Brezvestna gonja. Nikomur se ne zameri človek, ki se z vsemi napori in silami bori za poboljšanje svojega gmotnega stanja. Človek hrepeni po sreči, dokler živi, in ker je del zemeljske sreče tudi ugodno gmotno stanje, zato skrbi vsak tudi za posvetne dobrote. Toda sredstva, s katerimi hofiemo doseči svoj eilj, morajo biti poštena in ne smejo Skodovati splošnosti. Dčiteljski stan je v svojem sedanjem velikem obsegu še m 1 a d stan. Zato se mora pehati in boriti na vseh krajih in koncih, da si pribojuje in osigura svojemu znanju in pomenu primerno stališče v človeški družbi. Boj se je moral začeti tudi za gtnot.no stanje učiteljskega stanu! Temu se nihče ne čudi, tega noben pameten človek ne obsoja. Sevcda pa tudi učiteljski stan ne sme obsojati onih stanov, ki bi morali dajati, posebno kmetskega, ki najtežje daje. Vsakdo rajši vzame nego daje, to je pač že tako v človeški naravi ukoreninieno! Tudi na Štajerskem se je učiteljstvo bojevalo za izboljSanje svojega gmotnega stanja in še se nadalje bojuje. Mi se ne obotavljamo pripoznati, da se je ta boj vršil in se Se vrSi od večine Stajerskega učiteljstva v popolnoma dostojni in dovoljeni obliki. A jedna stranka je med spodnještajerskim učiteljstvom, ki je zanesla s t r a s t v ta boj in prekora6i 1 a meje vestnega in poštenega bojevanja. Ta stranka je stranka takozvanih jungovcev, brezobzirnih liberalcev med učiteljstvom. Jungovci so izdali geslo, da se mora povsod agitirati proti temu, da bi se mladenifii izobraževali za učitelje, kajti Se le kadar bo nastalo pomanjkanje učiteljev, se bo dežela zganila in dala učiteljstvu boljše plače. Ta brezvestna gonja je imela že uspeh. To nam kažejo letošnji zrelostni izpiti na moškem in ženskem mariborskem učiteljišču. Ako so vsi naiavljeni učenci naredili izpit, dobimo letos z moškega učiteljišča samo 9 slovenskih učiteljev, iz ženskega tudi le 9 slovenskih učiteljic. Prosimo, to je majhno število novih močij, a vsaki fari skoraj primanjkuje vsaj v iednem razredu učitelja oziroma ufciteljice!! Zato je nečuveno, kar počenjajo jungovci! Na eni strani se dela na vse kriplje, da se malodane v vsaki vasi zida šolska palača, na drugi strani pa se skrbi, da ostanejo te palače prazne, da ne dobitno učiteljev! In ali bodo jungovski učitelji res dosegli, da se le vsled pomanjkanja učiteljskih moči zboljša gmotno stanje učiteljstva? Nikdar n e! To pa zaradi tega ne, ker nemški štajerski učitelji ne delajo tako brezvestno, kakor naši slovenski jungovski učitelji. Na§i jungovci so se nemškim učiteljem vsedli na limanice. Dočim naši pridno agitirajo, da nihče ne gre na učiteljišča, poSiliajo nemSki učitelji nemške otroke celo na učiteljiSča v Maribor. Med Nemci raste vslad tega, ali vsaj ne pojema tako hudo učiteljski naraščaj, kakor pri Slovencih. In kaj bodo posledice? Učne oblasti bodo poskrbele, dase tudi nemški fantje in dekleta »u s p o s obijoc za pouk v slovenskih šolah. Prvi korak je že storjen. Dežela bo zidala žensko učiteljišče v Mariboru. Mi stavimo vse, kar nam je drago, da bodo s tega učiliSča odpuščene vse učiteljice kot sposobne za slovenski pouk, če bodo le znale par slovenskih besed izgovoriti. Za ženskim učiteljiSčem pa pride moško učiteljišče, če ne bo prej vsled »suše« na Slovencih se- danje državno učiteljišče postalo nemSki zavod z nemSkimi učnimi močmi. Vsakdo si Iahko na prstih izračuni, kaj to pomeni za našo bodočnost, ako bomo dobivali učitelje in učiteljice iz nemških zavodov! Zločin, grd zločin, storjen na našem ubogem, maihnem narodu, je torei počenjanj« naSih jungovcev! Dobro misleče učiteljstvo pa bo gotovo uvaževalo te naSe besede ter skrbelo, da bodo drugo leto naSa mariborska učiteljišča prenapolnjena s slovenskimi učenci in učenkami!