GLASILO DELOVNEGA KOLEKIJVAUIOSTROJ LETO VIII. LJUBLJANA, FEBRUARJA 1967_ŠTEVILKA 2 Reorganizacija ZK v Litostroju Nekaj misli ob letni konferenci ZK v našem podjetju Reorganizacija Zveze komunistov kot enoten proces preobrazbe ima dva vidika. Formalni vidik se kaze v spremembi strukture članstva osnovnih organizacij, v spremembi obsega osnovnih organizacij, v prilagoditvi osnovnih organizacij osnovnim proizvodnim enotam itd. Drugi vidik reorganizacije pa je kvalitativnega značaja in pomeni, da je treba Zvezo komunistov idejno-politično regenerirati, tako da bodo načela in organizacijski posegi dobili značaj globlje kakovostne spremembe glede na sedanje stanje, pa naj gre za razmerja, organiziranje ali miselnost in družbeno-politično delovanje komunistov. Letos na dopust v ČSSR ? Skoraj neopazno se nam umika zima in bliža se čas, ko začnemo razmišljati o letnem dopustu. Vsakokrat si ob teh mislih prikličemo v spomin dneve, ki smo jih preživeli v preteklem letu v planinah, na morju, na potovanju ... In zmeraj rečemo: »Bilo je čudovito!« Potem pa delamo načrte vnaprej, si želimo še lepših počitnic, lepšega vremena, več sonca in kopanja. Nekateri se vračajo kot ptice selivke v »svoja« letovišča, drugi pa si želijo v nove kraje, novih doživljajev in srečanj z novimi ljudmi. Kam letos? V sindikalni podružnici podjetja so bili pred kratkim razgovori o zamenjavi počitniških kapacitet s češkim podjetjem »ZVVZ« — Milevsko. To podjetje, ki zaposluje na Češkem in Slovaškem približno 10.000 ljudi, nudi namreč izmenjavo počitniških kapacitet v červeni ob VItavi ali v planinskih domovih v Krkonoših in Tatrah. Izmed vseh ponudenih počitniških kapacitet je za nas verjetno najbolj privlačna in interesantna Červena ob VItavi. Tam je namreč njihov rekreacijski prostor ob umetnem jezeru VItave. Ob tem jezeru imajo delovni kolektivi počitniške domove za tedenski in letni dopust svojih delavcev. Podjetje »ZVVZ« Milevsko ima v Červeni ob VItavi v lepem borovem gozdičku 25 vveekend hišic s tremi ali štirimi posteljami. To podjetje nudi v sezoni dve ali tri vveekend hišice, kar je odvisno od povpraševanja in potreb našega kolektiva, v zamenjavo za enake kapacitete v naših počitniških domovih na morju. Kako izgleda Červena? Ob umetnem jezeru je travnata jasa, primerna za športne igre z žogami in igrišče za otroke. Restavracija ima čitalnico, prostor za družabne igre in ploščad na prostem za večerno razvedrilo in ples. Na voljo je tudi motorni čoln, s katerim vas prijazni upravnik za malo denarja odpelje na dveurni izlet po VItavi navzgor in navzdol, v bližnji Zvikovv in čudoviti grad Oriik, zvečer pa še sam zaigra na harmoniko in zapoje najlepše češke pesmi. Če se ne želite kopati v VItavi (poleti okoli 20 °C), so iz Červene možni krajši izleti v okolico: Pisek, Tabor, Trebon (športni center za vodne športe), Hluboka (najlepši grad z umetniškimi zbirkami) ali na ribolov na ribnike, ki jih tod ni malo, ali pa celo v Plzen na ogled znamenitega mesta in na čašo odličnega piva. Avtomobilisti bodo prav gotovo izrabili priložnost za enodnevni izlet v glavno mesto ČSSR — zlato Prago (okoli 90 km), drugi pa se bodo odpeljali v Marijanske Lažne ali sosednje znamenite Karlove Vary. Vsi, ki se zanimate za letovanje v ČSSR, lahko dobite potrebne informacije v vodstvu počitniških domov pri tov. Kožuhu, kjer so članom kolektiva na ogled tudi slike rekreacijskega centra Červene. Razobesili so jih tudi na oglasni deski pri glavnem vhodu v tovarno. Ker prihaja v procesu, kot je reorganizacija politične organizacije, do kroženja različnih, na hitrico improviziranih idej in formul, stališč in presoj, ne moremo podati dokončne opredelitve oblik delovanja reorganizacije v naši delovni skupnosti. Poskušamo lahko opredeliti le nekatere izmed konkretnih oblik skozi prizmo vprašanj, pomembnih za našo delovno organizacijo, bodisi dolgoročno ali kratkoročno. Formalni vidik reorganizacije smo izvedli z združitvijo nekaterih osnovnih organizacij, tako da se pokrivajo s proizvodnimi enotami ali službami. To spremembo je narekovala dosedanja zaprtost osnovnih organizacij, v katerih se je razpravljalo o vseh problemih, ki so se pojavljali, ne samo v okviru konkretne osnovne organizacije, temveč tudi podjetja kot celote. Glavna značilnost teh razprav je bila v tem, da so se spuščale v strokovnost, politične ocene pa so bile pri tem nepomembne in postranske. Tovarniški komite ZK bo nedvomno moral spremeniti svoje oblike dela po formalni plati. Že deprofesionalizaci j a sekretarja komiteja ZK narekuje spremembo strukture članov komiteja in način komuniciranja z osnovnimi organizacijami. Formalni vidik reorganizacije izvira tudi iz statuta, ki omogoča različne neformalne oblike sestajanja komunistov glede na konkretne probleme. Osnovna oblika delovanja, sodelovanja in življenja članov ZK pri nas bi bila v okviru tako imenovane problemske interesne skupine. V okviru takih skupin bi se sestajali komunisti k razpravljanju o problemih z določenega področja. Ko bi se člani ZK opredelili za neko problemsko področje, bi bili za določeno obdobje vezani na aktivno delo v skupini. Določen organizacijski problem bi pri tem imel seve tudi sekretariat osnovne organizacije v razmerju do članov. Vsebinski pomen reorganizacije pa je tesno povezan z vlogo člana ZK kot idejne sile v organih samoupravljanja, na delovnem mestu, v okviru neformalne skupine in drugje. Pomembnost člana naj se pokaže v demokratičnem boju mnenj za najnaprednejše rešitve. V procesu reorganizacije se pojavlja tendenca vztrajanja pri formalni reorganizaciji, kar se običajno zreducira na iskanje organizacijskih rešitev dela komitejev in osnovnih organizacij. To bi terjalo spremembe samo v vrhu, ne pa pri članih. Če naj reorganizacijo ZK pojmujemo kot kvaliteten proces, potem je treba izhajati iz članstva in krepitve njegove idejno teoretične in politične osnove. Naš zadnji pregled dela osnovnih organizacij ZK v Litostroju dopolnjujemo še s temle poročilom. Osnovna organizacija gospodarsko komercialne službe je po razpravi in poročilu na letni konferenci sprejela tele sklepe: 1. Metode dela a) Člani ZK morajo v bodoče bolj aktivno sodelovati v celotni problematiki podjetja, posebno pa na področju svojega sektorja. Ta aktivnost naj bi bila v obvezni udeležbi na sestankih osnovne organizacije, v razpravi po postavljenem dnevnem redu, v živahnejšem sodelovanju za reševanje problemov družbeno političnih organizacij, kakor tudi, da se v organih samoupravljanja več kot doslej borimo za prevlado stališč na ravni interesov celotnega kolektiva, obenem pa obsodimo vse, ki se zavzemajo za rešitve po ožjih lokalnih in osebnih interesih. b) Člani ZK, ki so v našem strokovnem vodstvu, morajo biti osebno odgovorni za potek poslovanja in proizvodnje v njihovem resorju. V bodoče bodo vodstveni člani ZK dobivali od osn. org. ZK predloge za izvajanje izboljšav v poslovanju in proiz- Praksa namreč kaže, da smo komunisti v Litostroju nekoliko slabotni v politični oceni pojavov, dogodkov in gibanj. Enako je seveda s predvidevanjem dogodkov s pomočjo politične analize. Strokovnost naj nam služi le kot osnova za politično delovanje. Usposobiti člane ZK za to, da bodo sposobni tudi politično ocenjevati, pa je naloga izobraževanja, ki bo dobila v okviru družbene organizacije ZK poseben pomen. Velik poudarek v procesu reorganizacije bo potrebno dati tudi oblikam informiranja članstva in vprašanju javnosti dela. Problem strukture ali socialnega sestava članstva bo po našem mišljenju odpadel, če bomo dosledno izpeljali delo interesnih problemskih skupin. Ker smo se procesa reorganizacije za zdaj lotili šele s formalne plati, je težko govoriti o vsebinskih spremembah. Mislimo, da bo življenje komunistov, zlasti po letni konferenci v februarju pokazalo vso pestrost, angažiranost in oblike delovanja. Na tej osnovi bo mogoče analizirati uspešnost novih oblik delovanja v procesu reorganizacije. Vladimir Kovač vodnji, boljši organizaciji in rešitvi kadrovskih problemov znotraj svojega območja dela in bodo pred osn. org. ZK odgovorni za izpolnjevanje nalog kot člani ZK, ne glede na njihovo funkcijo v podjetju. c) Od slehernega člana ZK je treba zahtevati obvezno spoštovanje načela demokratičnega centralizma; večinska odločitev osn. org. ZK o posameznem vprašanju je obenem obveza članov ZK za izvajanje sklepa in zavzemanje stališč na osnovi tega sklepa v vseh družbeno političnih in samoupravnih organih, pa tudi na razpravah o tem vprašanju v strokovnih službah in kolegiju. 2. Poslovanje in proizvodnja a) Naše skrite rezerve so nedokončana proizvodnja. V tej smeri mora osnovna organizacija ZK razpravljati o načinu za zmanjšanje nedokončane proizvodnje, na katero vplivajo ne samo proizvodni obrati, ampak deloma tudi PPB, MB in GRS. Rešitev tega problema moramo podati vodstvenim članom ZK z zahtevo, da podrobno analizirajo stanja in v predvidenem roku postopno odpravijo nedokončano proizvodnjo, ki težko bremeni naša finančna sredstva. Hkrati je treba usmeriti akcijo naših članov ZK v DSP in UO podjetja, da se postavi problem na dnevni red samoupravnih organov. b) Pristopiti k metodičnemu in planskemu razvoju za izboljšavo projektov, naprav in proizvodov v našem proizvodnem programu zaradi ekonomičnosti in sodobnosti projekta in konstrukcije, kar bo obenem dobra priprava za bodoče ostrejše prodajne pogoje in našo konkurenčnost na domačem in tujem tržišču. c) Koordinirati sistem in način kalkulacij v oddelku predkalku-lacij PPB in interne kalkulacije v tehničnem sektorju, kar povzroča velike težave pri podajanju realnejših predkalkulativnih cen, obenem pa omogoča vsako primerjavo predkalkulacije in tehnične kalkulacije za posamezno komisijo. S tem v zvezi je potrebno poudariti posebno vlogo pravilnika o delitvi čistega dohodka. d) MB naj se strogo drži rokov in to pod najboljšimi pogoji za dobavo materiala, ki jih določi PTO, zaradi nemotenega odvijanja proizvodnega ciklusa. GRS naj neprekinjeno spremlja in pravočasno signalizira povečanje v vezavi naših obratnih sredstev (nedokončana proizvodnja, odvečne zaloge materiala ipd.); obenem naj podaja predloge za njihovo zmanjšanje ali odpravo. e) Potrebno je organizirati in predlagati določeni način prodaji (poslovnica PU), kako preskrbeti konstantno delo livarni sive litine in jeklene litine. Obveza vodstvenih članov ZK v komerciali je, da predvidevajo zasedbo kapacitet naših MO. f) Prodaja mora usmeriti svoje delo po rezultatih danih ponudb. Izgubljene posle mora analizirati in podati razloge neuspeha (visok vkalkuliran dobiček, visoka lastna cena, neekonomičnost projekta, neugodni prodajni pogoji, dolgi dobavni roki in drugo). 3. Samoupravljanje a) Strogo je treba ločiti vodenje od samoupravljanja, kar velja še posebej za vodstvene člane ZK. b) ODS mora prek sindikalne organizacije sklicati zbor volivcev najmanj dvakrat na leto. Osnova za razpravo in rešitve, ki jih prinaša ODS, ne more biti samo subjektivno mnenje člana ODS, izvoljenega od njegovih volivcev, ampak se morajo upoštevati tudi zahteve samih volivcev. c) Člani ZK v strokovnih vodstvih in vodstva družbeno-politič-nih organizacij morajo obvezno prisostvovati vsaki seji ODS. d) Člani ODS ali DSP, ki so obenem člani ZK so osebno odgovorni osnovni organizaciji ZK za pravilnost dela ODS ali DSP, kakor tudi za način rešitve problemov, ki so v pristojnosti ODS ali DSP. e) Naloga osnovne organizacije ZK je, da bo v organih samoupravljanja zastopana tudi mladina. 4. Sindikat a) Osnovna organizacija ZK mora nuditi potrebno pomoč sindikatu na našem območju ter zahtevati od vsakega člana ZK, da vse akcije sindikata podpre in v njih tudi sodeluje. b) Za delo sindikalne organizacije na našem območju so s svo- (Nadaljevanje na 2. strani) STROŠKI ZA ČASOPIS »LITOSTROJ« V LETU 1966 Izdatki: Ndin Računi ČZP Primorski tisk, Koper 58.763,80 Prevozi (SAP) 208,— Računi PTT Ljubljana 1.896,— Kolportaža na terenu Litostroja 2.320,16 Vezava letnika 1965 265,— Honorarji 9.688,20 Skupaj : novih dinarjev 73.141,16 Delo osnovnih organizacij ZK Sklepi samoupravnih organov Ali je to prava pot? Naši bralci so lahko že opazili, da se zelo neradi spuščamo v polemiko z avtorji pavšalnih obdol-žitev ali natolcevanj na račun našega podjetja. Le na konkretne očitke smo navadno zmeraj odgovarjali — seve samo z navajanjem dejstev. Tak je bil primer s HE Peručico, ki je vsem še v dobrem spominu. Podoben primer je bil tudi z novinarskim poročilom iz Tunizije. Primerilo pa se je že lani, da je neko novinarsko poročilo s sestanka enega izmed naših obratnih delavskih svetov mrgolelo natolcevanj iz nekritičnih in nepreverjenih izjav diskutantov, ki smo jih seve imeli le za poulična natolcevanja, saj se novinar (tedaj novinarka) ni objektivno niti toliko potrudil, da bi po magneto-jonskem zapisu hkrati povzel tudi odgovore na obtožbe posameznih diskutantov, kaj šele, da bi jih skušal preveriti tudi sam, ko je vendar imel za to vse možnosti. Še hujši (se pravi: še manj odgovoren) primer pa smo ugotovili sredi januarja, ko se je s predsodki proti našemu podjetju obremenjen novinar (tudi to pot novinarka, ki so ji sicer vrata v naše podjetje zmeraj odprta — že zaradi časopisa, ki vanj piše) zatekel k čudni metodi posrednih natolcevanj na naš račun. V očitni vnemi, da nas posredno »ošvrkne« (če že ne oblati), si je ta novinarska glava izbrala kaj nenavadno pot. Ni prišla, recimo, k našemu generalnemu direktorju, da bi mu iz oči v oči postavila tole vprašanje: »Se vam ne zdi, da se na primer Litostroj lahko na hitro proizvodno preusmeri? Verjetno veste, da je sedaj v precejšnjih težavah.« — (Sic!) Ne, s tem vprašanjem se je — mimogrede! — obrnila na samozadovoljnega direktorja neke tovarne, ki nima z našim podjetjem nič skupnega! In kaj je ta nadobudni direktor, ki je v svojih prejšnjih odgovorih na vprašanja novinarja (ali novinarke) pel samo hvalo o svojem podjetju, odgovoril na gornje vprašanje? Najprej zelo poučeno in strokovno: Po mojem bi se Litostroj lahko preusmeril, recimo, v proizvodnjo »sestavnih delov za buldožerje, ročne kosilnice in bager-je«. Brž nato pa nam jo je takole zasolil: »Toda ravnokar sem zvedel, da se je za Litostroj že našla druga rešitev. Podprla ga bo Zvezna investicijska banka (!), ob sedanjem programu. Koliko časa, ne vem. Mislim pa, da gre za izjemo, ki potrjuje naše novo pravilo: podjetje, ki nima in ne najde gospodarskih perspektiv, naj ne zavira družbenih prizadevanj po učvrstitvi gospodarstva, zlasti še, če delavci ne zaslužijo niti za najnujnejše življenjske potrebe.« Tako se nam ta direktor — — hkrati z novinarjem (ali novinarko) — ne predstavi le kot nepoučen informator (ali dezinfor-mator) o našem podjetju, saj bi vsaj beograjsko gospodarsko banko lahko pravilno imenoval, temveč celo — strmite! — kot prostovoljni kandidat za likvidatorja našega podjetja,.. Na takšne izlive novinarskih peres in direktorskega jezika se res ne želimo spuščati v polemiko z nikomer od obeh. Upravičeno pa lahko vprašamo: Ali je to prava pot informiranja javnosti o nekem podjetju? Ali se res mora ljubljanski novinar za informacije o Litostroju obrniti na neko drugo tovarno in ali direktor te tovarne ne ve, da bi takšno radovednico vendarle kazalo napotiti z njenim vprašanjem o Litostroju na direktorja tega podjetja (saj ga imamo!), kakor bi vsak direktor Litostroja prav gotovo storil, če bi ga kak radovedni novinar vprašal, recimo, o neki drugi tovarni, pa naj bi bila njegova sodba o tej pozitivna ali negativna. Verko DS Na 15. redni seji dne 30. 1. 1967 je DS sklenil, da bodo ponovno razpravljali o problematiki količinskega plana v MO in glede na obstoječi položaj sklenil, da se potrdi količinski plan za jeklo-livarno v višini 2100 t, vendar se bo k problematiki ponovno povrnil po preteku 6 mesecev in po potrebi podvzel nove ukrepe, medtem ko se za spodaj navedeno stanje zahteva takojšnje ukrepe: a) Število zaposlenih v livarni jeklene litine in livarni sive litine je previsoko glede na sprejeti količinski plan, zato bo nujno potrebno obstoječe število zaposlenih v teh obratih znižati tako, da bi ohranili strokovno še vedno ustrezno strukturo kadra in zadržali kondicijo livarne jeklene litine in livarne sive litine. Dosedanje analize kažejo, da bi morali odpustiti in premestiti okoli 100 delavcev. b) Kljub zgoraj navedenemu ukrepu bo število zaposlenih v livarni jeklene litine še vedno večje, kot ga zahtevajo planske obveze. Zato je treba najti način, kako plačevati zaposlene, ne da bi vse breme takega plačevanja prevzemali MO. Sklene se, da ti stroški obremene podjetje kot celoto. c) Pojača se akvizicija naročil v tem smislu, da se: — pripravi plan potencialnih naročnikov in ustreznih osebnih obiskov ter pismenih stikov; — vodilno osebje MO nudi pri teh akvizicijah svojo osebno pomoč ustreznemu referentu prodaje; — kolikor je mogoče, naj se pri iskanju naročil pritegnejo v večji meri organizacije kot so: ŽELJ-POH, METALKA in SMELT. d) Povečajo naj se naši komercialni napori pri tistih interesentih, ki so kupci naših končnih izdelkov. S tem bomo zagotovili posel ne samo za metalurške obrate, temveč tudi za ostale obrate v Litostroju. Izgleda, da bo sedanjemu pomanjkanju naročil v MO lahko sledilo tudi pomanjkanje naročil naših finalnih izdelkov. Komercialnega direktorja pooblaščajo, da vodi tako prodajno (Nadaljevanje s 1. strani) jo aktivnostjo in vplivom odgovorni vsi člani ZK, posebno pa tisti, ki so obenem člani sindikalnega odbora. c) Dolžnost osnovne organizacije je usmerjati vodstvo sindikata, da spremlja posamezne odnose med člani sindikata, odnose med strokovnim vodstvom in člani ter obratno. Posebno pozornost je treba posvetiti odpravi kakršnihkoli osebnih privilegijev in birokratskega poslovanja. d) Socialna skrb za delovne ljudi mora biti osnova v programu dela sindikalnega odbora in v tej smeri morajo vsi člani ZK dati vso podporo in pomoč pri iskanju socialno ogroženih članov sindikata. 5. Problemi mladine a) Osnovna organizacija ZK mora v bodoče posvetiti večjo pozornost mladini s primemo skrbjo za rešitev njihovih problemov, pa naj bo to z materialne ali socialne strani, pa tudi perspektivnosti na delovnem mestu. b) Naše idejno politično delovanje med mladimi ljudmi mora biti bolj intenzivno. c) V soglasju s komitejem ZM je treba formirati mladinski aktiv s podaktivi v MB, GRS in PPB. Posebno pomoč je treba nuditi mladini pri določanju in ost-varitvi predvidenega programa dela. d) Naloga osnovne organizacije ZK je, da za prihodnje volitve v organe samoupravljanja, posebno pa v ODS poskrbi, da bodo zastopani tudi mladi člani naših sektorjev. politiko v prodaji ulitkov, ki zagotavlja povprečno doseganje lastne cene. e) Projektantski oddelki naj preusmerijo zvarjene konstrukcije, kjer je to možno in upravičeno, na ulite. f) Odgovorne službe naj pregledajo strukturo naših lastnih cen modelov in ulitkov, ki se sedaj formira na bazi porabljenih Nč, kar pa ne zagotavlja realnega zajemanja stroškov. Primer: pri majhnih modelih je razmerje ur nasproti materialu povsem drugačno kot pri velikih modelih, tako da so veliki modeli prepoceni, majhni pa.predragi. g) Usluge modelne mizarne naj poskušajo plasirati kot blagovno proizvodnjo. 2. Po predhodni razpravi na UOP je DSP potrdil poslovnik samoupravnega telesa, ki deluje kot organ, ki ga je DSP postavil, da zagotovi enotnost pri nadaljnji izvedbi analitične ocene delovnih mest (AODM) in izpopolnitvi načina delitve po delu z ustreznimi pooblastili, kakor izhajajo iz pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Člani samoupravnega telesa: 1. inž. Viktor Nolimal, PE FI — predsednik 2. dr. Branko Alujevič, KS — namestnik predsednika in člani 3. Vinko Kabaj, PE PK 4. Ivan Pogačar, PE FI 5. Franc Kostevc, PE MO 6. Miro Zupanič, PE PK 7. Marjan Ercegovič, EAS Namestniki članov: 1. Emil Vogrič, TKB 2. inž. Janez Barlič, PE OO 3. Alfred Kramer, PPB 4. Janez Virag, PE PK 5. Marjan Miklavčič, PE OO 3. DSP je na predlog CTB re-aktiviral v smislu Zakona o revalorizaciji osnovnih sredstev nekatere naprave in predmete v skupni vrednosti 166,880.100 Sdin v osnovna sredstva, kar predstavlja 10 odstotkov vrednosti od sredstev, ki jih v razdobju 4 let formirajo investicijsko vzdrževanje, študij in raziskave, osvajanje nove proizvodnje in prototipov ter tuje storitve, vrsta stroška 28. 6. Ideološko-politično delo a) Za vse člane ZK je treba poudariti dolžnost za individualno ideološko-politično izobraževanje, kar terjajo od nas nova ekonom-sko-politična situacija in spremembe v gospodarstvu in družbi zaradi gospodarske reforme. b) Od vseh članov ZK je treba zahtevati obvezno udeležbo na vseh predavanjih ideološkega izobraževanja, ki jih bo organiziral tovarniški ali občinski komite. 7. Sprejem v članstvo ZK a) Izvajanje pravilne politike sprejema v članstvo je potrebno zagotoviti le z neprekinjenim dolgoročnim in sistematičnim delom posameznih članov ZK, kakor tudi celotne osnovne organizacije. b) S pridobivanjem zaupanja nečlanov z našimi objektivnimi nastopi in stališči o vseh pomembnih vprašanjih, kakor tudi z zastopanjem politike pravilnega nagrajevanja po delu, z borbo proti privilegiranosti in familiar-nosti, s pravilnimi odnosi in večjo skrbjo za težave in probleme delovnega človeka, bomo pripravili dobro osnovo za programski sprejem novih članov ZK, tako po kvaliteti, kakor tudi kvantiteti. c) Posebna naloga osnovne organizacije je, da pomlajuje svoje vrste iz organizacije ZM, kajti v sedanji sestavi naše osnovne organizacije ZK žal ni niti enega mlajšega člana, četudi je na našem območju okoli 60 članov ZM. Na temelju teh sklepov si je osnovna organizacija ZK gospodar-sko-komercialne službe postavila svoj program dela za leto 1967. 4. Pritrdi se predlogu CTB za zmanjšanje koeficienta revalorizacije za skupino sredstev »stavbe« za 20 % skladno z izračunom po pooblastilu na podlagi zakona o koeficientih in osnovi za revalorizacijo sredstev delovnih organizacij (Ur. list SFRJ št. 47/66). 5. DSP odobri naslednje odpise neizterljivih terjatev: »Brodogradilište Split«, Split 12,029,90 Ndin, »Metalna«, Maribor 112,55 Ndin, »Mesokombinat Srbija«, Velika Plana 87,78 Ndin, »Društvo SLOBODA, čačak 72,92 Ndin, Boris Udovč 604,60 Ndin, Brezovšek Andrej — Černe Maks 64,98 Ndin, Glavaš Rudo 0,60 Ndin. 6. Odobri se prenos zemljišč, s katerimi je doslej razpolagalo podjetje, na pristojno upravno oziroma pravno telo skupščine občine Ljubljana-šiška po ceni Sdin 200 za površinski meter, kakor je potrebno za vzpostavitev posamične uporabne pravice pri gradnji garaž s strani članov te delovne skupnosti oziroma imetnikov stanovanjske pravice v stavbah v okviru stanovanjske graditve podjetja. 7. Odobri se predlog FRS za podaljšanje roka za predložitev zaključnega računa za leto 1966 in sklene, da se pri službi družbenega knjigovodstva zaprosi za Tržaški časopis »Gospodarstvo« je dne 27. januarja objavil članek z naslovom »Poslovno združenje Smelt se uspešno uveljavlja v Jugoslaviji in na tujem«, katerega del objavljamo: V zadnjih dveh letih se je to poslovno združenje uvrstilo s svojimi naročili in uspešnim poslovanjem na domačih in zunanjih trgih in med najpomembnejša jugoslovanska poslovna združenja strojne industrije na obeh specifičnih področjih svojega delovanja. Po razdelitvi dela in specializaciji v podjetjih, ki so njegovi člani in ki se ponašajo z odličnimi domačimi in svetovnimi referencami na področju opreme za metalurško in kemično industrijo, kakor tudi na področju industrijskega transporta, ,Smelt’ lahko nudi vsem interesentom sodobno gradnjo objektov, in to od gospodarskih ekspertiz, znanstvenega proučevanja, določanja tehnologije, izdelave idejnih rešitev, glavnih projektov in izgradnje pa do vežbanja kadrov in spuščanja v pogon. »Smelt« nudi interesentom tudi vse posvetovalne usluge. Pri tem se opira na velike izkušnje svojih članov in znanih tujih partnerjev, s katerimi sodeluje. Zaradi ustreznih zmogljivosti svojih članov lahko nudi tudi posamezne stroje in naprave, ki jih člani lahko izdelajo ali po svoji dokumentaciji ali dokumentaciji naročnikov, pa tudi vse druge usluge investicijskega pomena (kot študije, projekte, montažo, nadzorstvo, oblaganje industrijskih peči ipd.). Vse te raznovrstne usluge, ki prihajajo v poštev tako posamično kakor pri projektiranju kompletnih objektov, omogoča specializacija članov, ki jih lahko razdelimo na tri skupine: v prvi so največja jugoslovanska podjetja strojne in elektrostrojne industrije, ki imajo tudi svoje projektivne biroje; v drugi so specializirane projektivne organizacije; v tretji pa podjetje za izvajanje raznih instalacij in montažnih del. Investicijska oprema članov poslovnega združenja »Smelt« se že dolgo pojavlja in uveljavlja ne le v Jugoslaviji, temveč tudi zunaj. Med najpomembnejšimi zaključenimi posli je n. pr. oprema kompletne železarne v Rajasthanu v Indiji, ki jo je kot nosilec posla sklenil »Litostroj«, sodelovali pa bodo v njem tudi drugi člani »Smelta« (predvsem Metalna, R. Končar in Dju- podaljšanje predložitve do 28. II. 1967. 8. Na obrazložen predlog FRS glede ruskih turbin sprejme DSP naslednje sklepe: Takoj je treba pozvati jugoslovansko investicijsko banko v Beogradu prek Splošne gospodarske banke v Ljubljani, ki jo pravno veljavno zastopa, naj v 14 dneh sestavi komisijo, ki naj dokončno likvidira obstoječi problem kreditnih razmerij za te turbine tako, da zadevni kredit Litostroja stornira in obremeni za te stroške banko v Beogradu, oziroma kakor koli drugače razbremeni Litostroj zadevnega fi-načnega bremena. Zvezna banka naj povrne Litostroju vse stroške, ki jih je utrpel glede na zadevni kredit starih din 55,000.000. Neprodane turbine naj se odpišejo oziroma razvrednotijo, nakar jih banka kot nosilec posla proda Litostroju za staro železo po tržni ceni. Po preteku roka za sestavo oz. sklicanje komisije, kot jo je treba predlagati, naj se naši zahtevki nasproti posojilodajalcu JIB v Beogradu oziroma njegovemu zastopniku Splošni gospodarski banki v Ljubljani uveljavijo s tožbo pri Višjem gospodarskem sodišču v Ljubljani, če posojilodajalec pravočasno ne bi ukrepal glede na predlog za postavitev in sklicanje komisije. ro Djakovič). Vrednost tega posla, ki je doslej največji kompleksni posel jugoslovanske industrije v tujini, je 8,5 milijona dolarjev. Izmed najpomembnejših domačih poslov pa je treba navesti npr. pogodbo o sodelovanju v prvi fazi izgradnje metalurškega kombinata v Smederevu, za katerega je glavni projekt izdelala sovjetska tvrdka »Giprosnez«, a bo pri delih angažiranih tudi 20 domačih podjetij, med njimi tudi člani Smelta preko svojega združenja; nadalje pogodbo o izgradnji in opremi novega objekta za proizvodnjo melaminskih in butiliranih smol v Kemični tovarni Melamin v Kočevju, za katerega je izdelal načrte »Soveni-ja projekt« iz Ljubljane in katerega investicijska vrednost je okoli pol milijarde starih dinarjev. Smelt je tudi za tuje interesente izdelal že mnogo ponudb za tovarne melaminskih laminatov, melamin formalinskih smol itd. Na tem področju se razna tuja podjetja zanimajo za sodelovanje s Smeltom. Na metalurškem področju so razne jugoslovanske železarne pripravljene dati Smeltu v izvajanje razne investicije kompleksnega značaja, ker so združena v njem najbolj reno-mirana podjetja za gradnjo te vrste v Jugoslaviji. Večje možnosti so tudi na področju gradnje in rekonstrukcije livarn, zlasti odkar se je vključilo v združenje podjetje Gostol iz Nove Gorice, ki je danes najbolj specializirano podjetje za izdelavo investicijske opreme za livarne (stroji za čiščenje ulitkov, stroji za pripravo peska idr.). S svojo specializacijo za gradnjo objektov in postrojenj na področju črne in barvne metalurgije (objektov za proizvodnjo surovega železa in kovin, objektov za proizvodnjo jekla, kompletnih postrojenj za mehansko predelavo jekla in drugih kovin, opreme za livarne itd.), na področju procesne industrije (npr. postrojenj za bazično proizvodnjo in postrojenj za finalizacijo), na področju transportnih naprav in postrojenj za drobitev in mletje materiala, naprav za industrijske vode itd. in nazadnje na področju dobav rezervnih delov za vzdrževanje metalurških in kemičnih obratov si je Smelt že pridobil poslovni ugled solidnega in iskanega partnerja doma in v tujini. Delo osnovnih organizacij ZK i©©®e®8'@e®©®®@eee®eeeeee©©®®eeeee®®eeeeeeeeeeee Tržaški časopis o Smeltu Inž. Peter Vogrič Standardizacija in rentabilnost poslovanja Ko iščemo načine, kako bi povečali realizacijo pri Take naprave so: zmanjšanju obratnih sredstev, ne smemo pazabiti na STAN- črpalke, DARDIZACIJO in TIPIZACIJO. Medtem ko serijska proiz- viličarji, vodnja dovoljuje posebnosti in odstopanja od standardov avtodvigala, zaradi velikega števila enakih kosov, ki amortizirajo poseb- mostna dvigala, na orodja in priprave, je pri individualni proizvodnji prav reduktorji, obratno. Tako bogat asortiman elementov, ki nastopa pri hidravlični elementi, individualni proizvodnji, daje najboljše pogoje za kopičenje preoblikovalni stroji, nekurantnih zalog materiala, specialnega — standardnega elektro naprave, orodja in ne nazadnje tudi izdelanih sklopov. itd. je potrebno za realizacijo takega sistema vložiti veliko energije in discipline vseh služb za dosledno izvajanje brez kompromisov. Nakazana pot za realizacijo kompleksne standardizacije in tipizacije za TZ Litostroj je pravzaprav povzetek snovi, na kateri so že izvedene obsežne standardizacije in tipizacije. dobavni roki, ki so mnogokrat vzrok kasnitve finalnih proizvodov. Na drugi strani pa dolgotrajno blokiranje nekega materiala za konkretno komisijo, ki pa je še daleč od realizacije. 2. Tipizacija je dinamične oblike, ki se mora prilagoditi proizvodnemu programu, razvoju tehnike in oroizvodni tehnologiji. Tudi zožen j e proizvodnega programa še ne daje jamstva za zboljšanje položaja. Rešitev je samo v kompleksni obdelavi standardizacije in tipizacije, ki zajema celotno dejavnost od izdelave tehnične dokumentacije, dalje izdelava ponudbe, idejnih projektov, predkalkulacij in izdelave delavniške dokumentacije s tehnološkimi normativi, tehničnimi in obračunskimi kalkulacijami. Ce so naštete dejavnosti v nekem sistemu omogočijo hitro kontrolo stanja. Prav tako je mogoče kontrolirati proizvodnost, ki se lahko odvija po nekem terminskem sistemu, vse tja do končne reali- zacije in odpreme proizvodov. Organizacija proizvodnje same zase še ne daje vseh možnosti optimalnega gospodarjenja. Potrebno je vpeljati sistem, ki v pravilnem odnosu vsklajuje vse veličine — ustvarjalke proizvodne dejavnosti. Vzemimo npr. sistem normiranega geometrijskega stopnjevanja, ki bazira na R — progresivnih vrstah (po Renardu). Sistem stopnjevanja je osvojen od ISO in JUS A.AO.OOl, ke priporoča za stopnjevanje vseh osnovnih veličin (kapacitet, moči, sil, površin, dolžin, še posebej pa premerov in tlakov). Razpredelnica 1 Definicija R-vrst za geometrijsko stopnjevanje Definicija 5,— i 10 10 ,— / 10 20 ,— \ 10 40,-i 10 80 7 V 10 Razvrstitev v standardne R 5 RIO R 20 R 40 R 80 R-vrste osnovne vrste izjemne vrste Skok 60 «/o 25 % 12% 6 %> 3 »/o Navedena zakonitost naj bo osnova za tvorbo in stopnjevanje vseh osnovnih parametrov. (VJ T. I. UTOSTIO) OKROGLO JEKLO JUS LIS 22.35 1 ”,96S ISEv^h, STI*N|t.. J VSEBINA standard obravnava obliko, mere in označbe kvalitet materiala vroče valja-neaa. kovanega okroglega jekla. , __ CEH Fnmer označevanja, (fr 200 X l....Č... LIS 22.35 Trgovska dolžina- od 3000 do 15000 mm ' Ij Č.0445v Č 1220 t*320 Č. 1331 Č H30 Č. 1530 Č. 1730 Č 4732 Teža [ASC&OSOOj JUS C B9 020 JUS C. B9.021 Navadno Cementaajsko jeklo Jeklo za poboljianje 10 12' /4 iŽ !l». 20 22 25 28 32 _ «:!WS •45' 50' 55 601 65 . +j Q 70 -1,U 75, 80 85 90 ±1.25 100. 110 120 130 /4o; 150 160 180 190' 200 220' 250'. 280' 3001 0,62 0.89 1.21 1.58 2.00 2.47 2.98 3.85 4.83 6.31 7.99 9.87 12.5 15.4 18.7 22.2 26.0 30.2 34.7 395 44.5 49.9 61.7 74.6 885 104.2 120.8 138.7 157.6 199.7 2226 246.6 298 385 483 555 VROČE VALJANO OKROGLO JEKLO ^KOVANO OKROGLO JEKLO OfOMIA. I.v)*« il JUS “ a C. 63 021 - Okrogla jekla - oblike m rpere JUS "a C. BO. 500- Navadna konstrukcijska jekla JUS~a C. 89 020- Cementacijska jekla. ' JUS-j C B9 021 - Jekla za pobohianie.______________ t. L uioneoj TIPIZACIJA PROIZVODOV DINAMIČNA I .1 • I uJi* LiS 01.11 SISTEMIZACIJA DEJAVNOSTI POSTROJI Za PRETVORBO ENERGIJE GRUPA 1 T-HE HIDROELEKTRARNE GRUPA 2 T-CP ČRPALNA POSTROJENJA GtVA 3 T-0M DIESEL MOTORJI TRANSPORTNE NAPRAVE GRUPA 4 T-DT DVIGALA IN TRANSPORT GRUPA 5 T -T T, TALNI TRANSPORT PROCESNA TEHNIKA GRUPA 6 T-C0 CEMENTARSKA OPREMA IN MLEVNA TEHNIKA GRUPA 7 T- Ž0 ŽELEZARSKA OPREMA GRUPA 8 T-PS PREOBLIKOVALNI STROJI SISTEMI ZA PRENOS. PRETVORBO IN REGULACIJO ENERGIJE GRUPA 9 T-RP REDUCIRANI PRENOSI GRUPA 10 T-HS HIDRAVLIČNI SISTEMI ° GRUPAH T-E0 ELEKTR00PREMA t 'W T. L UTOSTtOJ STOPNJEVANJE VELIČIN JUS US 01.12 0ATUM: 1 12 1966 1 O-Mf* »« - . 1 iT. STKANI ss;;: JUAN IT.. J STOPNJEVANJE VELIČIN PO GEOMET ZAPOREDJU IN MEDSEBOJNI ODNOS parameter OZNAKA ENOTA DEFINICIJA STOPNJEVANJA SKOK I7N0S F0^*4 GRAFIČNI PRIKAZ DOLŽINA POVRŠINA V0LUNCN TEŽA SILA DELO (ENERGIJA) MOČ MOMENT odporn ncment VZTRAJN MOMENT CENA (VREDNOST) SPECIRČNA CENA PORAST PROIZVOD PORAST ZA PO SL SPECIFIČ pR0DUK l m S m’ V m3 G kp 'F kp A kpm P kw M kpm W m3 j m" C din s % p, % z % »■ X I lo-li-vf... In-I, ip" S S0 S^Sof- Sn-Sotf”2 v. vo. v,.*.«3 v„-vo»1’3 G. G0 ..S,.G0^3 S„.60ip"3 G-v.y j.Ckp^Tr1) .specifieia F-F0...S-F0ip.3 F„-F0tf * F-a p pekarn2) speclfnak A Ag.. Ai-Ao(P - An-A0ipn A-F s sCm) pol" p IJ p,-Po#3 P»-?#"Z P-F v vim/s) hitrost M M„ Mi-Moipt Mo-Mo/ M=F r r*konsl n,-r0(p w. w0 wfl.w0n3 w- 6(kp/m2) .napetost J...J0 JfJo i»4 Jn-J0‘Pn4 C C0 C,-Co^3 Cn-C0(V53Jn c C0 C^-Cof’ C0c^-)" Pr »1 V S. < V, = 1.12 za R 20 Z Zo 2,-ZoVfv Zn-Z0CV51)n p. P- A.-RA' Vpr.i ip 1.25 25 (P2 1.60 60 q)3 2.00 100 ip3 2.00 100 ip2 1.6 60 lf2 .1.6 60 ip2 1.6 60 ip3 2.0 100 tp3 2.0 100 (p4 2.5 125 \Z^3 1.4 40 tp 1.25 ^ tpi 1.12 12 Vtp, 1,06 6 JL _L 1.12 12 EgElL iuT^I iMjlL luf^l IhEL IhM rwiwl T.z. irrosiioj INTERNI STANDARDI LITOSTROJA STATIČNI tis 01.10 SISTEMIZACIJA STANDARDOV GRUPA 0 PREDPISI 0 NAČINU UPORABE 'N POSLOVANJA Z MTERNIMI STANDARDI 00 05 01 06 02 07 03 . 09 GRUPA 1 OSNOVNI STANDARDI 11 standardna števila 13 enote mer 15 dolžinske n 17 premeri GRUPA 2 IZBIRNE VRSTE KVALITET MATERIALOV W DIMENZIJE POLIZDELKOV 20 21 p 1 preizkusi 2 konstrukcijska jekla 23 cementacijska jekla m jekla za poboljšanje 24 jeklo za posebne namene v GRUPA 3 GUMA IN PLASTIČNE MASE 33 gumijaste cevi 34 klinasta jermena GRUPA 4 ORODJE IN PROIZVODNE PRIPRAVE r GRUPA 5 NEZASEDENO GRUPA 6 SPLOŠNA STROJEGRADNJA 60 tehniško risanje 61 tolelerance. centrirne izvrtine. navoji 62 vezni elementi 63 mehanski elementi za prenos energije 64 varovalni elemenii GRUPA 7 NEZASEDENO GRUPA 8 ELEKTROTEHNIKA 26 aluminij, baker, meo 27 elektrode, verige, litine 28 tirnice, varjenje 29 površinska zaščita 47 modeli 65 kotalni ležaji 66 elementi za prenos tekočin in pline 67 pomagala in pomožni elementi ■ 68 tipizacija obdelovalnih strojev GRUPA 9 RAZNI INTERNI PREDPISI IN STANDARDI 91 zmogljivosti obdelave s preoblikovanjem 92 zmoglirvosti obdelave z rezanjem 93 zmogljivosti internega transporta 94 površinska zaščita in barvanje kondnil '87 90-99 95 predpisi za ambalažo n opremo 96 nakladalni gabariti 97 zmogljivost naklad, dvigal in zun. transporta tončnih proizvodov 99 Razpredelnica 2 Stopnjevanje veličin po geometrijskem zaporedju in medsebojni odnos V razpredelnici 2 so prikaza-ne možnosti progresivnega stop- njevanja in medsebojni odnos veličin, ki zopet daje normirano stopnjevanje. Razpredelnica 3 Medsebojni odnos veličin, določenih po geometrijskem zaporedju za konkretni primer Parametri Kapaciteta Q (Mp) feža G/Mp Rastna cena LC/DIN Specifična Cena c/din/kp Pregled vrednosti Stopnje- 100 160 250 400 630 1000 Q2 = 1,6 2,5 4,5 8 14 25 45 Q3 = 1,4 7 10 14 20 28 40 Q3 = 1,4 28 22 18 14 11 9 1 1 ep ~ 1,25 y razpredelnici 3 je prikazano, kako enostavno lahko tvorimo lsteme podobnih naprav, ki se razlikujejo samo po jakosti. Navedeni sistem daje približne vrednosti, ki potekajo po naravni zakonitosti in so dovolj natančne za hitro kontrolo stanja. (Primer: če hočemo izdelati tehnično kalkulacijo za neki viličar, mostno dvigalo, reduktor ali hidravlično stiskalnico itd. za prvo naslednjo velikost od že izdelane.) Po klasičnem načinu je možnih toliko napak, kolikor je operacij. Pri sistemu pa samo ena, če so vse glavne tvornice v sistemu. Vse je videti zelo preprosto — skoraj neverjetno, vendar pa STANDARDIZACIJA V TZ LITOSTROJ Prav gotovo je Litostroj eno izmed prvih podjetij, ki je že ob ustanovitvi formiral svoj oddelek za standardizacijo. Izdelani standardi pa so bili vzorno izbrani za takratno proizvodnjo. Z leti je ta seve močno zaostala za naraščanjem in širjenjem proizvodnje. Veliko sprememb pa je prinesel tudi JUS (jugoslovanski standardi). Velik del krivde za stagnacijo in nazadovanje tako vzornega dela pa gre prav gotovo kolektivu, ki je postavil standardizacijo na stranski tir. Šele združitev birojev (I. faza) za izdelavo tehnične dokumentacije je omogočila, da smo se ponovno sistematično lotili izdelave in izbora standardov iz JUS ali internih predpisov in jih povezali v enotni sistem. Na kratko bo tu prikazano delo na standardizaciji: 1. Standardizacija je statična oblika tipizacije, prilagojena po JUS, ki je predpis za jugoslovansko industrijo in se spremeni samo s spremembo JUS. Vsi splošni predpisi morajo biti po zakonu originalni (izvirni). Izbor asortimana pa bo prilagojen litostrojskemu proizvodnemu programu. Izbor kompleksne snovi je v sistemu: tako je stopnjevanje polfabrikatov q> = 1,25 za manjše in