Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer3fl.$ za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj Ljubljani v sabolo septembra 1854. List 72 Gojzdno drevje saditi potreba dandanašnji živa Brezovo seme osmuka se začetka po sv. Mihelu, mesca oktobra, dene se potem na zračném plitvo narazen, obraéa se pogosto, potem se tedna Dan današnji, ker je cena lesa od tedna do • v * t m v i i t i i • • V • sja drevj pa čedalj bolj pom an j kuj j vendar pa se ga vedno več potřebuje, bi gotovo prav bilo, da bi kmetovavci bolj ko dozdaj mislili kraj z m e I j lupini raste nar bolj, če ga še tisto jesen vsadiš z rokami in z rešetom se perjic očisti, ker se ne dajo od semena ločiti. Tudi to seme 5 Javorovo seme brati je treba mesca vino gojzdno drevje iz novega saditi in poťrebnegá toka (oktobra), berž ko krilica njegove so orujavele. lesa si rediti. Skrajni čas je, da se to stori • . 1 • * 1 *«lv V V * Zainorenio. ga osmukati z rokami, kakor gabrovo erjemite nam dragi gospodarji ! če ne, že naši otroci seme. Suší in hrani se. kakor to 9 9 ter vseje se v ne bojo imeli lesa, s čim kuriti ali pohištva delati. jeseni ali na pomlad. Ravno tako se tudi z jese Ljudstvo namreč se množi vedno, poslopij in novim semenom ravna. hiš postavlj vedno vec: lesa potrebujejo, je vedno manili, o pa» (roznega cveiaj ; osiMUKanio ga z roKamu ivoj po rom se gibljejo, pivovarnic in žganjarij, ktere ognja tem je pa treba ga na zračném kraju sušiti, ker se fabrik in obertnij V V » «4 5 ktere Brestovo seme nabere se mesca junija masin ktere s pa- (rožnega cveta); osmukamo ga z rokami. Ivoj po ItI AMA A rMlA Z áTl È • A 1 V 1 # V , i f « in torej pal potrebujejo, tudi vec. Za vse te naprave je treba res toliko derv, vkup stisnjeno leži. lahko razgreje in pogubi, če v vreći nekoliko časa da ni nobene primere več med zarodom in med po rabo lesá. Ne bo dolgo, in kmetu bo, ki zdaj svoje zadnje drevje posekuje in v dnar spravlj y naj potrebnisega lesa pomanjkovalo. Je torej poslednji V 1 V 1 I t V • t 1 t 1 j Jelševo seme je lahko dobiti od čeršev. Ti se pusté dalj časa na dilah ležati, kjer jih večkrat premečemo, da luskinice svoje malo po malo pasti cas ? da se se obstoj S °J post rJ gol in k trebujejo, izsekane g o j z d pusté. Melje se potem seme med rokami ali v vreči da krilica se odlomijo. Sejati ga je nar bolj v jeseni. ristnim gojzdnim drevj pa brez pomude s ko dé. Mec ali lili m do bini o, če Poslednje opravilo ni ravno tezavno, in kako bi prosti kmet tega potrebnega delaselotil, hočemo tukaj na kratko razložiti. odlomimo abranke od svečana (Tebruarja) do pomladi ker skušnja učí, da abranke, ktere so o jeseni bib odlomljene, se ne dajo tako lahko iztolči, ko tište, Da se gojzdne golj V v i 1 t • 1 I in golicave, pa tudi drugi zapuščeni kraji, ki niso za žito, s koristnim gojzdnim drevjem obsaditi morejo, jenajprej mnogo dobrega gojzdnega semena treba. Tega naj si torej kmetovavec najprej priskerbi. Dobi se pa različno drevno seme, ce ga kmet kupiti noče al ne more, takole: Žel od po hrastov ju naj se nabere lep in zrel. Ivi pervi hrastom odpade, navadno je nezřel al viv. Tudi takrat želod ni za setev, će ga je, še na drevesu visećega, slana osmodila. Varovati se mora miš ktere na drevju zimskemu mrazu so bile izpostav ene. Tudi to seme je sejati v jeseni ali na pomlad. Pri nabiranju drevnega semena je še na mnoge reci paziti, ktere pametnemu kmetovavcu že lastni razum pové, postavim, da seme od drevja se le od tište strani nabira, kjer ga je sonce nar bolj bilo obsijalo, ker tako setvi ; da seme v suhe m vremenu se nabira itd seme je bolj zrelo in vgodnis (Konec sledí.) Gospodarske skušnje ? da bo vgoden za jesensko setev Buk m so bile semenske shramb se so bukevce doli padat septembra, guuy, naj oc vcj<^ » uui^mn i ama m i jasmosu njenega lesa, ampait ou razpoK sKorje; potresejo, doli padajoče bukevce pa na podložene zato naj se debla tako položé, da se skorja bolj godi) Ck Kako se napravi ter den tesarsk lès? Nove skušnje so poterdile (čeravno je teško dperle, ter začele verjeti), da terdnost smerekovega lesa ne izvira od dobi se tako : Berž ko na drevj se konec tega mesca ■au ^nai »t Auuct ic^i uitov,a, zemlje, kjer je smereka rastla, ali od notrajne naj se veje z dolgimi rantami lastnosti njenega lesa, ampak od razpdk skorje; rijuhe vjamejo. Potlej se stresejo plitvo na tla, se vsaki dan premešajo, in kadeř so suhe, se čez zimo pod slamo shranijo, da ne pozebejo. Mesca aprila (malega travna) posadé se po goíičavah razpoka in po teh razpokah vunanji zrak lés lahko v • presme Xove skušnje s apnom Gab rovo seme n takole: Cvetero je brati, ko je listj bilo odpadlo drevesom derží, drug člověk pa naj s preklj Prof. Way na Angleškem je več časa skuše ljudi naj velik pert pod val z apnom njive gnojiti, in je po teh skušnjah 1 » v UV M. m m \AV1 «il ^ Ul U^ VIW f 1>I\ pu 11MJ O Ui UI1J I U po MJ W 1>UU1 ^ SJ U lij I T Ulll w JJ11 vejah vdarja, ter seme doli tolče (kar je pa le lep če se po malém enkrat V CAJL MÁ UjJllUlll I1J I » U O J 9 •) I WV/AJi KJi» WKJiij^J zvedel, da njivam apno le takrat prav dobro tekne 5 5 kra t brezvetern dan storiti). Ker pa seme po strani od « f Vf • y 1 • 1 • 1 ... ... 5 po nj po drevesa persí, moraj ljudj s pertom tistega vjeti trosi do y večjem vsako leto ali vsako drugo leto J ____V ~ «/ vaganov na oral emlje. Ce se pa vgaseno tako si prizadevati. Seme se potem na žitnici posuši, in z vodo zmešano apno rabi, priporoća Way, pozneje pa na gumnu omlati in krilic očisti. Vsejati apnéno vodo z gnojnico zmešati in po tem po nj gaje 5 mogoče, koj v jeseni ali pa kmalo spomladi. razliti 286 Potovanje znanstvenih okrajnah dopušati njih določnega naklona. Čepa smem réčí Razločki člověka od Vivait Da člověk se po svojih dušnih lastnostih loči od žival, je znano vsacemu. Da se pa zlo loči tadi po te-lesnem značaja, ni se morebiti vsak bolj natanko pre-vdarjal, in vendar je tudi premišljevanje od te strani mikavna. Evo razločke! Vsa žival ima odejo po životu: ta dlako, una še- n. pr.: „današnje Novice přinesu, povabijo u i zakaj bi jih ne smel imenovati prinesoče, povabijoče? Ali to ne velja, torej tudi uno ne bo deržalo, marveč bo treba govoriti: „Novice so pri nes le znanjajo, vabijo". i Novice n a Ako se v tretje obernemo na slovenski narod bomo, da se on v nezmerni većini ? našli glagolov tudi zares tine, ta perje, una luskíne itd. člověk je nima. Skor derzí tega pravila. Samo nekoliko in v primeri k unim vendar le malo doveršivnih glagolov, ktere Slovenec za- vsaka žival ima orodje za brambo: ta rogove, una ko- res zoper natoro jezika in navado druzih Slavjanov rabi pita > ena kremplje, druga hude zobe itd. V 0 člověk tudi v določnem naklonu sedanjega časa, kakor nima nobenega. Clovek hodi po koncu, živina ne, in le opica (merkvica), medved in izučen pes se postavijo in grejo včasih po koncu. Glavo nosi clovek na herb-tancu, živina jo ima pred herbtancom. Vse dojivke, ra- ■ ■ HHHHHHH Hi čio- so ) n. pr. priseci, povabiti, zahvaliti se v • , • ...» . 9 zun opice, ktera ima 4 roke, hodijo po 4 nogah vek hodi po 2 nogah in ima 2 roki. V razmeri k velikosti trupla ima clovek naj več možganov; čutnice člo-veške so tanjše, živinske debelejše. Čeljust človeška stoji skor navpik, čeljust živinska moli naprej. Člověk je naj dalje otrok, jé vse in živi povsod. ćlovek govori in poje, žival le poje, ker tisto govorjenje, ki si ga navadijo nekteri tiči, je le okorno posnemanje nekterih , pri poročiti se,zarotiti, poslati, prinesti, spo vedati se, obljubiti, pozdraviti itd. Zaa biti, daje kak tuj vtok temu kriv; nekaj nas moti tudi pomen ponavljanja, ki se pritiska tem glagolom, če jima damo podobo nedoveršivnega glagola. Ali pri vseh teh glago-lih pridemo zopet na pravo pot, kadar ž njimi odgovorimo na vprašanje: „kaj delaš?", ali kadar jim predložimo besedo: „sedaj, ravno sedaj". Vsakdo bo rekel (brez ozira na ponavljanje): „ravno prisegam fen- vabim, pošiljam, hvalo dajem" itd. In vendar je krat) i glasov človeških. Živina se zamore tudi jokati posta vim, jelen kadar vstreljen umira > ali sme j a ti se zna to pravi sedanji čas. Poglejmo v sledečem pogovora premembo glagolov: „Sir omak: po vabim te na gostje. Bogatin: Kaj me vabiš, ker mi nimaš le čiovek. česa a dati. Si Nohtovi človeški. Profesor Berthold v Gotiogi nam je marsikaj zna minitega povedal od nohtov, kar je se malo znano. Po romak: Jez te samo vabim, če hočeš priti". Tudi takej ni nobenega sledů od ponavljanja. Na zadnje je treba se omeniti, da imamo nekaj tacih glagolov, kisopo oblik i doversivni, po pom ena pa nedoveršivni; n. pr.: poznati (znati), po m eni ti njegovih skusnjah rastejo nohtovi otrokom veliko hitreje, (pomen imeti), u te g nit i (čas imeti); tako tudi to za kakor odrasenim poleti veliko hitreje kakor pozimi > in služi, to znese, čeravno bi Hervat tù rekel: to za sluzuje, to iznosi. Iznositi je namreč Hervatom ne sicer tako, da ravno tisti noht, ki je pozimi potřeboval za rast svojo 132 dní, je poleti zrastel v 116 dnéh. Na doversivni. glagol, če prav bi ga Slovenec kmali za do desni roki rastejo člověku nohtovi hitreje, kakor na levi, versivnega imel. ako ni levičnik, naj hitreje zraste noht na srednjem Da na kratko povzamem, ta sostavek terdi: do perstu, bolj počasno in skor enako rasteta nohta naper- veršivni glagoli v duhu slovanskega jezika stancu in zugavniku, se bolj pocasi noht na mazincu > najpočasniše pa noht na palcu. Moč ledú. nimajo določnega naklona sedanjega časa, in dokazuje to po natori doveršivnega glagola, po slovenski gramatiki, ktera preklicuje njih priložaje sedanjega časa, m Vsak vé, če voda zmerzne v zamašeni stekienici 111 P° večioi tistih primerljejev, v kterih tudi Slovenec j (flaši), jo led v nji raznese, ker se led zlo stegne. Pa kako silno moć ima led, se je spozualo še le iz tega da so enkrat železno votlo kroglo, ktere votlina je zne-sla 15 pavcov in pol, in je bila povsod skor 3 pavce debela posnema pravila druzih, v tem edinih in stanovitnih Slo vanov. Kar se pa tiče staroslovenščine, na ktero omenjeni sostavek v „Novicah" opira svojo misel, bi prav bilo, da * napolnili z vodo, zabili in zmerzniti dali. Komaj se je začel v nji led delati, jo je raznesel tako, da en kos, poldrugi cent težak, je deleč odletel. Zrajtaloseje potem, da moč, ktera je to kroglo milionov in 600.000 funtov. Ravno zato , ker se voda razteguje, kadar zmerzuje, plava led nad vodo in je v stanu veliko težo nositi, vendar vselej le deseti del ledu rOpiS ïlCKÎCrih raznesla, je bila moc od 2 bi tudi gosp. dr. Miklosicspregovoril besedo zastran tega; le toliko zamorem jez opomniti, da pri staroslovenščini je treba na to paziti, v kterem času stoji glagol v ger- škem iz vir niku, po kterem se staroslovenščina suž no ravna, in pa, da glagol „slati" je nedoveršiven e. ostane nad vodo, ves drugi led (devet desetink) je pod vodo. iz sedanje vojske slovstvine reči Krim ali Krimea. (Dalje.) 2. Stanovavci na Krimu in njih zgodovina. Za naj starejše stanovavce na Krimu veljajo K i m r i narod neznanega izvira. Bili so, kakor stari popisi Tudi nekaj zastran doveršivnih glagolov. (Konec.) To pravilo, ktero smo posneli iz natore doveršiv- pravijo, ljudstvo roparsko in kervoželjno, ki so popotnike, nega in nedoveršivnega glagola, pa prav za prav ni novo. kteri so zašli v te kraje, morili in jih žertovali svojim bogovom. Ko so iz severa priderli S kit i v te kraje. Slovenske slovnice nas učé kakor je znano, da dover sivni glagoli nimajo priložaja (participija) sedanjega časa. so pregnali Kimre v južne planine, od kterih so ime Zdaj prosim: kak je vendar razloček v naši zadevi med Ta uro v (planinarjev) dobili. Narod, ki ga Gerki Tau- priložajem in določnim naklonom sedanjega časa? roskite zovejo, je bil menda mešanica obojih; sedanji Ali ni vsak določni naklon sedanjega časa le razkro- Krim so Gerki imenovali tauriški Kersones. jen priložaj tistega časa? „Meni delajoči delà > gredoči Več od teh krajev pa se je zvedilo-se le potem 9 gre itd. , spijoci spí, vpijoči v pušavi vpije" slovenska slovnica ne terpi priložaja sedanjega Će tedaj ko so 7 sto let pred Kristusom Gerki (Mileziani) na izhodnem bregu naselitve Teodozio, Nimfejo, Pantikapejo časa od doveršivnih glagolov, ne more dosledno tudi iu Mirnikon osnovali, v jugozahodupa Herakleati se vse- 287 lili, kov ki so se sčasoma s Skiti sprijaznili. Zmiraj veo Ger- na ptuji zemlji, polno veselja prepevali domaće pesmice« je odsibmal v gostoljubno dezelo preseljevalo, tako, In zakaj bi ne? saj je bilo mnogo ter pijenja in nevar da se je sčasoma ustanovilo majhno pa zavolj tergovine nost srećno přestáno, in kar je bilo cez vse, bili so s ■ ■ ■ in bark, ki jih je imelo, mogočno bospornisko kraljestvo, slednjim korakom blízej svoji dragi domovini. Tri mlade ktero so skoz 300 let vladali domaći kralji, dokler ni častnike D., M. P. ktere že delj časa kakor prisercne njih poslednji kralj zavolj vedno vecje sile Sarmatov te in zveste prijatle, pa tudi kakor hrabre junake poznamo, -dežele prosto voljno odstopil mogočnemu Mi dri dat u, kralj iz Ponta. Ta si podverže tudi kterih ojstre meče so v marsikaki bitvi Francozi nemilo druge gerške okusili, tudi danes nahajamo v verstah omenjenega polka naselit ve in přežene S kite iz Kersonesa. Pozneje so jahajoče berzne konjice. t bili Rim ci gospodarji, za njimi Al » divji Got in H K » Pečenegi in Kum Vse te ljudstva so bile pa le predniki Tat y Skoraj celo preteklo noč v spolnovanju svojih službenih dolžnost na nogah, se ni bilo čuditi, da so njih želodci pričeli precej oštro tirjati svoje pravice. Al do ki so si pervi tu stanovitno oblast prisvojili in so se postaje je bilo se precej dalječ, ob cesti tudi nobene hise ; zdaj većina današnjih stanovavcov. Ziveli so v miru le kakih pet sto korakov od ceste je stal samoten pa z drugimi stanovavci in imeli so vladarje, kterim so čedno zidan mlin. rekli. Leta 1180 so po mirni pogodbi in v brambo varšema 55 Kaj reče castnik D. svojima to kani kupčije Genuezom prepustili mesto Teodozij ki m Hajdi a 55 ko bi si tamle v mlinu zajterka poiskali?" odgovorita tovarsa n • V kake pol ure se prav je odsihmal imenovalo Kafa. Junasko so se postavili lahko pomudimo, in če potem konjice kolčikaj poženemo, a Đenečanom v bran, ki so jim zavidvali bogato tergovino, dotečemo še prav lahko polk pred dohodom na postajo in so vse njih napade serčno odbijali. Rečeno storjeno. Naši častniki nalašč nekoliko konje pri- Al eedaj so přivřeli T u r ki (Oamani) nad te kraje, deržujejo in zadaj ostajajo, in ko se polk okoli nekega si podvergli kane, in leta 1475 pod svojo oblast spra- gojzdiča okrene, spodbodejo oni svoje berzne konjiće, in vili Kafo, pozneje pa so si prisvojili tudi vse druge jo vlijejo, kakor po zraku, proti mlinu. genueške mesta Tako je přišel Krim v pest Turkom ali v Med vratmi dvorišča stojeći mlinar, mlad cverst mož pozdravi prihajoče častnike po omikani šegi izobraženega y vojski 1736 je udaril grof Miionich z 100.000 Rusi nad Francoza, in na njih vprašanje in prošnjo: je li bi mogli z naskokom se polastivši Perekopa je privihral do tu za plačilo kaj zajterka dobiti ? jim prijazno odgovori: Da! kar koli zapoveste, častui gospodje! kave ali čo- Krim ; Sim foro polj a, pa silna vročina ga je tabart pregnala Drugo leto pride opravil. pet in pade Perekop, al spet • V 55 kolade Se le leta 1771 je knez Dolgoruk y ali y če hoćete, vam urno zakoljemo in pripra in si podvergel kane; od tod priimek njegov 55 k r i m s k Krim vimo tudi par pišancov?" „Prijatel! mu odgovorijo s konj stopivši nam se naprej mudi; dajte nam 5 kar Poslednji kan S ah i m G se je izmuznil po- se nar urnejši pripraviti zamore." „Že prav polnoma iz oblasti turske in se podal v varstvo rusov- mlinar odgovori k cesarice Kat II tako 55 prijazno zajterk bo urno pripravljen ; tudi za , da je sultan turški vaše konjice, ki so zlo trudni in lačni viditi, borno po-v pogodbi Kučuk-Kainarčki leta 1774 spoznal eamostoj- skerbeli". In v tem pokliče čez dvorišče gredočega hlapca, nost od naroda samega slobodno voljenih kanov. Al novi kteremu častniki konje s prošnjo izročijo, naj jim jer-razpori, ki jih je podpihovala turška porta, so nagnale menje nekoliko odjenja in jih na dvorišču kam priveže Sahima, da je leta 1783 Krim popolnoma odstopil Rusii S a hi m a so s priliznjeno besedo přivábili v Carigrad y spodje So Zdaj mlinar svoje goste z besedami: „prosim ako Vam je drago, potrudite se z manoj" peljo i ko pa tje pride , so mu podali vervico, da se je mogel v vežo in tu po lepih sirocih stopnicah v zgornjo hišo zadaviti. Potemk pa » ki je cesarici rusovski dop dati znal, da si je pridobil v vsem tem velike zasluge za Krim (Taurijo) ta u ri š kia. , je v zahvalo prejel priimek „Potemkin v lepo pospravljeno sobo. Tu predstavi z besedami: „ti gospodje so poterkali na vrata naše gostoljubnosti, že-lječi kaj zajterka dobiti" naše častnike svoji mladi zali ženki Od tega časa je Krim velikovažen oddelek 5 ki je y z ljubeznjivim pervorojenim detetom na rusov- ročju, prijazno do vrat častnikom nasprot prihiteia s k e ga carstva. zdravljajoča jih z prijaznim „dobro došli 1 u , po Urno je « VMl UV » M« « £iUAIt f IjUJOVM J1IA U IJM/iUUAk ^UUVl V MUM»» • ^ * J V Kratka ta povestnica kaže različno mešanico sta- hotla zdaj dete v lepo, snažno opravljeno zibelko položiti 5 novavcov, ki tu bivajo dá ta polotok braniti zoper napade sovražnikov. (Konee sledi,) kaže pa tudi, kako teško se in hiteti v kuhinjo; al mlinar jo prijazno zaverne: v 55 Ne trudi se, ljuba moja, kavo bo dekla že sama lahka pri- urno stopiti po dobre smetane v Kratkočasno berilo. Zajterk. (Obraz iz vojaškega življenja.) pravila, ker. mora vas; ostani ti le tù v se a Bilo je leta 1814. Napoleon, ob pri gospodih, da jim dolgčas ne bo; in da ložej kave pričakajo, hočem prinesti med tim ka pljico dobrega domaćega vina in plečeta za prigriz In s tim odide« Naši gosti se niso mogli prečuditi najti tù na šamoti tako omikane in prijazne ljudi y i al svojem času ne- saj bili so še na francoski zemlji, v tako imenovani do ■ ■ ■■ ■■■ ■■ Pre premagljiv vojskovodja, pred kterim se je cela Europa movini naj večje svetne izobraženosti in omike. tresla, je bil pobral svoje kopita; združene europejske cej dolgo jim je bilo sicer treba čakati obljubljenoga vina armade so ga bile vgnale, kakor Slovenec pravi 55 v in plećeta; s toliko večjo slo so se pa potem nasi cast M * m, . M m m m m m m « « « * * 0 1 • ^ kozji rog" in tirale ga čez francoske meje do glavnega niki gostili in pili na zdravje mlinarice iu vse hiše. mesta Pariza. Francia, mogocno cesarstvo, se je eker Mlinar, kakor se je čutilo, je mogel imeti posebne čila zopet na svoje stare meje, in pomirje, po kterem je opravila odzunaj opravljati, ker je bil, kakor hitro je cela Europa hrepenela, je bilo storjeno. Začeli so tedaj vino prinese! in ga poln prijaznosti na mizo postavil, posamezni polki združenih armad zopet zapušeati Fran- sopet sobo berž zapustil. Toliko več si je pa mlinarica cosko in se povračevati na svoj dom. prizadevala, častnikom po mogocnosti dobro postreči^ Tako vidimo neko jutro polk A. C. R. marširati že pridno jim je tudi kozarce nalívala iu jih pripravila tako blizo francoske meje po prav prijetni planjavi. Juterno v prav dobro voljo. solnee je rajskolepo 8 svojimi žarki zlatilo prijazno oko- Z vediti, kako so tudi konji preskerbljeni, gré zdaj lico, in po izgledu veselih ptičic, ki so žvergolele Stvar- eden oficirjev P. doli na dvorišče. Doli pridsi najde ne- niku prijetno juterno pesem, so tudi vojaki, čeravno še koliko ljudi, ktere je bila, kakor se je vidilo, menda ra 288 dovednost sem privabila, Konj sîcer tu ni bilo nikjer godbe; v tem odgovoru ponavlja car, da „bo spraznil privezanih, kakor so popřej prosili, najde jih vendar podonavske knežii in da nikdar ni mislil razrušiti Turkman v bližnji prostorni in snažni stali. Predložilo se čije; kar koli je dosihmal austrianska vlada želela, je jim je bilo dobrega sena, ktero je, kakor se je vidilo, storil zvesto; naj prevdari ona se enkrat njegove nasvete konjicem prav dobro teknilo; bili so pa tudi razse- za mirno spravo". Ko se je zvedil odgovor ta na Dunaji, dlj ani a To se mu je čudno zdelo. »Hm«, si misli, je poklical cesar nas svoje ministre v posvet, in tu je to je bilo pac nepotrebno, pa tudi za živino*. (Konec sledi.} » ) Novičar iz austrianskih krajev dobri ljudje so skerbeli bilo nek sklenjeno: ceravno je rusovski car zavergel francosko-angleške terjatve, ki jih je podpírala tudi austrianska vlada, ne bo zavoljo tega vojske z Ru- ' som. IzPetrogradase elisi, da od tistega casa, ko lz Celja. V ponedeljk 4. septembra bil je tukej se je zvedilo, da je car Nikolaj zavergel tirjatve so- zbor štajarskega gojzdnarskega družtva. Snidilo se je vražnikov, se je iznova ponovila nadušba za vojsko; če bilo blizo 15 zbornikov. Pričela se je seja v dvorani le zimo dosežemo — pravijo — bo prihodnjo spomlad z tukajšnega gimnazija ob osmih dopoldne. Po nagovoru novo močjo pripravljena rusovska armada za vojsko; tudi družtvenega gospoda vodja, barona Mandel-a, se je terdno upajo, da prijaznost francoske in angleske vlade začelo pomenkovanje o mnogih važnih rečéh > gospodar nebo dolgo terpela; austrianske in pruske vlade pa V se stvo gojzdno zadevajočih, kakor je prej v programu na- díso izbrisali iz verste svojih stanovitnih prijatlov. Zdaj povedano bilo. Prav zanimivi so bili ti pogovori, ker so se rusovska armada pripravlja na brambo Besa rabi je y zvedeni mozje skusnje svoje o gojzdnarstvu razodevali. ker se je zvedilo , da je cesar Napoleon poterdil ta Pričujočih je bilo pa tudi več drugih poslusavcov, ki so pažljivo sledili njih pretresovanju. napad. Omer-paša gré s svojo armado: 60.000 pešci, 24.000 konjiki in 120 topovi čez Jalomico naprej do lz V torek 5. septembra so se nekteri gospodje družbe- reke Buseu, kjer bo njegovo glavno stanišče. niki podali na Pohorje, gledat stan ondotnih gojzdov«. Moldave in Valahije je prepovedal Omer-paša iz- Teh je sicer že veliko posekanih, vendar si prizadevajo vožnjo žita; na prošnjo austrijanskih žitnih kupcov pa previdni možje, golicave in kerčevine znovega pogoj- je dovolil, da smejo en mesec ječmen, skozi 2l > mesca pšenico, koruzo pa skoz 6 mescov \ùn voziti. Iz-vožnja žita iz Ruskega in Poljskega je rusovska zditi. J. S. šila lz Kocevja 5. sept K. Na Jarnejevo se je ver šolska poskušnja v Koprivniku. Otrok je bilo vlada popolnoma prepovedala. 27. augusta je au okoli 150, ki so zlasti v katekizmu bili prav dobro podučeni. Na sveršetku učitelj vzemši gosle v roke zapoje z otroci pesmice tri in cesarsko na zadnje tako mično, da kaj takega še nismo slišali bili. Gotovo je ni tehan strianska vlada stopila na zemljo Valahije, kjer zo 120 let nobenega austrianskega vojaka ni bilo. — Napad zedinjene armade na Krim in Sevastopolj ja zdaj gotov, ker ga je poveljnik francozovske armade St* tije na Krajnskem bi se s kočevsko ozir šol takmati Arnaud v razglasu 25. augusta sam oklical; 3000 to tiju um niHjUDncm , ni ui dd o nutovonu vitli oui laniuuii --------- --- smela. Gosp. Mibael Wolf, tehant, se neumorno kini Pov tirajo tje. Armada izhodnjega morja se je od povzdigniti svoje zemljake do une zobraženosti stopnje, ki jim je pri tergovini po svetu neobhodno potrebna. Po njegovi prizadevi ne bo kmali nobene lokalije, šole imela. Bomarsunda naprej podala proti Heisingf ors u. Cesar Napoleon komandira armado, ki je v taborišču da ne bi P" B o ulog ni za vojaške vaje zbrana; obiskal ga je Sole na novo ustanovljene so: v Logu, pri Fari (v Kostelu), na Banji lok i in tri normalni razredi v Kočevskem mestu. ondi kralj belgiški, vojvoda brabantski, kralj portu Kar je pa še posebne hvale vredno > je to, da ga ni galjski, in zdej je přisel tudi princ Albert, moz an-gleške kraljice. — Mati španjske kraljice je pod var-stvom armade srečno došla v Portugal. Serdito ljudstvo tako gerdega vremena, ki bi gori hvaljenega nadzornika potolažiti, je tišti dan ministerstvo razglasilo, da onatako saderžalo od obiskave šol po svojem okolišu o času pre- dolgo ne bo nobene plače (penzije) dobila in da tudi skušenj ; tudi vé njegova ljubezen do svojega ljudstva njeno drugo premoženje ostane sekvestrirano tako dolgo, pri ti priči tako živo popisavati korist šolsko, da mo dokler ne bo deržavni zbor o vsem tem razsodil. Zavolj rajo kamnite serca mečiti v prid in šolskim nadzornikom mnogaja leta ! Bog ga V • • zivi v podbudljivi izgled Kočevarom izverstnih vojskinih potreb je knez serbski izpisal izverstni davek: en zlat (cekin) namreč za vsacega davku V se podverženega člověka. Novičar iz mnogih krajev Kakor se slisi, se posvetuje c. k. ministerstvo: ali bi ne bilo bolje za ljudstvo, će bi se ne tarifirala cena kruha. Tarifa za kruh je le v našem cesarstvu, na Francoskem, v Belgii, Holandii, Sardinii, na Par- Konjiček. Moravska. Ko bi vedla Cigav je konjicek Njemu nažela Bi travce zelene. 9 Ko bi jaz vedla Da konjček je Jankov Dala podkovce Sreberne pribiť mu. ? skem, Virtemberškem, Neapolitanskem in Poljskem, na Angleškem, Svedskem 9 Dánskem, Spanjskem 9 Por tugaljskem, Pruskem in mnozih druzih deželah se ne prodaja kruh po ustanovljeni tarifi. Kjer je kupčija prosta, si prizadeva vsak, da po uižji ceni ali večjem blagu vabi kupce k sebi. — Sliši se, da misli c. k. ministerstvo več zdravnikov poslati v take dežele, kjer zdaj kolero imajo, da pozvejo sedanji značaj te bolezni. Na Laškem se je přidělalo veliko rajža. Ko bi jaz vedla Da mili ga jaha, Bi mu nažela Zelenega graha. Popravek. V poslednjem listu na str. 284 C. „iz Dobrove"- namesti »tamošnjo šolo viditi vse", beri „tamošnjo šolo. Viditi vse« itd. Stan kursa na Dunaji 6. septembra 1854. 1. dan t. m. je přišel odgovor rusovskega cara na Dunaj, v kterem je naravnost zavergel vse 4 terjatve francosko-angleške vlade, pa tudi novih predlogov ni ponudil; le če se pomirje sklene, se hoče spustiti v nove po- *) Pri Belih Krajncih in Horvatih se skoro vse versí: pridiga itd. Obligacije deržavnega < 4 3 5 4'/ * 12 0/ 0 99 99 dolga 2 >/ 99 2 99 85 Vs 661/4 5i y2 41 «/. fl.l Esterhaz. srećke po 40 fl. r> n 99 n Windišgrac. Waldštein. Kegleviceve Cesarski cekini. Napoleondor (20frankov) 9 fl. 18 Suverendor.......16A.18 Pruski Fridrihsdor ... 9A.52 Nadavk (agio) srebra: 99 99 r> r> 99 20„ » 20 » 10 99 85 y4 fl. 29% „ 29 „ io y8 „ 5 fl. 32 Oblig. 5°/0 od leta 1851 B 951/, Oblig, zemljiš. odkupa 5%78 2 r> 99 maša ? Zajemi od leta 1834 1839 1854 99 99 124 133 94V 99 99 8 99 na 100 fl. 19 y4 fl. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleitvets. Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.