvedbo svojih mirovnih zasledovanj neposredno zastopstvo od organov in odposlanstev Zveze narodov.
3.	Za okrepitev svojih skupnih mirovnih stremljenj, sklenejo zastopniki vsako leto eno nedeljo pred otvoritvijo skupščine Zveze narodov prirediti s pritegnitvijo vseh soglašujočih organizacij dan miru.
2.	Vprašanje preskrbe.
Odsek za vprašanje preskrbe je predložil sledečo resolucijo, ki je bila sprejeta:
Druga internacijonalna skupščina vojnih poškodovancev in nekdanjih borcev svetovne vojne, ki se ie vršila v Genfu od 30. septembra do 2. oktobra 1926 priporoča, ker je potrebno, da se zadostna preskrba vojnih poškodovancev uresniči radi pravičnosti in splošnega socijalnega miru, da se vprašanje preskrbe vojnih poškodovancev v vseh državah kar najhitreje spravi v soglasje po sledečih temeljih:
Invalidska temeljna renta. Invalidu v slučaju invaliditete ali delanezmožnosti dodeljena renta mora biti zadostna, da njegovi lastni preskrbi in preskrbi njegove družine na prikladen način pripomore. Temeljna renta naj se ravna vedno po razmerah, po katerih naj se od časa do časa uravnava.
Odškodnina delnim invalidom. Delni invalidi naj prejemajo njihovo rento tako, da svota odgovarja razmerju njih invaliditete ali delanezmožnosti po temeljni renti.
Določanje stopnje invalidnosti ali delanezmožnosti.
Pri določanju stopnje invalidnosti ali delanezmožnosti naj se vpošteva poprej nastopivša starost vsled vojnih naporov.
Vsak poškodovanec, katerega hiba ima za posledico popolno delanezmožnost, naj se vpošteva kot popolni invalid.
Odškodnina začasno delanezmožnim invalidom. Začasno delanezmožni invalidi naj prejemajo začasno rento, katera zasigura njim in njihovim družinam primerno preživljanje.
Preskrba zaostalih družin. Njim pristaja škodi odgovarjajoča odškodnina, ki naj dosega vsaj rento polnega invalida.
Razmerje rente in dohodkov. Dodeljene rente so odškodnina za pretrpljeno škodo in naj bodo neodvisne od vsakih drugih dohodkov.
Prostost davkov. Rente naj bodo proste vsakega obdavčenja in pri obdavčenju nevpoštevane.
3.	Brezdomovinci in v inozemstvu živeči vojni poškodovanci.
Internacijonalna skupščina jemlje z velikim obžalovanjem na znanje pomanjkljivosti v preskrbi brezdomovincev in onih, ki žive v tujih državah. Kongres naproša prizadete vlade, da to vprašanje rešijo na sledeči način:
1. Brezdomovincem naj zasigurajo oskrbo države v katerih prebivajo. Države iz katerih izvirajo naj povrnejo izdatke v toliki meri, kakršne dovoljujejo svojim pripadnikom. To naj velja tudi, ako upravičenci pridobijo pripadnost k državi, v kateri prebivajo.
»Evo ti ženske...« »Lepih prepadov«, se je nasmejal Zdravko.
»Saj jih jaz tudi nisem«, je odgovoril France.
Kvartala sta namreč z Dr. J_____in se za vse drugo
nista zmenila. —
V postaji Konjice so naši obrazi pri vinu in slatini dobili zopet svojo naravno barvo. Kolena so bila zopet trdna.
»Nazaj pa ne grem tod«, je rekel Ivan Krški. Tudi Matevž in Zdravko sta bila istega mnenja, jaz pa tudi. Ivan Celjski je pa pristavil, da če ne bo drugače, gre tudi nazaj, samo peš.
Drugi dan smoybili pa že drugačnega mnenja...
Prvi četrt prijaznega meseca je pokukal izza oblakov. Okrog grmičja so poletavale kresnice in pozdravljale samice, ki so se iskrile v grmovju.
Ozrl sem se še enkrat na planino, sedaj v noč zavito in se spomnil Cicerona iz Sarajeva.
Nevarnost, to je slast in strast tukajšnjih ljudi. V nji uživajo prijetnost.
Ali sedaj smo tu. V Konjicah, na meji Bosne. Tod je leta 1446 moralo iz Bosne zbežati v Hercegovino 40.000 Bogomilov na ukaz deželnega zbora bosanskega.
Tudi mi smo v Hercegovini. Utrujeni. Reakcija po strahu se je pojavila. Mišice so zaspane. Po drugih kupejih so že 'zastrli luč in vsak spi, kakor se da. Nas pa je petero, a kupe je samo za štiri. Ali zato smo Slovenci, brihtni ljudje. Sedeže položimo povprek, mehki so, divani, s kovčegi nadomestimo praznine ter poležemo vse vprek, kakor drva. Steklenice z vinom, vodo in slatino postavimo k vratom. Kdor bo žejen, pokliče Ivana Celjskega, ki je pri vratih, da mu postreže.
2. Preskrba države, v kateri prebivajo, naj se zasigura tudi vsem onim, ki imajo nacijonaliteto države, v kateri prebivajo, pa imajo drugo državljanstvo. Ako pridobe državljanstvo države, v kateri so bili rojeni in v kateri prebivajo, naj k renti prispeva poprej obvezana država v znesku, ki ga ugotovi država, kjer prebivajo.
Konferenca prosi internacijonalni delavski urad, da iz svoje strani posreduje v tem smislu pri vladah.
4.	Vzajemnost pri brezplačni zdravniški oskrbi in orto-pediranju.
Odsek za preskrbo podnaša konferenci sledečo
željo:
Konferenca pozivlje javna oblastva raznih držav, da proučijo vprašanje, ako je mogoče na njihovem teritoriju živečem inozemskim vojnim žrtvam nuditi brezplačno zdravniško oskrbo in oskrbo s protezami proti povračilu stroškov od strani držav, katerim dotični invalidi pripadajo.
5.	Zaposlovanje poškodovancev.
I.	Konferenca usvoji sklepe genfskih izvedencev, ki so se sestali v dneh od 31. julija do 2. oktobra 1923. Njihovi splošni temelji se prečitajo na konferenci in po dalekosežnem razmotrivanju se pride do zaključka, da mora država v bistvu kot delodajalec in imejitelj javne moči prednjačiti z vzgledom, da v svojih ustanovah zaposli čim več invalidov. Konferenca prosi javna oblastva, da po predvidenju njihovih poklicnih in telesnih zmožnosti pri zasedanju mest v javnih uradih zasigurajo invalidom zakonito prvenstvo.
Konferenca si dovoljuje na žalost ugotoviti, da so prednavedeni pogoji in želje do sedaj v nezadostni meri izvedeni.
II.	V razmotrivanju, da problem preskrbe dela ni potreben samo za invalide, ampak tudi za mnogoštevilne svojce umrlih vojaških oseb, izraža koifferenca željo, da se pogoj; preskrbe dela za invalide uporabijo tudi za vse v poštev prihajajoče druge vojne žrtve.
V razmotrivanju, da mora biti vsa zaščita vojnih žrtev v pogledu dela stalna, zahteva konferenca, da veljavnost naredb in zakonov ni omejena samo na začasnost in da se vpošteva za vse delazmožne vojne
žrtve-	’	: :-:U!
6.	Stanje Gdanskih vojnih žrtev.
Konferenca prosi za pažnjo javnih oblasti slobodne države Gdanske, na položaj tamošnjih vojnih poškodovancev. Ne dvomi, da bo slobodna država Gdanska vpo-števala svojim vojnim žrtvam vse one ugodnosti, ki so jih uživale oziroma pridobile po nemški zakonodaji.
7.	Izjava avstrijske delegacije.
Odsek za vprašanje preskrbe je vzel na znanje izjave zastopnika Centralne zveze deželnih organizacij invalidov in vojnih žrtev Avstrije o merah, ki so pod-vzete za povzdigo položaja tamošnjih vojnih žrtev.
Odsek je sklenil naprositi konferenco, da soglaša z vsemi podvzetimi merami v prid rentnih upravičencev in izraža željo, da bo ravno sedaj od strani avstrijske vlade predloženi novi zakon omogočil dosego pravične odškodnine tamošnjim vojnim žrtvam. (Konferenca je s tem soglašala.)
Na predlog avstrijske delagacije je bil sprejet še dostavek: Konferenca konštatira, da bi bila potrebna za izpeljavo trajne dosege teh ciljev opora internacijo-nalnega zasedanja udruženj vojnih žrtev in vojnih udeležencev zato poživlja to zasedanje, da podpira borbo avstrijskih vojnih žrtev za dosego preskrbe z izražanjem simpatiziranja in nadaljnim objavljanjem tozadevnega materijala-v vsem razširjenem časopisju njihove države.
»Natoči«, prosi Matevž. »Brizganec. Preden zaspiš, se napijem, da te ne bom potem motil. Isto svetujem drugim.«
Ivan Celjski toči. Ne gleda steklenic nego samo toči. Matevž pije. Se kremži.
»Kaj si natočil.«
»Brizganec.«
»Kakšen brizganec?«
Ivan Celjski kaže steklenico.
»Pa to je voda. Navadna voda.«
»A to?«
Pokaže drugo steklenico.
i»Tam je pa slatina. Kaj si iz teh dveh točil?«
i»Iz teh dveh?«
»Norec.«
Drugi se smejejo. Saj je brizganec s slatino in navadno vodo koristen. Ne odganja spanca.
»Pa ga pijte, če je tako«, se srdi Matevž. »Jaz lahko spim tudi brez njega,«
Potolažimo ga. Ko se napije, je potolažen.
Spimo.
Slišim v spanju. Os našega voza cvili. Kakor da nekdo joče, cvili. Sanja se mi v polusnu o movjeh, dušah nekrščenih otrok... Ne morejo v nebesa, v vice morajo in v nočeh letajo po zraku in prosijo krsta... Hočem jih krstiti... Dvigam roko, primem za steklenico in krstim:
»V imenu Boga Očeta in Sina in...«
Dalje nisem mogel. Nekdo mi zbije steklenico iz rok. »Hudobec«, se mi posveti v glavi. »Preprečiti hoče krst ubogim dušicam.«
8.	Položaj vojnih žrtev na Čehoslovaškem.
Konferenca ponovno ugotavlja, da zakonodajstvo čehoslovaške republike raznim kategorijam vojnih žrtev, za njihovo nepogrešljivo preskrbo ni prineslo zboljšanja, čeprav se je konferenca v letu 1925 izražala o nezadostnih odškodninah.
Konferenca opozarja Čehoslovaško vlado na težavni položaj v katerem se nahajajo oni njeni državljani, ki so postali v vojni delanezmožni. Brez dvoma, da bo vlada republike pripravljena čimprej spraviti v soglasje pogoje vojnih žrtev za preskrbo s svojo zakonodajo.
Konferenca se obrača poleg tega na javno mnenje v Čehoslovaški in prosi za oporo k hitremu in znatnemu dvigu položaja tamošnjih vojnih žrtev.
9.	Položaj vojnih žrtev v Bolgariji.
Pretresujoč, da je postalo v Bolgariji potrebno za preskrbo velike množine vojnih žrtev dajanje posojil za vpostavitev stanovanj in obdelavo podeljene jim zemlje in da trud ni imel uspeha v svrho dovršitve že pod-vzetih del, vsled česar so naletela na težke okolnosti in ker je na drugi strani bolgarska vlada dosegla posojilo za nastanitev beguncev, katero je znašalo približno Vio najetega državnega posojila in ker uporaba bul-garskega posojila stoji pod kontrolo Zveze narodov, prosi konferenca pristojna mesta Zveze narodov, da pooblaste bolgarsko vlado, odvzeti od beguncem namenjene vsote odgovarjajoči del in ga pod kontrolo Zveze narodov uporabiti za preskrbo vojnih žrtev.
10.	Sklep o temeljih zbranih po intemadjonalnem uradu dela.
V pretresovanju, da so od internacijonalnega urada dela podvzeta preiskovanja in zbirke temeljev za čuvanje pravic vojnih žrtev velikega pomena, prosi konferenca za nadaljevanje teh del in za čim večje razširjenje istih.
Nov udarec — ali pravice ni več.
Časopisi, med njimi Drva beograjska »Politika«, so poročali, da se ie zeodila invalidom nova krivica.
Minister financ ie dal finančnim upravam ukaz s katerim se ustavlia invalidnina vsem invalidom, ki imaio mesečno 92.50 Din plače ali pokojnine. To so namreč dotični, ki so upokojeni v državni službi. Potem se tudi tistim. ki nlačaio 20 Din letno osebnesra davka, da le polovico invalidnine. To oo sledni p že znamo, to ie -zakon določil. Ali oni siromaki, ki so delali in bili uookoieni in če dobe že 92.50 Din. torei toliko, da en dan za sikužive; ne smelo več dobiti invalidnine, n^ četudi znaša ona recimo 7.50 Din. 'Ker teli 7.50 Din bi bilo že Inksus človeku, ki ie mohabben ki ie torei vom a žrtev in dobi penzije 92.50 Din.
Vsa iavnost se ie zgražala radi teea. In mi niti nimamo besed- ki bi bile vredne teea dela. Na vsak način se nas boče uničiti ali bolie. izbrisati da bi nas ne bilo Pri vsaki nriljki se odvzame sedai tem sedai on;m invalidom nekai ne da se na nobenemu nič.
Naislabše na. ie to. da se s takimi navedbami naravnost nničuie vera v pravičnost domovine. Vse nas smatra-io da smo iim coklia. nadležni liudie. Ali nikdo se ^noče snomniti da nismo do svob krivdi nadležni in nismo no svob krivdi coklia. Z našim trplie-mem in našo krvio se ie zidala Juvoslavba.___________
Ali tedaj me zbudi sunek v rebra.
»Noriš, kaj?«
Odprem oči. Os še vedno cvili.
»Nisem vas mogel, dušice... Hudobec je vzel steklenico.«
Ali matioma se zavem. Poleg mene se premetava in otresa Matevž in zmerja.
' »Hudimana... kaj ti je prišlo na misel.«
Zdravko se smeje v kotu.
»Kaj te je osvežil?«
»Osvežil?... Ves sem moker. Pasja noga, ali si mesečen?«
Opravičujem se, ali smeh me sili.
Ivan Krški pa dvigne glavo.
«Vstanimo... Os se je vnela. Slišite, kako cvili?«
Matevž se je že odobrovoljil.
»Vuk pa jo je že tudi zalil. Samo mislil je,j da sem tista os jaz.«
»Sanjalo se mi je, da so dušice... saj veš, tiste, ki letajo in jim pravimo movje.«
»Saj si ti tudi dušica ...«
Os cvili čimdalje bolj. Lepa reč. Sredi noči, pa še ta smola.
Na prihodnji postaji se moramo izseliti. Zaspani iščemo prostore, ki jih ni. Z Matevžem zlezeva v tretji razred. Bolje trda klop, kakor mehko stojišče.
Gospa Marija dobi kupe prvega razreda, ker je ženska. Ona edina je imela koristi od tiste vnete osi. Taka je usoda moških...
(Dalje prihodnjič.)
Polee- teea se Da tudi vse dosedanie delo sodišč uničuje. Sodna rešenia. 'ki so bila izdana na podlagi zakona, so sedaj mnoga uničena. Torej, dolgo se mora čakati, preden sodno rešenje pride. Sedaj pa je še ono v mnogih slučajih za nič.
Osrednii odbor ie takoi interveniral radi teea. Ni še noročil. kako sedai stvar izeleda. in kakšen uspeh ie imela intervenciia Osrednjega odbora. Ali za nas ie to brezrazlično. Jasno je, da vlada, pa naj bo katerakoli, hoče, da izvine iz. Jugoslavije invalidsko vprašanje. In še ne to. Vlada bi rada. da teh Hudi. ki jih ie zmrcvarila voina. sioloh ne bi več bilo. Ali kaj, ko ti siromaki živi ne morejo v zemljo,
bolezni in vlad iih na — četudi kai hitro — iemlie vse nrenočasi.
Vse to nas, voine invalide uči da moramo mi svoio organizacijo čimbolj oiačati. Ona nai nam bo nomoč. SamoDOmoč v naših združenih vrstah ie naša rešitev. Drugod ie ni. To smo se že naučili in se še učimo Tam' kjer lahko in smeio oosamezni liudie. oblečeni v visoke oblasti, delati kar zahočeio ne oziraje se na Narodno skupščino, na zakone od kralja sankcionirane, tam se treba nasloniti
le na samoDomoč. Poleg tonra na zahtevamo, da se ukine invalidski davek. Za koga neki se on mlačuie ko na ni koristi od nieva.
Treba je pomisliti, kdo bo toliko zadrug podprl, da bodo zmožne životarjenja. Ni zadosti ustanavljati zadruge samo v oblakih, temveč morajo biti na dlani temelji. \se v tem članku izražene težkoče govore^proti temu. Naj raje raste iz malega veliko. Že obstoječe invalidske zadruge naj se združijo v svojo sre-dišno zvezo ter naj poskušajo najprej same napredovati, potem se bo vse drugo razvilo samo od sebe.
To bodo pa po našem principu dosegle le z akcijo na produktivnem polju. Ako pa upoštevamo današnjo konkurenco dela, bodo še tukaj zašle na marsikake težkoče.
Politične beležke.
Atentat na Mussolinna. V Bologni se ie vršila velika fašistovsko-militaristična proslava, katere se ie udeležil tudi Mussolini. Pri tel nriliki ie bil izvršen na Mussolinija atentat. Strel iz revolverja ie zadel v križec Mav-riciievega reda. ki va ie imel Mussolini nri-netega na orsih Tako ie ostal Mussolini ne-ranien. Od 4. novembra lanskega leta ie to že četrti atentat na Mussolinija. Bolognjski atentator ie 16-letni Anteo Zamboni. Množica fašistov ie atentatoria na licu mesta linčala in usmrtila. Tako se ie govorilo in nisalo nrve dni. Potem so začeli nastaiati dvomi in trditve. da Zamboni ni bil atentator, nevo fašist in gledalec snrevoda. Atentator o-1 da ie pobegnil. Vkliub temu rodbino Zamboniievo posebno očeta sedai mučilo. Mati oa ie zblaznela. Ali zgodilo se ie. da so nriieli v Franciji nolkovnika Ricciotti Garibaldija, ki se ie pokazal kot vohun fašistov in avent nrovokater. On ie organiziral z vednostio noliciie atentate. In tako pride sedai vprašanje ali ie sploh bil izvršen atentat, in če to ni zonet samo nalašč zato n are ten o da se da iavno možnost Mussolinlin zavladati z grozovitostim! in fa-šistovsko diktaturo. In ta se sedai izvaia v vsei grozoti Liudie si niso varni življenja. Zapira se. oregania ruši imetie — vse kakor veleva 2000-letna kultura, namreč začetek 2000-let-ne kulture Naivečia nesramnost fašistov in italijanskih današniih mogotcev na ie dejstvo, da Dreeaniaio slovenski živeli na Primorskem. Poslanca Wilfana so aretirali v Rimu, Pripravila se internacija odličnih narodnih slovenskih mož iz Primorja. Duhovnike-Slo-vence pretepajo, v Gorici so razbili slovenska društva. Lokale so pa zaplenili. Proti Franciji, kakor poročajo listi, se pripravlja Musso-liniiada z voino. Francija lim bo že dala, naj se samo repenčijo. Pa tudi Jugoslavija mora protestirati zoper nasilja napram Jugoslovanom v Italiji. Nettunske konvence se ne smejo uveljaviti. Tu gre za čast Jugoslovanov.
V Beograd» ie napeto. Baranta se za kompromis v vladi. Pašič ima zaupne konference, kako bo strmoglavil Uzunovič-Radiča. lizunovi ć zopet, drži roke krenko. Zmešniava je. a kako se bo izmotala se ne ve.
Za ooplavliene kraie se vlada ne briga. Toliko goria ie prineslo neurie a pomoči ni. Nujni predlog ie bil odklonien.
Liga Za zaščito državlianskih pravic. V Beogradu ie bila ustanovljena Liga za zaščito državlianskih pravic in za nomoč žrtvam re-akciie Ligajie izdala te dni proglas, v katerem nravi: Živimo v dobi. ko reakciia ne spo-štuie zakonov ki garantiralo državliamom svobodo govora in pisane besede Z vsemi mogočimi metodami pregamaio režimi onozi-ciio. Tekom tega leta ie bilo aretiranih okrog 300 oseb. ki so obtožene komunistične propagande a š~ do danes ni bil niti eden soien. Delavški sindikalni pokret se Protizakonito oregania. Zemlioradniški shodi se pogosto razbiiefo s oomočio noliciie in nienih plačancev. Tudi narodni poslanci so izpostavljeni oviram svobodnega kretania Policiia in od nie organiziram' neodgovorni elementi sn preprečili zborovanja Bobiča, bivšega radikalnega predsednika beogradske občine. Znano ie tudi. kako ie izgubil no krivici mandat Na-stas Petrovič. Celo zakon o lavnih nameščencih ie tak da mnogi eksponirani nasprotniki režima iz'gnbliaio službe in ostaiain brez kruha. Če ie kie. potem ie pri nas potrebna organizacija katere naloga bo:	1 boriti se proti
samovolii oblasti in zn zaščito državlianskih pravic: 2 da se zbere vse sile za izbolišanie higiieuskih razmer v jugoslovanskih zaporih in da se sneciielno uvede boliši režim v zaporih za politične krivce: 3. da se vodi borbo proti vsaki kršitvi 'zakonov: 4 da se dela proti vsakemu fizičnemu in moralnemu zapo-stavlianin in gmotnemu noronaščanin ooozici-ionalcev: 5. da se v konkretnih nrimenh kr-šenia zakona protestira v iavnosti proti takim metodam in se hh žigosa: 6. da se organizira
Mnenje o našem zadružništvu.
V	zadnjem času se je pričela v vseh pokrajinah v našem udruženju precej razvijati zadružna akcija vojnih žrtev. Idejno stran organizacijskega dela je invalidski zakon nekoliko zmanjšal, dasiravno je borba za to še vedno potrebna in mora obstojati.
Stopila je ospredje misel po samopomoči, z ozirom na slab položaj, ki ga je zasigural invalidski zakon.
Lastno gospodarsko zadružno delo hoče prinesti samopomoč.
Pričeli smo se polagoma razvijati v tem smislu, toda vprašanje je, ako bomo ustvarili nekaj uspešnega?
Mi nimamo gospodarsko močnih ljudi, povsod smo navezani na pomoč od drugih strani, zato je vsaka akcija pri nas težka. Toda veliko nas je, tako da lahko zberemo moči, ako se vsak zaveda organizacijskega smisla in po-< trebe. Najvažnejša, a najtežja je misel, kakšne temelje hočemo dati celi akciji. Pri tem je treba dobro poznati položaj naših članov, njihovo razpoloženje in prilike, ki vladajo pri nas. Po začetnici invalidskega zadružnega pokreta »Invalidski zadrugi A. D. v Beogradu«, se v zadnjem času pripravljajo razna nova osnovanja.
Napravila naj bi se »Centralna zveza vseh invalidskih zadrug«, dalje razne Pokrajinske zveze in mnogo krajevnih zadrug med našimi člani. Razposlani so načrti pravil in proti koncu tega meseca bo v Beogradu razmotrivanje tega vprašanja med za to določenimi delegati in strokovnjaki.
To stvar je treba temeljito premisliti s stališča invalidske gospodarske strani.
Načrt pravil je tu, toda dvomimo, če bo to prava podlaga uspešnemu zadružnemu pokretu.
Treba je izvzeti samo glavne pogoje, pa pride človek do dvomljivega zaključka.
Cela stvar je v bistvu neko drugo udruženje, ki bi obstojalo poleg našega sedanjega udruženja ali pa bi ga lahko zamenjalo. Program naše zadruge mora biti pred vsem produktivni. Invalid se skoraj ne more z ničemer drugim v zadružnem podjetju udejstvovati kakor s svojo fizično močjo in delom. Zato potrebujemo tako zadrugo, ki bo otvarjala predvsem delavnice, da bo. dala združenim invalidskim močem podlago, da jih izrabijo v svoj prid. S tem v zvezi mora biti pri naši zadrugi tudi konzum, ki mora v čim večji meri razpečavati invalidske produkte. To morata biti glavna pojma, vse drugo je postransko.
Razumljivo je, da spada med vse to tudi preskrba poljedelcev z orodjem in drugimi potrebščinami.
Čeprav se problem zadruge glasi tudi na druge panoge zadatka, mora stati produktivni problem v širšem obsegu detajliran na prvem mestu v naših pravilih.
V	sedanjem načrtu pa vidimo, da bo imela zadruga med svojim »Zadatkom« stvari, ki niso tako važne ali sploh niso prikladne za zadrugo.
Imenujmo na primer zbiranje podatkov o stanju invalidov, dalje poboljšanje zdravstvenih prilik, prosveto svojih zadrugarjev in celo dajanje podpor. Vse to je že v programu našega udruženja ali je pa zadeva države same v smislu invalidskega zakona.
Pri akciji, kjer gre za gospodarsko in produktivno udeležbo, tudi niso na mestu podpore.
Zadruga s takimi programi bi bila drugovrstno naše udruženje ali pa socijalno politična oblast.
Vsa denarna sredstva zadruge bi bilo treba votirati v produktivni namen, dokler ni dosežen.
Razumljivo je, da je treba gledati v produktivnem smislu v prvi vrsti na to, kar potrebujejo invalidi zase. Mi moramo biti pri snovanju naše zadruge odvisni največ od po-hroči od strani države, bodisi v obliki podpor ali Posojil.
Sredstva bodo na vsak način majhna, zato hh moramo obrniti za najbolj uspešno akcijo.
Ako je ne bomo našli, kmalu ne bo zadruge. Ali bosta invalid ali vojna vdova gmotno mogla kaj prispevati naši zadrugi? Plačala bosta delež in to je vse. Da bi mogla zadruga spraviti skupaj kapital z denarnimi vlogami od vojnih žrtev, je nepotrebno misliti. Z zavednostjo in pridnim štedenjem bi se res dalo spraviti marsikaj skupaj, toda ljudje z vsestranskimi potrebami in v bedi niso tako razpoloženi.
Po načrtu si misli naša zadruga pomagati s prisilnim štedenjem po 1 Din na mesec za vsakega člana družine. Stvar ima za seboj zelo veliko upravnih potreb, pa prav malo haska. Posamezni član bo prištedil na primer v 10 letih skupaj kapitalček 120 Din in kaj bo imel od tega? Res je, da bi svota pri velikem številu članstva za zadrugo vsak mesec pomenila veliko in veliko koristila. Toda vsak gleda kljub še taki požrtvovalnosti najprvo na svoj »jaz« in v prvi vrsti na svoje koristi.
Na vsak način ima prisilno štedenje v malih zneskih zelo koristen pomen; mora biti pa primerno organizirano. Imamo na primer pri nas že obstoječe zadruge za štedenje v malih zneskih, po načinu, da šteditelji drug drugega pridobivajo proti provizijam. Pri štedilnici za vojne žrtve se nam zdi sploh samo tako štedenje v malih zneskih mogoče, kajti velikih vsot ne bo nihče vlagal. Vendar mora biti pa stvar temeljito zamišljena in vendar v nekoliko večjem obsegu, tako da tudi šteditelju prinese koristi. Po našem mnenju bi bilo treba usvojiti en tak že obstoječ sistem drugih štedilnic. Od štedenja je odvisen potem še en zadružni problem in to je posojilnica.
Le ako je na razpolago dosti vlog, moremo misliti na dajanje posojil. Ako hoče najemati zadruga posojila, pa najsi bo od Narodnega fonda ali drugod in jih zopet dajati naprej, nima to nobenega gospodarskega pomena. Reflektirati samo na posojila ali pa podpore v ta namen, se nam ne zdi zadružno delo. To lahko dela tudi ministrstvo samo, ali pa udruženje.
Lahko si kdo misli, saj denarnih vlog zadruga ne bo prejemala le od invalidov, saj bo šel denarni promet skozi zadrugo tudi od drugih podjetnikov, kapitalistov in interesentov.
Po našem načrtu je mišljena zadruga izključno za vojne žrtve, zato nihče drugi ne bo imel interesa na naši zadrugi, ako ne bo njen član, ali pričakoval od nje koristi, da jo bo podpiral.
Ne vemo, kako si mislijo stvaritelji načrta pravil, korist od tega, če bi zadruga izplačevala invalidnino? Nekaj bi na vsak način na obrestih profitirala, toda ta ogromna akcija zahteva dela, ki bi na vsak način mnogo več stalo^
Če bi proti začetku meseca prejeli iz državne blagajne denar, bi ga morali takoj razposlati naprej, kajti invalidnine po zakonu nima nihče pravice zadržavati. In če bi člani na to pristali, kaj bi bilo potem, saj ta denar ne bi bil zadružni, kvečjemu ako bi postal hranilna vloga?
Pomisleki, ki jih v tem članku navajamo z ozirom na predvidevana zadružna snovanja in konference, se nam zdijo na vsak način potrebni temeljitega razmotrivanja. Mogoče, da smo zašli, saj nismo strokovnjaki in mi bomo soglašali z vsakim, ki nam nekaj koristnega in uspešnega pokaže in dokaže.
Reči moramo, da nekoliko znamo že čutiti, saj imamo, že v Ljubljani našo invalidsko zadrugo, ki bi zelo rada postala povzdignjena, toda imamo vendar zapreke in izkušnje.
Iz izkušenj pa vendar lahko povemo, da imamo največje upanje od vseh panog, ki jih tudi predvideva naša ljubljanska zadruga v produktivno zadrugo. Pokazalo se je. da invalid ne more z ničemer drugim dosti koristiti, zadružnemu pokretu kakor s svojo fizično zmožnostjo in delom.
To kaže naša razvijajoča se delavnica. Zdi se nam potrebno, da omenimo še eno stvar.
Načrt predvideva kar snovanje krajevnih (mesnih) in pokrajinskih zadrug in jih hoče združiti v »Savez«.
borbo nrofi reakciji na vseb oolirb in da se v nrvi vrsti iVvede akciia /a ukinitev vseb zakonov in zakonskih odredb v državi, ki so reakciionarne: 7. da se nomava vsem ooedin-cem in nübovim rodbinam ki bodo zanrti ali oreaaniani zaradi svoieva dela nroti reakciji. — Značilno deklaracijo so med drusrimi nod-oisali: dr. Jovan Cvijič, nredsednik akade-miie znanosti, dalie razni vseučili.ški orofe-sorii narodni noslanci in Dodoredsednik beogradske občine
Izmirievalna oolitika med Netučito in Franciio. Pretekli teden ie obiskal nemški ve-leooslanik v Parizu Hösch francoskega zuna-nieea ministra Brianda in se raztovarjal o tem. kako izvesti nroeram dogovorov sklenjenih v Thoiryju. Časopisje poroča, da na sestanku ni bilo ueotovlienevfl ničesar konkretnega. nač na i^ bilo doseženo mpd državnikoma sovlasno naziranie vlede možnosti sdo-razuma
Na Grškem so bile volitve. Zmatala ie republikanska stranka s 165 mandati. Guna-risti so dobili 65. metaksisti 47 in komunisti 7 mandatov.
Naše gibanje.
Radovljica. V nedeljo, dne 21. t. m. ob 3. uri boDoldne oriredimo v gostilni pri Koku (Predtre) srečolov, vinsko trgatev in še mnogo zabavnega, v korist revnim otrokom v voini oadlib tovarišev. Za mnogobrojni obisk se nriooroča odbor.
Krajevni odbor v Ptuin naznania svoiim članom in članicam, da ie finančni odsek mestne uorave v Ptuiu v svoii seir dne 19. oktobra t. 1. sklenil, da se izda za popolne in nretežke voine invalide dovolienie za brez-nPcno kooanie v mestnem konališču. Za vse druge^voine invalide in vdove na se dovoli Dolovično ceno. Listki se izstavliaio ori mestni blagajni, kjer se mora vsak izkazati z legitimacijo. to ie s člansko kniižico s sliko. Kooeü se bodo nakazovale od slučaia do slu-čaia. Kopališče ie odprto le vsak petek in soboto od 8.—20. ure.	-
Iz jeseniškega kota. Tudi letos je šolsko vodstvo osnovne šole dalo poviti vence, kateri so bili položeni na grobove vojakov na jeseniškem pokopališču. Na pobudo gospoda kaplana Krašne, so spletli tudi vence za zapuščene grobove na Hrušici. Tam leži lepo število ujetnikov tako Italijanov kakor tudi Rusov. Bili so med vojno v hišah, katere je železniško podjetje dalo napraviti, ko se je gradil karavanski predor. Toliko jih ie. bilo, da niti vsi niso imeli prostora v stavbah. Siromaki so morali prezebovati zunaj, seveda strogo zastraženi. Umirali so od lakote ker jim avstrijska uprava ni dala jesti. Da jih ni bilo treba nositi na pokopališče na Jesenice, so napravili pokopališče kar tam v neposredni bližini ujet-niškega tabora. Te grobove so torej šolski otroci okrasili z venci. Gori omenjenemu gospodu hvala za to. Ne razumemo pa, zakaj in po čigavi krivdi se letos niso uredili grobovi na vojaškem oddelku pokopališča na Jesenicah. Druga leta je to oskrbela občina, kar je tudi njena dolžnost. Udruženje invalidov ie razsvetlilo grobove, kolikor se je v nalivu razsvetliti dalo. Skupni pevski zbori pa so zapeli par ža-lostink pod vodstvom tuk. g. organista.
Žalni dan se je vsled ovire vršil mesto 19., v pondeljek 25. oktobra. Udeležbe na delavni dan pač ni bilo pričakovati razen vdov, kajti večina je zaposlena v tovarni in jim tako ni bilo mogoče priti k rekvijemu, ki se ie pel padlim vojnim tovarišem z Jesenic in okolice.
Naše pristojno sodišče 'v Kranjski gori silno počasi posluje, kajti od vseh reduciran-cev v tukajšnjem okolišu, katerih je okolu 30, je dosedaj prejel obvestilo en sam. Znan nam je samo en slučaj, lahko pa, da je prejel obvestilo še kdo, pa ne pride, da bi se odboru javil. Ko bo pa določeni rok zamudil, bo pa hodil okoli in tarnal, kaj mu je narediti, ker se mu je zgodila krivica. Na izrednem občnem zboru se je določilo, da je vsaka druga nedelja poslovni dan in to ve celotno članstvo. Vendar pa se le malokdo in malokatera posluži te ugodnosti kjer dobi vsa potrebna pojasnila o tekočih zadevah.
Občinski odbor na Jesenicah je silno trdih rok. Na ponovne naše prošnje, tako lani kakor tudi letos, nam niti odgovora ne da. Prosimo za podporo, saj bi prispevek šel itak zopet nazaj med jeseniške občane v obliki podpor najrevnejšim, za katere nima nihče drugi več srca kot samo še invalidska organizacija. Letos, kakor tudi lani smo prošnjo utemeljili s podrobnostmi, posebno letos smo upali, da bodemo uslišani, toda nič, na trda srca trkamo in zaman so naše prošnje. Seveda leta 1914 ni več in obljub, katere ste nam takrat dajali, ko smo odhajali v smrt, vi pa ste sedeli v zapečku, se
danes ne spominjate več. Prisiliti se vas ne da, to dobro vemo, vendar pa bi bilo zelo častno ako bi se odzvali z malim zneskom, saj pri proračunu, kot je jeseniški, bi se to nič ne poznalo. En tisočak gor ali dol. Le vzemite si za zgled sosednjo občino, ki je mnogo na slabšem ter je še vsled povodnji trpela, a vendar je darovala prav čedno vsotico, za kar-ji bodi na tem mestu izrečena najiskrenejša zahvala. Članstvo je radovedno, v kake svrhe se je vršilo zadnje popisovanje po občinskih uradih in sicer vseh, tudi onih, ki ne prejemajo državne »pomoči«, oziroma reduciranih invalidov.
Mesto pisarniškega uradnika II. ali III. kategorije pri okr. sodišču v Radečah je razpisano. Prošnje je vlagati do 1. decembra t. 1. na Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu.
Kompanjona, ki bi imel okoli 20.000 Din kapitala, išče oseba, ki bi rada otvorila nov dobroidoči kino. Ima vse potrebne aparate. Re-flektanti naj nujno vprašajo pri upravi našega lista.
Žalni dan. Oblastni odbor skupno s Krajevnim odborom v Ljubljani ima v smislu društvenih pravil žalni dan za padlimi in umrlimi borci v četrtek, dne 18. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne z žalno mašo v stolnici sv. Nikolaja. Vabijo se invalidi, vdove in sirote, da se v čim večjem številu udeleže maše v počašče-nje spomina padlih.
Dramatični odsek iz Ljubljane priredi igro »Tužna ljubav« v soboto, dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu v Trbovljah, v nedeljo dne 21. t. m. ob 5. uri popoldne pa v Hrastniku. Članstvo se prosi, da agitira za dobro udeležbo.
Trafika. Takoi se odda trafika v Vevčah štev. 44, oošta Dev. Mar. Polje, nrikladna za kakeea rokodelca, ki bi io lahko izvrševal oolev svoie obrti. Reflektanti vojne žrtve, ki razDolaearo 7. lokalom in Drimernim kaoita-lom nai se nemudoma iavilo v nisarni Udruženja vojnih invalidov. Krajevni odbor , v Liubliani.
Nove trafike. Na novo bo ustanovljena trafika ori Sv. Rupertu nad Laškim. Kosmati donos te trafike, bo znašal približno mesečno do 150 Din. — Dalie bo nova trafika v mestu Celje, in sicer na kraiu Gozdni del hiš. št. 1. Kosmati donos te trafike bo do oredvideniu znašal do 50 Din mesečno. — V mestu Celje, Klavna ulica bode istotako na novo voostav-liena trafika s oredvidenim mesečnim1 donosom 200 Din. (Tukai ie glavni pogoi za re-flektanta, da. si Dostavi lastno barako ali Da si zasigura v neposredni bližini orimeren lokal). — Voini invalidi in vojne vdove, ki se za nodelitev ene ali druge trafike zanimalo, se Doživljalo, da se zglase naikasneie do 18. t. m v nisarni kraievnega odbora Udruženja vomih invalidov v Celju. Invalidski dom, kjer dobiio tozadevne nadalinie informacije.
Druge novice.
Zgradba jadranske železnice. Kapital za zv-adbo jadranske železnice so nonudili naši vladi iugoslovenski izselienci iz Južne Amerike. Jadranska železnica ie Droračimiena na Det milijard dinarjev.
Tagore v Jugoslaviji. Slavni indijski pesnik Rabindranat Tagore obišče tudi Zagreb in Beograd, kier bo predaval o umetnosti.
Potrditev trboveljskega žuoalna. Po ča-soolsnih vesteh se ie oolitična uorava odločila. da n otrdi izvolitev g. Ignacija Sitaria za žunana v Trbovljah.
Književnost.
»Prerod«, glasnik za preporod in nravno povzdigo naroda. Izšla je 11. številka. Vsebina: Obvestilo. — Dr. Fr. Debevec: Kuga in strast.
—	Kriha: Konj modruje. — Prosvetno okrožje Kamnik: Sredstva za boj proti alkoholu. — Jeromen Karol: Nravni prerod in kultura (II).
—	Boris Grad: Skice z dežele. — Hinko Dru-zovič: Od greha pijanosti. _ Mirko Kunčič: Vseh mrtvih dan. — Pod drobnogledom. — Naš pokret. — Dopisi. — Drobiž. — Slovstvo. Celoletna naročnina Din 25. Uredništvo in uprava Poljanski nasip št. 10.
Zdravje.
Dlesni se gnoje. Prevri na četrt litra belega vina za grahovo zrno aloje in žlico medu, z gorkim izpiraj večkrat usta. To pomaga tudi za bolan jezik in okrepi zobe. Dobro je tudi izpiranje z gomilčinim čajem.
Na dlesni se gleda sploh premalo. Zdravi dlesni so pogoj za zdrave zobe; kadar popuste dlesni, se majejo zobje in jamejo izpadati, če se majejo živini zobje, ji utiramo v dlesni kisa, v katerem je prevrel nekaj žaj-belja in soli. Žajbelj na dobrem vinskem kisu pomaga
tudi človeku, če se mu majejo zobje. Posebno starajoči ljudje bi si morali izpirati usta večkrat z žajbeljevim ali gomiličnim čajem in utreti včasih malo žganja v dlesni.
Vred je kaj navadna bolezen na kmetih, kadar je treba delati po ves dan na hudem solncu. Glava boli, zbada v pasu, želodec je siten, mraz in vročina kuhajo bolnika. Navadno zdravilo so kisovi obkladki okoli pasa in glave. Se boljši je obkladek iz vrednjaka, namočenega v kisu in vživanje vrednjakovega čaja. Par dni počitka v hladnem prostoru, pa se poleže bolezen, ki je podobna malemu napadu solnčarice in ji pravijo v nekaterih krajih tudi ijenard. Pijača iz zrelega češminovega ali drenovega sadu je bila prejšnje čase pomoč za vročino v tej bolezni, zdaj jo nadomešča limonada. V hudih slučajih je treba poklicati zdravnika.
Raznoterosti.
Kakor v pravljici. Mlad francoski vojak, Roger Matter, odslužuje svoj vojaški rok pri mornarici. Izučen je za telegrafista in dodeljen k Marconijevemu aparatu. Nekega dne, ko je zopet sedel pri sprejemnem aparatu in čakal na brezžične brzojave, prične delati mehanizem in risati brzojavko: »Ogromna dedščina je pripadla gotovemu Rogerju-------« (vojakove možgane je blisko-
ma preletela misel: To bi bilo nekaj zate, Rogerček moj
----. — toda Rogerjev je veliko na svetu ...), »Rogerju
Matterju« (bog pomagaj, nazadnje bo pa le zame — toda vrag vzemi vse skupaj, tudi Matterjev je dosti na zemlji), »in prihaja iz Amerike« — nadaljuje brzojavka — (to je čudno, vzdihuje vojak, saj imam v Ameriki mater, katere niti ne poznam) — »ter znaša 600.000 dolarjev ali 24 milijonov frankov« (ne, to že ne bom jaz, to mora biti kak drug Roger Matter). Toda brzojavka javlja dalje: »Zapuščina izhaja od matere Rogera Mattera, ki se je pred leti ločila od svojega moža in mu zapustila edinega sina, ko je odšla v Ameriko iskat sreče, katero je tudi našla. Toda njen sin je n; videl nikdar več.« Telegrafistu se vse vrti v glavi. Vse je v redu. Ime, mati, ločitev in pot v Ameriko-------Zadnji dvom pa od-
stranjuje zadnji stavek brzojavke: »Roger Matter pa bo svojo ogromno zapuščino lahko prevzel šele po enem letu, ko postane polnoleten in odsluži svoj rok pri francoski mornarici.«
»Povejte mi, kako se pišem?« Med grozne in, žal, resnične zgodbe iz svetovne vojne spada tudi nastopen dogodek, ki se je pripetil te dni na kongresu ameriških legijonarjev v Filadelfiji. Na zborovanju se je zbralo okoli 10 tisoč bivših borcev. Ko je bil kongres v najlepšem teku, je skočil na govorniško tribuno mlad mož in je zastavil prisotnim zborovalcem pretresljivo vprašanje: »Tovariši, ali mi more kdo od Vas povedati, kdo sem? Zovejo me »Jerry Tarbot«, toda tako se ne pišem. Pred tremi leti sem izgubil spomin. Želel bi najti mater in očeta ter svoj dom. Ali mi more kdo povedati, v kateri četi sem služil in kakšen je moj naslov? Prosim, odgovorite mj na ta vprašanja.« V zborovalnici je nastala grobna tišina. Vsi kongresisti so uprli svoje poglede v nesrečnega bojevnika, ki je stal na govorniškem odru in se obupno oziral na okoli. Vsak je vrtal po svojem spominu, primerjal, iskal, toda posvetilo se je samo enemu. Benjamin Sprany je bil tisti, ki je naposled odgovoril: »Mislim, da poznam tega tovariša!« Potem je pojasnil, da je po njegovi sodbi nesrečni bojevnik služil v 16. četi mornarjev. Toda tudi on se ni več spominjal tovariševega imena. Predsednik kongresa je takoj zaključil zborovanje in se telegrafično obrnil na generalnega adjutanta mornariškega korpusa, da mu nemudoma pošlje seznam mornarjev 16. čete. Tako bo nesrečna žrtev svetovne vojne Jerry Tarbot nemara doznal svoje pravo ime in našel iskano obitelj.
»Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Po-{ganski nasip 10./17 pošlje vsakemu naročniku »Vojnega invalida« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Stanko Tomc.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Zanjo odgovarja: France Štrukelj.
Vzajemna pomot
posojilna in gospodarska zadruga
r. z. z o. z.
v Ljubljani, šentpeterska vojašnica
sprejema hranilne vloge, daje posojila v gospodarske svrhe vojnim žrtvam.
Priporoča svojo novootvorjeno krojaško delavnico za izdelavo vseh krojev po najnovejših modah. Invalidi, vdove in sirote dobe primerni popust. Sprejema tudi popravila oblek, izdelavo konfekcije in vsa druga krojaška dela.
mmmmmmmmmmmmmmmmmmrwmmmmmw