__26_
Male pripovedke Spoštuj starost
Lukec je sedcl snnaj prcd liiSo in je obiral kos kruha, ki so mo ga mati dali. V tem pride po cesti star, kniljev inož z beraško mavho čez ranio. Lukec se mu Bnieje, zaaičuje ga in praTi: nmoz~! bodite ravno in ne držite se k tlani. kakor da bi nesli koš na hrbtn." Razžaljeni starec se ne jezi, prijazno pogleda nepriljudnega dečka in mu reče: notn>k! grešil si, ker tako grdo gororiš sž starim flovekoni. Ti še ao veS, kaj tohe zadeue v živijenji. Kadar boS ti toliko delal, kolikor sem jaz. gotovo ne liodeš vee tako lehko in veselo skakal okoli hise, kakor zdaj.u — TepoUevne startkore besede so ganile Lukea. Sram ga jo bilo da je razžalil starega moža; zatorej stopi predenj in ga prosi odpužčenja. obttaj6č mu, da aikoli več ne stori kaj taoega, s ženmr bi raižalil kakega 61oveka.                                       — <t —
Uboga pesterna.
Katorinka, nboga deklica, je morala tuje otroke rarovati. Ko je necega dne Da vrtu sedt?ln iu Imdko jokala, vpraša jo gospodinja: ,,čituu sti jokaš, Katarinka? Ali ti je kdo kšj žaiega storil?" — ,0hlu reče Katariuka, nkaj se nc bi jokala, ako pomislim, kaj Se bode z nieae, uboge sirotc! Dragi otroci hodijo v Solo in se uč-e mnogo lepih st^ari, a jaz? Jaz rastein kakor divjo drevesce, ae zaata aiti brati aiti pisati. Saraa ueuiam niiiftsar, a od-kodi da plačam nčniao? Jedva toliko zaslužim, da imam vsakdajijo hrano. Ali uij to dosti nesreč« t& mene, ubogo deklico ? In kdo me Yzaine v sloibo, kadar bode boljgih in sposfibnojših Ijudi od inene ? Jaz bi rada tudi po noči delala, samo da bi liodiln r Solo iu se cudu kaj koristnega ufila za svojo prihodiiost."
Gospodinja sc usmili ubogp deklice, dobro ved6č, da Bog od nas zabteva, da pomoremo siiotam. A to je največje doljvo, ako moremo \ibogim iu nadložnim Ijudem kaj dobrega storiti. Gtiapotliuja je odslej Tsak tcden poSiJjaJa ubogo Katarinko po uokoiiko ur V SoJo, in kolikor ve^ je deklica v šoli dobrega fiula (slišala), toliko zveatejSi in pridiiejSa je bila svojej goapodinji.         — i —
Neusmiljene igre.
Nek neitelj aij nikoli opušfaJ priložnosti, da bi ne bil ufencem kazal trpin{enja živali v žalostnih podobah, ter jib tako k usrailjeiiju izpodbnjal. Priporedoval jini je v Joli, da 80 se v dalnjej Spantji in tudi po nekaterili drngih deželjih Ijudje s tem razveseljevali, da ao v nalašfi za to pripravljena gledaliSc^a liike, medvede ia druge isivali skiipaj zapirali. a io samo zaradi tega, da 90 se te raziiCne žirali med soboj klale in s teiu ljudi i-aiveseljevale. — Jeden Tičeneev vstane in reče: raJi je mogofie, da $0 take dežele bilo, v katerih 00 tako grozOTiti Ijudje iivcliV K»k« srečui snio pa« mi, da uemamo taeih div-jih Teselie!" —   nDa, v resnici smo srefini", reče ufitelj nin saino moik'emu
Tlsdirst™ se imamo zato z&hvaliti." rAli so tndi v našej deleli liile kedaj take ostndne Teselicc?"1 TpraSa drugi B<Senee. nBile so," odgovori učitelj. ,a 8amo petelinoTe bitke z osknbenimi gosmi i. t. d." Povedal jim je nfiitelj, k&j se je vse pri takih Tcselicah godilo in povsod jim je dajal dobre nauke. Otroci so bili veseli, ko so slišali, da pri nas nij veC takih oatndnih iger ter 8o jednogiasno učitelju obljubili, da ne bodo nikoli nobene živ&li brez potobe mučili niti morili.                                                                    A. (,- Monrtki.
Jarnejček pripoveduje, kako je v šoli.
Oče! t šoli je vse drugaC-e nego v našej hi5i. \r Boli so dolge klopi, v klopčb sedč otroci dragi poleg dmzega; roke imajo lepo na klopi in of i obrnone v učitelja. Gospod nOitelj se pogovarja z niiuii prav prijazno o rečžh, ki je Tidimo doma v hiši, v kuhinji, na Trtu iu na polji: pripoveduje nam o živalih majhnih in velikih, o CTeticah, ki so po vrteh ia na polji, o solneu, mesecu, in zrezdah. ter nam povš mnogo lepih stvari tudi o ljubem Bogtt t nebesih. Vse to otroci radi poslušamo ter uiti ne mislimo na igrat^e. A ne samo da poslužamo nego tudi sami delamo. Učitelj nam uiaže: nrok6 pod klop na po-lico!" Tukaj imamo kuji?.ico, plflčico in pisalo. Zdaj vzamemo vsi pločice in pišemo nanje to, kar nam gospod nčiMj pripoveduje, ali pa prepisujcino, kar nam učitelj ua šolsko taljlo piše. To je veselje! Črko skladamo k črki kakor rojake v Tisto. — Na nftteljero povelje pospravimo pl6Cice ter vza-memo knjižico izpod klopi. Kako vescl je ufitolj, ako imamo vsi lepe iu anažne knjižice! — Naposled še raLunimo. Ofie ! to nij lehka stvar. Zatorfj se Tsak veseli, ako jc nalogo dobro reSil. Tudi nSitelja to Teseli, ker se pri-Jasno nasmžhne Tsacemu, ia pohvali vsacega.
A kako hitro niine čas v Soli! Užč bije nra desot in — nka je konec. Vse sroje stvari mirno in lepo pospravimo, potlej vstaueino ia molinio gla3no za gospodom uHteljem:
Pomagaj, Bog, da Tae nauifc,
Zvestci 8i v srci liranimo.
Da Tedno se ]>o lijih rnTnamo
Tn TečEo srečni bodcmo.
- if —
Lakoma miš.
(Bnsen.)
Pogleda mi5 iz miSiaa ter opazivSi pvoglo a!i mišjo past, reče: naha, t« ti je tista glasovita progla! Kako ljudjo mocb-o um^jo! Denč kamen na desko ter izdfllaj privežnjo kak ocvirfek ali kostc slaninice (špeha), in to jim je progla. Da, ako bi neumne bile me miši! Ali me venio: kakor se do-takaeš ocvirka, klop! izproži se progla tcr deska pade in miži potare vse nožice. Ne pre-varile nas! A nralo poTOhati. Wli6ko da, nij greh; od vohaiija se ne izprcži: meni se čudovito rado voha slauinica ali oerirdek." To reCe in smukne pod nastaTljeno desko ttr jame okolo slaniiio vohati. Progla je 1)ila zel6 na lahko zapeta, in kakor se niiš dotakno slanine, kjop! pade deska ter lakomko tso stare. — Ne lakomi se, da z glavo ne plačaš, kakor ta mii.
28
Koledarja vam nij treba.
Koledarja vam nij treba! Clovek bi mislil, da je to nekaj zel6 Jndnega, a kaj roorem jaz zato. ako je pa res tako.
Pokazati vam hočeiu, kako moremo izračuniti dneve tadi brez koledarja. Napišite si naslednjo skrižnico, kajti brez nje si ne morete prihraniti 6nih novcev, ki vam jih je treba za koledar.
Januar         Februar         Marec     |     April             Maj       J      Juoij
6                  9                 10                 6                  8         |         4
Julij           Avgust    i1 September      Oktobev      NoTember    December 6                   9                  5                   V                 10                 5
Te mosece m njib številke si doljro zapGmnite. A da izrat'unite, kateri dan padc na ta ali 6ni dan v tedau. treba vam je najpred soštevatiin potlej tleliti se StfTilko 1, ter paziti nato,  iatero število ostane.
Dalje zap6mnit(? 5e to:
Ako vam pri računaoji ostouo 1, takrat pade dan, katerega iSčete, na nedeljo, ako ostaae 2, na ponedeljek. 3 na vtorek, 4 na sredo, b na Betrtek, G na petek, in ako ostaae 7 ali uičla, takrat pado dotični dau gotovo na soboto.
Zdaj ia Tidimo! Ka kateri daa pade n. pr. 23. dan decemljra 1876. leta ? Decemljer je zgoraj v skrižnici zaznamovan sž števiLko 5; treba nain je tadaj aajprej soStevati 23 in 5, a to jo 28. Zdaj to vsoto razdeimio s Stevilko 7. — in ne ostane uič.
23. dan decembra iueseca bode tedaj tta soboto.
Tukaj Se nekoliko primžrov! — Na kateri dan v tednu pado 10. junij ?
Odgovor: 1C + 4=14:7 = 2 iii ae ostane nič; torej pade 10. junij zopet na s o b o t o.
Kateri dan v fcednii je 30. noTember ?
OdgOTCr: 30 + 10= 40: 7z=5 in O9tanc 5, tedaj je 30. aovember v Setrtek
Na kateri dan imamo letos 26. dan avgnsta?
Odgovor: 26 + 9 = 35 :7 = 5in ne ostane nič; tedaj je 26. aTgusta na soboto.
A zdaj poglejte v koledar, ako je vse to res, kar ram sem povodal, in potlej raCunajte sami po gornjih prariJih. da sc prepri&itc, da je resaica, kar sem v za&tkn rekel: koledarja vam nij treba.
Kii, opfimneti vas morara, da to rai'\inanje stojf samo za letošnje leto. Za prihodnje leto vam prinese nVrteo" skrižnico z mmini Stevilkami.
M.Č.