Urejuje:
Jakob Dimnik,
učitelj na II. mestni šoli v Ljubljani.
Št. 9. Ljubljana, 1. vel. travna 1895. XXXV. leto.
Vsebina: E. Gangl: Po strašnih dneh. — Organizujmo se! — A. Likozar: Zelenjadarstvo na šolskem vrtu meseca vel. travna. — J o s. Ciper le: Narodna vzgoja. — Listek. — Književnost. — Naši dopisi. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
Po strašnih dneh.
Božji prst je v stvarstvu razodet!
dušo lega bridki mi spomin . . . ^Lp V noč strašno, ki pred tisoč leti ®4l9 v v nji Bog po sili vsemogočno-sveti Stal je zmagovalec vrhu razvalin, Ki bila smrt pod njimi je razmleta, Obupno množica drevi nešteta. Kaj li? . . . Čemu ta jok in krik, molitev? Morda ob nas planjava se prostira, Da nanjo privihra krvava bitev, Ki v nji človeški rod trpeč umira? Ne? — Ali Bog Svoj prst povzdignil, Zapalil blisek, ki goreče švignil Zemljanu v tiho njega domovanje In zlo brezkončno je razgrnil nanje? To tudi ne? — Kaj je vihar prihrul Nad mirno selo in nad mesto šumno, Da bi z močjo nevzdržno, nedoumno Vse delo rok človeških v prah sesul? Ni res? — In morje morda prestopilo Svoj breg je skalnati, da zagrnilo
Na veke bi v svoj strašni grob teman Vse, kar po zemlji zrl je prešli dan ? 0, čuj, kako bobni, kako se stresa, Kot da na zemljo padajo nebesa, In kakor da osrčje se razganja, Iz njega vstaja noč strašna, brezdanja . . Podira se zidovje koče, hiše, Tla zibljejo. se, kot na morji čoln, In k Bogu zbegan človek upno vzdiše, Glas v noč odmeva straha, groze poln. O, kaj li delo si človeške roke, Človeškega razuma in moči, Kaj vsi zakoni, misli vse globoke, Kadar prirodi se razpno vezi? Premalo nam pove beseda — nič! Pod nebom varnejši je brzi ptič, Metulj, ki plava po ravni prostrani, In črv, ki skrito se po prahu vije, In zver, ki lovcu mrak jo gozdni krije, In orel, ki s krvjo se, mesom hrani! Kako polega se človeška strast, Kadar v obraz mu smrt poljube diha, Budi se v srci mu molitev tiha! Ponos pozabi svoj in svojo čast! Le šiloma mu tajno koprnenje, Ki se ne more zadušiti, vstaja, Da rad ohranil svoje bi življenje
Za onega, ki ž njim srce ga spaja . . . * *
Razlilo solnce je svoj jasni plamen, Ko noč ostavila je plašni svet, In mnogi želel si, da bi nevzdramen Zaspal pod razvalinami razmlet. O, koliko uboštva, žalosti in bede Pustila jed na noč na solznih tleh: Na vekomaj je vzela temu smeh, Obup izlila onemu v poglede! Morda to kazen je, ker človek često Brezčutno glas mori sam srčni svoj In vzvišeno zapušča svoje mesto, Resnico kliče, vzore, brata v boj! O, tiho! — Višnja moč je to storila — Kdo li zahtevaj tu opravičila?
O, ljubi deček, prosim te, ne plakaj! Dej, reci, kaj li žali te tako? — Vem, doma nimaš — to ti je hudo, Vse bode zopet dobro, le počakaj ! Veliko je v človeku čas zatrl, A vender žijejo ljudje na sveti, Ki znajo še bolest in skrb umeti — Njim glas ni milosrčnosti zamrl. Kot solnce božje morju v uri jezni Razburjeno valovje blago boža: Tako izteza milostno v ljubezni K nam roka dobrotljivega se moža. Kadar je On, ki prvi slug udanih Domislil se je v urah žali polnih, Naš carje On in po dareh poslanih Rešitelj toliko src strtih, bolnih! In poleg Njega mož stoji pri moži, Sočutno vsak o težki bedi toži; In kdor po širi naši domovini Odtrgati zamore si, v darilo Poslati hoče, da na razvalini Krasneje bode mesto se razvilo. Moj ljubi deček, ki me slušaš verno, Naj ti ljubezen v duši vzplamem, Cesarjevo dobroto neprimerno Ne zabi mož do poznih svojih dnij! A danes, ko si mlad, poklekni z mano In moli k Bogu od srca udano: „Gospod, naj roka Tvoja ga varuje, Ki nas sirot pozabil ni ta dan, Dobrost naj Tvoja vsakega obsuje, Ki nam razrušeni postavlja stan. Nezgodo tako pa od nas odstrani, Saj bolj Ti bodeino poslej udani!"
Engelbert (iiuigl.
Organizujmo se!
„Le v slogi je moč!"
premleva v svoji 7. št. naš članek pod zgornjim za-glavjem, ki smo ga priobčili v 7. št. „Učit. Tov." Iz vsega spisa se da posneti, da pisatelj tega članka tudi čuti potrebo učiteljske organizacije na Kranjskem, le to mu ne gre v glavo, kako to, da bi
9*
„Zaveza" ne imela vrhovnega poveljstva pri našem deželnem društvu. Odkrito povemo, da nismo nasprotniki „Zaveze", čeprav je minulo malo skupščin ali pa nobena, pri kateri bi se ne žalilo „Slovensko učiteljsko društvo", oziroma njega posamezni udje. Vsejedno smo se veselili in se še veselimo vsakoletnega bratskega sestanka iz vseh slovenskih pokrajin in zbadanje posameznikov nas ne bode spravilo s tira, da ne bi hvalili „Zaveze", kadar bode kaj koristnega ukrenila, oziroma storila v blagor slovenskega učiteljstva.
Da se pa pri naši deželni organizaciji ne moremo udati nasvetom zavezinega glasila, temu nismo krivi mi, ampak naše dejanske potrebe in gmotne razmere.
Če hočemo kranjski učitelji pri našem deželnem šolskem svetu in deželnem zboru kaj doseči, moramo priti sami kot celota pred deželni šolski svet, oziroma deželni zbor, ne pa v družbi s štajerskimi in primorskimi tovariši. To tirja praktična politika od nas. Štajerski tovariši to praktično politiko tudi prav dobro poznajo; zato se pri zadnji regulaciji učiteljskih plač na Štajerskem ni „Zaveza" potegovala za-nje, ker bi bilo to brezuspešno, ampak štajerska slovenska učiteljska društva so tirala pri tem vprašanji praktično politiko ter so prav previdno in na tiho pristopila k nemškemu deželnemu „Lehrerbund-u." Kdo bi jim to tudi zameril! Dejanska potreba jih je prisilila storiti ta korak in nas pa tudi ta sili — posebno sedaj ko se bliža čas deželno-zborskih volitev — da si ustanovimo samostojno slovensko učiteljsko društvo za vojvodino Kranjsko.
Da pa ne bode „Zaveza" in posamezna okrajna učiteljska društva trpela na ugledu, prenaredimo lahko § 1. načrta tako, da bi se glasil: „Zveza učiteljstva in okrajnih učiteljski društev na Kranjskem." Izraz „učiteljstva" pa mora ostati v tem §-u zato, ker štirje okraji še nimajo svojih društev in ni upati, da bi si jih kmalo, ali sploh kedaj ustanovili.
V podporo okrajnim učiteljskim društvom in „Zavezi" naj se postavi v nova pravila tudi določba, da se učitelji (ice) onih okrajev, kjer imajo svoja okrajna učiteljska društva, pa niso udje svojega okrajnega učiteljskega društva, tudi ne smejo vsprejeti v deželno učiteljsko društvo.
Da se pa moč in veljava okrajnih učiteljskih društev še bolj podpre in tudi vpliv deželnega učiteljskega društva na okrajna učiteljska društva podkrepi, naj bi imelo vsako okrajno učiteljsko društvo po jednega zastopnika v odboru deželnega učiteljskega društva, ki bi imel iste pravice, kakor na občnem zboru deželnega učiteljskega društva izvoljeni odborniki. Te zastopnike bi izvolilo vsako posamezno okrajno učiteljsko društvo leto za letom tia svojem občnem zboru.
Ta določba bi tudi one štiri okraje, ki še nimajo svojih društev, moralično prisilila, da si ustanove, prej ko mogoče, svoja okrajna društva, da bi potem imeli tudi svojega zastopnika v odboru deželnega učiteljskega društva.
To v blagohotno uvaževanje posameznim okrajnim učiteljskim društvom.
Mislimo, kdor ima pred očmi stvar, se bode lehko sprijaznil s tem načrtom, komur so pa več osebe, kakor stvar, mu pa ni pomagati. „Sloga jači, nesloga tlači."
Zelenjadarstvo na šolskem vrtu meseca vel. travna.
opet je mesec pri kraji, a z delom na vrtih smo zelo zaostali. Mnogo dela, kojega bi bili morali izvršiti pretekli mesec, nam je ostalo še za veliki traven. Skušali bomo, kar nam bode vreme in čas pripuščal, da bomo z zaostalim delom kakor hitro mogoče gotovi in bomo nadaljevali še dela, koja so prav za prav za ta mesec.
Sejali bomo še nekaj solate, kojo bomo kasneje presadili, da nam bode naredila lepe glave. Ako imamo že zadosti močne sadike od solate, kojo smo pretekli mesec sejali, bomo jo ta mesec presadili. Sadili bomo tudi kolorabe, zgodnje zelje in ohrovt. Kolerabe za poletje bomo pa ta mesec še sejali
Cas je saditi v prvi polovici t. m. tudi kumare. Ako smo pa kumare sadili v zaboje, jih bomo pa konec meseca presadili na prosto. Paziti moramo, da se sadik drži prst, ker drugače se nam ne primejo.
V	začetku t. m. sejemo poletno endivijo, a konec meseca že nekaj zimske endivije.
V	tem meseci sadimo največ poznega ali navadnega krompirja. Zgodnji krompir pa, ako srno ga v začetku tnal. travna sadili, že konec t. m. okopljemo.
Sejali bomo poletno redkvico in sadili še nekaj graha.
Najboljši čas je pa za saditev fižola. Sploh se fižol največ sadi od 8. do 15. t. m. Paradižnik bomo presadili proti konci meseca na prosto ravno tako tudi vse ostale sadike, kar imamo v zabojih ali v gorki gredi sejanega, pa še nismo presadili. Le kumare navadno pustimo v gorki gredi, ker se nam ne primejo, ako jih ne presadimo s prstjo.	A. Likozar.
m
Narodna vzgoja.
(Spisal Jos. Ciperle.)
42.
alje piše Jos. Apih: „Hudo škodo je delala tlaka kmetu; zamudil je lastno delo, zamudil lepo ugodno vreme za oranje svojih njiv, za setev in žetev, za košnjo in pletev — in vender ni imel gospod številu tlačanov primernega dobička, kajti tlačan je delal prav po tlačanski; privadil se je tukaj malomarnosti in lenobi, ter postal je zanikam naposled tudi za lastna opravila; gospodarski grehi so se gromadili in zavirali prospeh umnega gospodarstva tudi v poznejših ugodnejših časih."
„Neugodne so bile pa tudi moralične posledice: tlačan je moral rano se naučiti klanjati se gospodu in morebiti še bolj njegovim uradnikom doli do „šlibarja" in „valpta". „Vaša gnada" je obče-znana cvetka servilizma, morečega prirojeni moški ponos našemu kmetu, osobito tam, kjer je bila dežela blagoslovljena z grajščinami. Štajarski slovenski podložnik je sleharni odgovor na gospodovo vprašnje začel z odgovorom: „Zahvalim za vprašanje." Pred grajščinskimi uradniki je imel strah, saj so bili med njimi čudaci, kakor oni oskrbnik, ki se je bahal: „Jaz sem četrta božja oseba na zemlji." Njemu je moral kmet muhe braniti, drugi kmet pa pred vratmi čuvati kot „ordonanca" za različne posle, n. pr., da mu je šel po duhana za nos. Strahoma se je kmet bližal gradu. „Bliže grada, bliže vraga." Ko je kmet grad le zagledal, že mu je upadla srčnost; od daleč se je začel izkašljevati, nos snažiti in klobuk pod pazduho devati; boječe je po stopnicah lazil do kancelijskih vrat. Potrkal ni, ker je tako vedel da se mu nobeden od znotraj ne oglasi; predno za kljuko prime, popravi si še lase nekoliko in stopi v pisarno, trepetaje čakajoč, kedaj se bo žlahtnemu gospodu „frboltarju" zljubilo vanj se ozreti in z „no?" ga vprašati, kaj hoče. Gorje kmetu, če je naravnost povedal, zakaj da je prišel, če se ni najprvo prav ponižno zahvalil za vprašanje."
Tako tedaj so se trle in uničevale vse lepe lastnosti slovenskega kmeta. Res mnogo, mnogo zdravega jedra moral je imeti naš narod, da se ni demoraliziral popolnem.
Zraven tega je bilo pa tudi šolstvo povsod po Slovenskem jako nerazvito. Malo šol je bilo, a še te so bile največ nemško-slovenske, prav take, kakor so sedaj na Koroškem, t. j. prav za prav nemške, slovenske so le v začetku. Ni čuda, da Koroški Slovenci še dan danes nimajo nikacega dobička od nove šole. Srednje šole so pa še sedaj povsod vse nemške, slovenščina ima par bornih ur odmerjenih v njih.
Da pod takimi neugodnimi okoliščinami naš narod ni mogel napredovati, da je nasprotno šel v vsem rakovo pot, da se ga je polastila nezaupnost, zanikarnost, surovost in neodkritosrčnost, da je zgubil ves naroden in moški ponos, — kdo se čudi temu I Zdaj pa vprašam: Koliko so pa vredni oni tuji odgojitelji, ki so tako spačili značaj našega naroda? Ko bi imeli kaj vesti, trkali bi se skesano na svoje prsi, in ne bi psovali nas.
43.
Rekel sem že, da je jeden glavnih stebrov, na koje se opira kmetijstvo, varčnost. Treba je paziti pred vsem, da se v navadnih časih ne porabi več, nego se prisluži, in da se prihrani slučajni prebitek za čas sile. Sila — pravijo — kola lomi, a še žalostneje je to, da je zlomila mnogokrat celo vrat marsikomu. Za prihranjenje denarja priskrbljeno je pri nas Slovencih sedaj že zelo. Ustanovljenih je pri nas že mnogo posojilnic, v koje kmet lehko nalaga prihranjen svoj denar, v ta namen, da uživa od njega obresti, ali da ga dobi zopet v porabo, kadar je v sili, ali pa da ga dobe drugi, koji si ga niso mogli prihraniti, da se ognejo bedi. Koncem leta 1894. šteli smo Slovenci že 81 posojilnic. Bilo jih je na Koroškem 18, na Kranjskem 25, na Primorskem 12, in na Stajarskem 26. Lepo število je to, posebno če se pomisli, da smo šele pred malo leti jeli misliti na ustanovljenje teh koristnih zavodov. A vender jih je še premalo, vsaj v vsakem sodnijskem okraji bi se morala ustanoviti posojilnica, celo po vsih vecih vaseh in občinah bi morale biti, da bi kmet ne imel predolgih potov, posebno v časih, ko je doma preobložen z delom, da odda ali dobi denar.
Te posojilnice so izvrsten pogoj gospodarskemu napredku. Zraven tega pa pospešujejo tudi nezavisnost in razvoj naroda. Prej moral je Slovenec iskati denarja na posodo vedno le pri tujih zavodih, deloma pri nemških, deloma pri laških. Prišel je tako v pest tem narodnostim, ki so porabljevali obresti, koje je on plačeval za izposojeni denar v prid sebi, a še večkrat v škodo in v propad njegovi narodnosti. Čudno je le to, da še dan danes leži toliko našega denarja pri tacih tujih zavodih, ki ga sem ter tje vrlo izkoriščajo v prid tuji narodnosti in v pogubo naši. Ne bodimo tako malomarni! V slovenskih posojilnicah je denar naš ravno tako dobro shranjen, kakor v nemških.
Prepričan sem, da se to predrugači popolnem že v par letih, da se bodemo že v par letih lehko opirali na svoj lastni slovenski kapital. V to pomozi Bog!
44.
Saj jednako delujejo tudi vsi drugi evropski narodi. Vsaka država, vsak narod skuša z lastnimi močmi in z zakoni utrditi si svoje gospo-darstvene razmere, ter izobčuje iz sebe tuje sile. Žalostno je Je to pri
nekaterih narodih, da jih vodi pri tem početji predostikrat krutost, s kojo zatirajo in moré vsako tujo silo.
V	prvi vrsti delujejo v Evropi na takov način Angleži proti Ircem. Vsak Anglež je prepričan, da Irec nima pravice eksistirati. Kako kruto se tlači po Angležih, vidimo iz statističnega podatka, da je imela Irska koncem 1. 1802. le še 4,700.000 duš, in da se je v zadnjih 40 letih izselilo 3 in pol milijona Ircev v Ameriko, ker se doma niso mogli več preživeti. — A tudi proti drugim narodnostim jela je postopati Anglija v začetku „zarad ohrane narodnega dela", pozneje pa kar naravnost s tem, da se je tujcem v Angliji kar prepovedalo konkurirati z Angleži.
V	Franciji izdal je predsednik republike z 1. 1888. ukaz, s kojim je omejil delovanje tujcev. Z zakonom 8. vel. srpana 1893 poostril se je ta ukaz, in ž njim prišlo je 200.000 tujcev v Parizu, ki se ne živč od lastnih rent, pod policijsko nadzorstvo. Bitke med francoskimi in laškimi delavci so tam kar na dnevnem redu. — Jednako ravnajo tudi Zjedinjene države v Ameriki, v kojih prepovedano je zadnji čas naseljevati se onim tujcem, ki nimajo dovolj sredstev, da se prežive.
Vsak narod skrbi tedaj dan danes le za se, da si poboljša in ojači svoje gospodarske razmere z lastnimi močmi. Boj protisemitov proti židovstvu tudi ni nič druzega, kakor teženje po tem, da se arijska plemena skušajo osvoboditi židovskega kapitala, židovske konkurence in židovskega vpliva na javno in zasebno življenje. — Na Nemškem skuša se krepiti le nemški živelj, na Madjarskem le ogrski in židovski, kajti teh dveh ne more se že ločiti tam več. Ravno pod vplivom ži-dovstva navzel se je madjarski narod one krutosti, s kojo preganja in uničuje dan danes vse druge narodnosti živeče po deželah sv-Štefana krone.
45.
Te krutosti pa Madjarji tudi kar nič ne skrivajo. Javne službe pristopne so tam le Madjarjem ali pa onim renegatom, ki so zatajili svojo pravo narodnost. Kdor hoče tam sploh veljati kaj, oni mora biti Madjar ali vsaj šteti se za tacega. Drugim narodnostim, bivajočim po Ogrskem, jemljo in zapirajo se učilišča, ter namestujejo se z rnadjar-skimi šolami, tako primoran je vsakdo izobraževati se v tujem mu madjarskem jeziku. Da se na takov način navzame marsikateri slabo-dušni človek tudi madjarskega mišljenja, to je jasno, posebno potem, ko vidi, da z drugačnim mišljenjem sploh ne bode mogel službovati na Ogrskem. Gorje pa tudi vsacemu, kdor se protivi tacemu početju, kdor se sklicuje n. pr. na to, da je njegova narodnost vsaj toliko vredna, kakor madjarska. Gorje mu! Ječa, težka ječa je njegovo plačilo za to; v ječo romala je na Ogrskem že množica odličnjakov
druzih narodnosti samo za to, ker so le povzdignili svoj glas zoper tlačenje svojega naroda. Tako n. pr. bil je obsojen ne davno urednik srbskega lista „Zastava" na poldrugo leto težke ječe. V Segedinu izhajajoči list „Szegedi Hirado" pisal je na to jako krut članek, ki slove: Ponosni smo na obsodbo naših porotnikov, ponosni na celo sodnijsko obravnavo. Mesto Segedin izreklo je svojo sodbo nad ščuvalci narodov. Pri nas so za popoviče (Popovič je bil oni obsojeni urednik) slaba tla; pri nas vlada resnica, a ne usmiljenje. Mi jih bomo klestili, dokler so na Ogrskem sodnije in ječe. Naj le pošiljajo k nam svoje mučenike! Kedar se napolnijo naše ječe, sezidali bodemo nove, saj je slavnoznana naša gostoljubnost."
46.
Mi Slovenci spoštujemo vsacega, kdor spoštuje in cesti svojo narodnost, mi nikogar ne zaničujemo in ne oviramo pri tem početji. Vsak človek ima pravo gojiti svojo narodnost. V svoji dobrodušnosti smo celo pripravljeni pomagati onim narodom, k o j i m se krati ta pravica. A nikdar ne smemo dopuščati, da bi se nam kratilo to pravo, naj si bo od te ali one strani. Takrat treba seje pa postaviti po robu, ter kljubovati z vsemi svojimi silami zoper vsako skrunjenje ali zatiranje naše slovenske narodnosti.
To je naše stališče. Lepo in vzvišeno stališče je to, do kojega se je povzdignilo dan danes le malo rodov. Bodimo ponosni na to stališče. Zatirati druge narodnosti, to ni slovensko; tega ni bilo in ne bode nikdar pri nas. Naj nas ne moti ščuvanje naših nasprotnikov, da se komu, ki biva med nami, krati pravica gojiti svojo narodnost. Laži so to. Da pa mi skušamo si dan danes priboriti isto svobodo za gojitev svoje narodnosti, kojo uživajo že od nekoč druge narodnosti, to se nam šteje v greh. Zalibog, da se moramo boriti za to pravo, ki nam je zajamčeno že po zakonih, in kojih bi morali biti deležni brez bojev. Saj menda vendar ni nikdo tako prismojen, da verjame, da smo Slovenci niže pleme, nego drugi narodje.
„Ich kenne so ziemlich alle österreichischen Völker;" — piše že večkrat navedeni dr. Reich — aber, ich rnüsste ein Schurke sein, wenn ich behaupten sollte, es sei eine dieser Nationalitäten besser oder schlechter, als die andere. Bei allen ist die Vertheilung der guten und bösen Eigenschaften so ziemlich die gleiche, und wäre die private und
öffentliche Erziehung dort eine bessere, die Religion eine geläuterte, die Regierung eine naturgemässe, in der That, diese Völkerschaften Hessen nichts zu wünschen übrig und könnten anderen noch zum Muster dienen; denn ihre natürlichen Anlagen und socialen Fähigkeiten sind sehr gut".
Tako govori tedaj nemška priča. Zdaj naj se pa le svobodno pripoveduje na dalje basen o inferijornih narodih Avstrije. Dr. Reich pravi: „Ich müsste ein Schurke sein, wenn ich behaupten sollte, es sei eine dieser Nationalitäten besser oder schlechter, als die andere." Dovolj!	(Dalje prih.)
Listek.
Šola in dom.
(Odlomki.)
trok pride v šolo. Govori se tam o domu. In glej! Celih sedem let je prebil doma, a nikdar ni znal, kaj je dom. Zdaj šele, ko bi rad poklical mater ali očeta, sestro ali brata, zdaj vidi, da je tamkaj lepo, tako lepo, da mora jokati, ker ne gleda ob sebi znanih obrazov, znanih sten, znanega pohištva. Tista hiša torej, kjer ni moral sedeti po cele ure na jednem in istem mestu, kjer je skakal, pel, igral se, tekal za materjo, zalagal svoj želodček s slastnimi za-ložki — tista hiša je torej njega dom! O, da mora od tod! Bodisi! Tudi doma bi tako-le sedel, ves ljubi dan se ne bi niti ganil, storil bi vse, kar mu bi kdorkoli vedel, da bi bil le doma! Toda mlademu ubupancu se kmalu razvedri čelo in z odprtimi usti posluša resne vender toli prijetne besede učiteljeve! „Kdo li je, ki zate skrbi, otrok moj ljubi? Po ves dan se trudi, da te obleče, da ti pripravi kos dobrega kruha in še česa drugega, da ti more zvečer postlati mehko posteljco! Cuj, to je mati, oče! Tvoja roditelja sta, ki živita le zate, ki storita vse, da ti je lepo in dobro, da nisi lačen, raztrgan. In takrat stopi pred otrokovo oko ljubi materin in očetov obraz, in v tistem drobnem srčeci se vzbudi nekaj, čemur otrok ,ne ve imena, in morda prvi sklep začrta v dušo svojo sklep, da ne bode svoj živ dan z najmanjšo stvarco žalil starišev! Saj je cul: „Bog sam je ukazal, da ne žali očeta in matere, ker on bi te moral zato kaznovati!"
Take besede niso povod otrokovi ljubezni, ker bi ona potlej izvirala iz strahu pred kaznijo, bila bi torej sebična, kriva ljubezen. Ta ljubezen je — rekli bi — del otrokove duše, vsaj nekaka kal, ki leži v nji na videz mrtva. Treba je le sile, katera jo vzbudi — in ta sila je prvi pouk v ljudski šoli. Tista zapoved božja je najvišji dokaz, da
je opravičeno otrokovo hrepenenje po materinem objetji in po tihem, blaženem očetovem domu! Ne zameri torej otroku nihče, ako si želi očeta, matere! —
In tako se zgodaj stori, da se prikuje srce na srce in pravi, plemeniti ljubezni! Dom druži z roditelji otroke a veriga, ki nerazrušno sklene te ude človeštva v svojo, posebno celoto, začne se variti pod rodnim slemenom, a dokuje se v prvih letih ljudskošolske dobe! In take spone padajo nevedč in brez hrupa po človeštvu sploh in dasi nevidne, pleto današnji vzgoji in ljudski šoli dostojen venec zaslužene slave!
In tak dom! — On je košček raja, v katerem je domoval prvi naš oče, noč, ki mirna in tiha trosi v dušo blažene, osrečujoče sanje, ki požive človeka kot rosa vrtni cvet! Tak dom je dom ljubezni, in srečen oni, kogar ni skrb in zapuščenost pognala po svetu iz tega svetišča, v katerem biva* Bog in človek! — Oprosti mi, srečni oče, da odstiram zaveso s tvojega okna! Poglejmo! V materinem naročji počiva nje ljubljenec in z drobno ročico ji gladi lice in rdeča usta veže z materinimi poljubec, kakor bi hotel srečni par preliti v jedno samo bitje! In oče pri starejšem sinu resno govori in svari! A čemu beseda. V očesu mu bere, kar čuti v srci in na lici se mu kaže mirna, plemenita duša! In ko bi mogel mož tako naravnost kazati svojo ljubezen, tedaj bi prijel oče sina nase z vso silo svojih rok, da l>i se duša prelila v dušo! A on jo kaže drugače! Gil, vesel in skrben vstane drugo jutro na delo in trudi se, kakor bi mu bilo sojeno, da bo moral večno skrbeti za svojo družino. In vsi: mati, sin, hči delajo zato, da njih delo porodi očetu veselje in to veselje zopet njim veselje!
O, resnično: to so ljudje, kateri ne zapirajo svoje roke in svojega srca, kadar je treba pokazati, da ni v tej sreči zamrlo človekoljubje! Saj vidimo zopet drug dom, v katerem vlada jednaka ljubezen. A težka bolezen je vrgla očeta na posteljo. Kdo delaj? Nihče ne vzmore toliko, kolikor mož — oče! Podpore je treba, dokler ne ozdravi. In te gredo iskat k onim, o katerih vedo, da ni surovosti, neprijaznosti med njimi. In kdo jim jo bi odrekel? Dvakrat, trikrat več dobe, nego so prosili, saj ne daje roka, daje srce!
Zal, da ne moremo o tem več povedati, ker bi predaleč zašli. Dokazano je, da so ljudje, ki povsem zaslužijo to ime, in da vzgoja v ljudski šoli stori mnogo, premnogo, da ne razmelje mogočni a pro-pali svet vladajoči duh človeških src! Hvala Bogu, ostale nam niso same pravljice! ...	E. Gang-1.
(Dalje prih.)
Književnost.
Zbirka zakonov in ukazov o ljudskem šolstvu na Kranjskem. Izdal po naročilu c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko dr. Fr. Heinz, c. kr. okrajni komisar. V Ljubljani 1895. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmayr & Ferd. Bamberg. Str. XXXII. + 790. Gena v platno vezani knjigi za naročnike 3 gld., po pošti 21 kr. več, za nenaroč-nike stane knjiga 4 gld. Zbirke šolskih zakonov smo na Kranjskem že dlje časa prav občutno pogrešali, zato smo izdavatelju in založnikoma zelo hvaležni na tem zelo skrbno in spretno sestavljenem delu. Knjiga je razdeljena na tri dele: prvi obsega državne zakone in ministerske ukaze o ljudskem šolstvu, zlasti one, ki se nanašajo na Kranjsko šolstvo; drugi obsega dotične deželne zakone za Kranjsko, tretji pa ukaze in naredbe deželnega šolskega sveta kranjskega. Posamezni ukazi in razpisi, o katerih se je pokazalo šele po končanem tisku teh treh delov, da bi bilo vredno jih sprejeti v zbirko, so zbrani v dostavku. Zbirki je dodano kronologično in abecedno kazalo. Knjiga bode torej dobrodošla kot priročna knjiga učiteljstvu na ljudskih in meščanskih šolah, udom šolskih svetov ter administrativnim uradnikom, ki imajo opraviti uradno s šolo, da morejo najti lahko in gotovo potrebna zakonska in ukazna določila, zato to zbirko vsem tem krogom kojim je namenjena, prav toplo priporočamo.
Naši dopisi.
Z Gorenjskega. Uže pri svojem dohodu z Dunaja iz tečaja za deška ročna dela v Neulerchenfeld-u, namenil sem se bil slavnemu uredništvu „Tovariša" o tem nekoliko vrstic pisati; a ker je gospod kolega Petkovšek, kateri je tudi na Dunaji v tečaji za deška ročna dela v „Neubau" bival, v cenjenem Vašem listu leta 1894. nekoliko o teh tečajih omenil, opustil sem tedaj kaj v tem poročati v „Tovarišu". Ker pa je ta list v svoji tretji letošnji številki pod rubriko „Vestnik" obvestil, da se tečaj za rokotvorna dela v Neubau na Dunaji z dnem 16. mal. srpana prične, naj se mi dovoli, da sedaj o tem nekoliko vrstic pišem cenjenim gg. tovarišem, ki nameravajo morda v ta tečaj iti. Morda bi jim utegnilo hasniti.
Do sedaj so kranjski učitelji rokotvorni tečaj navadno v Neubau-u obiskovali; le 3 ali 4 učitelji s Kranjskega, med temi tudi moja malenkost, frekventirali smo tečaj za rokotvorna dela tudi v Neulerchenfeld-u, XVI. Grundsteingasse štv. 65. v meščanski šoli pod vodstvom izvrstnega ter jako kolegialnega ravnatelja gosp. Josipa Urbana. Jaz, kot ne posebno izboren in spreten strokovnjak, ne vsojam si trditi, je-li tečaj v Neubau-u ali v Neulerchenfeld-u bolji; rekali in rečejo pa še spretnejši strokovnjaki, da je tečaj v Neulerchenfeld-u mnogo boljši, od onega v Neubau-u. To so tudi slovenski učitelji in učitelji druzih kronovin o priliki pohoda svojih tovarišev meseca vel. srpana 1894 se izrazili. Jaz sem bil parkrat pri svojih rojakih v Neubau in rekli so, da jim v Neubau vse bolj vgaja pouk ter sistematično in praktično urejena metoda. Tudi je frekventantov v Neubau-u mnogo preveč, da bi se vsi mogli uspešno poučevati in da bi se jim moglo vse natanko pokazati. Da pa gre večina g. tovarišev v Neubau, pride od tod, ker tečaj v Neubau dalje obstoji, nego oni v Neulerchenfeld-u in pa od tod, ker je v Neubau manj ur, ko v Neulerchenfeldu delu odločenih in vsakdo raje manj, ko več dela. To je naravno. Učiteljem na Dunaj zahajajočim pa mora namen biti, da se v stroki izvežbajo in da si zgodovinske in druge znamenitosti dunajske nekoliko prisvoje. Poučuje se v Neubau v treh, če ne celo v štirih strokah rokotvornib del. To je za 4 oziroma 5 tednov preveč. V Neulerchenfeldu poučuje se le v dveh strokah, to je: v lepljenjstvu in v delih na stružnici (Hobelbank), a to temeljito in metodično in ravnatelj nadzoruje oziroma poučuje en od-
delek, drugi učitelj pa drugi oddelek. Delo traja 8V2 ur na dan, a v soboto popoludne je prosto, da si učitelji skupno ogledajo znamenitosti dunajske. Orodje v Neulerchenfeld-u je izborno, kar pa v Neubau-u menda ni; in to tudi menda nekaj pripomore. Vsemu temu pritrdita tudi gg. Levstek iz Idrije in Janovsky iz Ljubljane, katera sta ta tečaj pred nekaj leti obiskovala. Stanovanje se dobi v šoli in se za ves čas plača 7 gld. in za obrabljenje orodja in materijala plača se 8 gld. Izdelki so lastnina dotičnih učiteljev. Vožnja na Dunaj stane po južni železnici tja in sem 21 gld. in prej omenjeni izdatki 15 gld. Ako je učitelj od Ljubljane oddaljen, računiti se mora vožnja do Ljubljane in drugi troški tudi najmanj 5 gld. To bi znašalo vkup 41 gld. Ako torej učitelj dobi podpore 80 gld., gotovo mora jako štedljivo živeti, malo jesti, še manj pa piti, da zamore 5 tednov z 39 gld. shajati. Dunaj je lep a drag, osobito za ptujce, ki si ne vedo pomagati. Prav je dejal torej Krpan: Kdor če iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj ?
Ako sem kateremu gg. tovarišev s tem kaj vstregel, me bo prav veselilo. Izvoli pa naj si vsakdo, kakor mu bolj ugaja.	Anton Požar.
Iz Starega Trga pri Poljanah. (Dobrotnik naše šole.) Naša šola ima v osebi vč. g. dr. Jurija Štrbenca, dekana v Leskovci velikega dobrotnika. Kadar pride gospod doktor v svoj domači kraj, razveseli se šolska mladina, ker ve, da bo prišel prijazni gospod tudi v šolo, da se prepriča o nje napredku. V šoli spodbuja gosp. dekan svoje male rojake k marljivosti in lepemu vedenju ter obdaruje po učiteljih pohvaljene. Šolska knjižnica ima nad šeststo zvezkov, večinoma podarjenih po našem dobrotniku. Lansko leto je poslal kar celi zaboj knjig za župno in šolsko knjižnico, mej njimi šolski celega Valvasorja. Vsako leto vpiše blagi dobrotnik šolo v „Matico Slovensko." Pripomogel je, da se je napravila krasna šolska zastava Da se preskrbe revni učenci vsako leto s potrebnimi šolskimi stvarmi, vpisal je vč. g. dekan te dni našo dvorazrednico kot ustanov-nico „Narodne Šole". Bog mu povrni stotero!
Te in še druge dobrote skazal je g. dr. Štrbenec šoli, v katerej je prejel prve nauke. Kar je pa storil druzega dobrega svojemu rojstnemu kraju, nečem popisavati — samo to naj omenim, da je omislil lani župni cerkvi krasne nove zvonove, ki bodo še poznim rodovom oznanjali njegovo veliko ljubezen do rojstnega kraja!
Bog daj slovenskim šolam več takih dobrotnikov, kakor je vč. gospod dr. Jurij Štrbenec!	Zc.
V e s t n i k.
Osobna vest. G. Bogomir Beyer je postal pomožni učitelj v Podkraji v posto-jinskem okraji.
Tojteh Ribnikar f. Predsednik „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" g. Vojteh Ribnikar, nadučitelj v Logatcu, je dne 26. mal. travna umrl. N. v m. p.!
Umrl je dne 16. mal. travna g. Matej Močnik, upokojen učitelj v Ljubljani. Kaj več o njem priobčimo v prihodnji številki. — Frančišek Peterlin f. Dne 19. mal. travna t. 1. je uinrl gosp. Frančišek Peterlin, učitelj v Kolovratu. N. v m. p.!
Nova nadzornika za obrtno-nadaljevalne šole na Kranjskem. Gospoda Frančišek Leveč, c. kr. realični profesor in okrajni šolski nadzornik, in Jožef Vesel, učitelj na c. kr. obrtni strokovni šoli v Ljubljani, imenovana sta c. kr. vladnima komisarjema za nadzorovanje vseh obrtno-nadaljevalnih šol na Kranjskem. Doslej sta te šole nadzorovala profesorja c. kr. državne obrtne šole v Gradci, gg. Kneschaurek in pl. Siegl, oba nevešča slovenskega jezika, dasi so skoraj vse te šole slovenske. Kakšno je bilo torej to nadzorstvo! O tem nadzorstvu se je tudi v deželnem zboru že govorilo. Visoka c. kr. deželna vlada je pač tudi sama spoznala, da je tu treba prenaredbe in je v nadzorovanje teh šol priporočila moža, ki poznata naše razmere. Na Kranjskem so obrtno-nadaljevalne šole: v Ljubljani na državni realki in na I. in II. mestni deški ljudski šoli (na zadnjih dveh so pripravljalni tečaji), v Kamniku, v Kranji, v Škofji Loki, v Tržiči, v Radovljici, v Št. Vidu nad Ljubljano, v Postojini, v Novem mestu (na gimnaziji), v Ribnici, v Kočevji (na gimnaziji), v Krškem, v Metliki.
Vsled potresa so v Ljubljani vse javne in zasobne ljudske šole zaprte za mesec dnij. Kar šolskih poslopij ni tako poškodovanih, da bi bilo nevarno v njih prebivati, porabila so se za ustanovitev takih rodbin, katere so bile iz svojih stanovanj deložirane, deloma za nastanovitev dveh kompanij pijonirjev. Mestni in državni uradniki v Ljubljani dobe, kakor se čuje, draginjske doklade, ker so se v Ljubljani živila zelo podražila in ker je mnogo uradnikov brez stanovanj in ti si morajo na raznih krajih iskati prenočišč, kar prouzroči mnogo izdatkov. Uradniki torej s svojo navadno plačo ne morejo izhajati. V jednakem položaji so mestni učitelji, kateri pa niso ne državni, ne mestni uradniki, ker so plačani iz normalno-šolskega zaklada, torej od dežele. Pravično bi bilo, da tudi si. deželni odbor v tej stiski skrbi za mestne učitelje in jim dovoli izredno draginjsko doklado, kajti s tem da je pouk popolnoma prenehal, odpadli so učiteljem vsi stranski dohodki iz takozvanih posebnih ur in iz zasobnega pouka, njih plača pa je že samo na sebi nižja od plače državnih in mestnih uradnikov.
Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta je daroval »učiteljski prijatelj« iz Kranja 40 K; „durak-igralci" v Kranju 1 K 20 h; si. posojilnica v Ribnici 20 K5 g. Ivan Mahkot c. kr. vladni svetnik 20 K. Stotera hvala vsem darovalcem !
Iz „Zaveze slov. učit. društev." Predsedništvo „Zaveze" se obrača do vseh slovenskih učiteljskih društev z uljudno prošnjo, da naj blagovoli naznati do konca vel. travna predmet, o katerem naj se razpravlja pri letošnjem občnem zboru „Zaveze". V slučaji, da se ne oglasi do tega časa nobeno predavanje, določil bode upravni odbor „Zaveze", vsled lanskega sklepa delegacij, predmet, o katerem se bode razpravljalo pri letošnjem občnem zboru. — Cas letošnjega občnega zbora se objavi v jednej prihodnjih številk.
Ob jednem pozi vije predsedništvo „Zaveze" vse one gg. učitelje in učiteljice, ki še niso vposlali nabiralnih pol „knjižnice za mladino", da blagovolijo isto kmalu poslati. — Pač sramotno bi bilo, ko bi pričeto podjetje, katero je sedaj še v povojih, moralo zaspati vsled brezbrižnosti naše. Lepo je že število naročnikov, a še vedno premajhno, da bi se zainoglo brez strahu gledati v bodočnost.
Predsedništvo „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Dolenjem Logatcu, dnč 20. mal. travna 1895.
Ivan Sega s. r.,	Vojteh Bibnikar s. r.,
t. č. tajnik.	t. č. predsednik.
Vabilo k rednemu občnemu zboru podpornega učiteljskega društva v dan 2. vel. travna t. 1. ob 10. uri predpoludne v Sežani. Dnevni red: 1. O vprašanjih ljudski šoli sploh. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev pregledovalcev računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Raznoterosti.
K obilni udeležbi uljudno vabi odbor „Učiteljskega društva" za Sežanski okraj.
Učiteljsko društvo Kranjskega okraja zboruje dne 9. vel. travna dopoludne ob 10. uri v Kranji z istim vzporedom, kakor je bil določen na 10. mal. travna. Radi važnih točk prosi polnoštevilne udeležbe	odbor.
Novomeško okrajno učiteljsko društvo bode odkrilo dne 2. vel. travna umrlima tovarišema Vrančiču in Perkotu nagrobna spomenika in sicer prvemu v Zagradcu, drugemu pa v Ambrusu.
V „Navodilu za šolske vrtove", stoji letos zopet t nemškem tekstu „Forstobst-baurne« namestu „Formobstbaume" in torej je tudi slovenski tekst: „gozdna sadu-nosna drevesa" namestu oblikovni „pritlikovci" napačen, kar naj se blagovoli vzeti naznanje.
Razpis častnih nagrad. Od več strani se je v novejšem času izrazila želja, naj bi Matica močneje gojila v svojih društvenih knjigah leposlovje. Da tej želji ustreže ter pospeši razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje „Slovenska Matica" po določilih „Jurčič-Tomšičeve ustanove" 200 goldinarjev častne nagrade izvirni povesti slovenski, obsezajoči najmanj 10 tiskovnih pol. Ko bi pa ne došla nobena takšna povest, razpisujeta se zajedno tudi dve častni nagradi po 100 goldinarjev, tudi dvema izvirnima povestima, obsezajočima najmanj po 5 tiskovnih pol, oziroma dvema daljšima epičnima pesmima, ali pa jedni povesti in jedni daljši epični pesmi. Spisi, ki se poganjajo za častno nagrado, morajo biti takšni, da po obliki in vsebini zadostujejo umetniškim zakonom pripovedne književnosti v obče, poleg tega pa še književnim namenom „Slovenske Matice" posebej. Pisatelji, katerim se prisodijo častne nagrade, prejino vrhu tega za svoja dela še navadne pisateljske nagrade, katere plačuje „Slovenska Matica" vsled § 12. svojega opravilnega reda po 25—40 gld. za tiskovno polo. Rokopise je brez pisateljevega imena pošiljati odboru „Slovenske Matice" do 1. kimovca 1895. leta.
Pisateljevo ime je pridejati rokopisu zapečateno in opremljeno z dotičniin geslom. Ker hoče odbor s tem razpisom ustreči veliki večini Matičnih udov ter jim v roke podati lepo zabavno knjigo, pričakuje, da se slovenski pripovedni pisatelji primerno odzovejo njegovemu pozivu.
V Ljubljani, dne 10. mal. travna 1895. Fr. Leveč,	E. Lali,
predsednik.	tajnik.
Slovenska višja dekliška šola. Učni načrt za ta velevažni zavod, kateri ustanovi kakor znano, mestna občina ljubljanska v proslavo 50 letnega vladanja cesarja Franca Josipa in katerega I. tečaj se otvori s prihodnjim šolskim letom in sicer za sedaj v provi-zorično najetih prostorih, je ravnokar v vseh podrobnostih dodelan ter pride v jedni prihodnjih sej občinskega sveta na razpravo.
V proslavo cesarjeve petdesetletnice je sklenil kranjski deželni zbor sledeče: 1. Povodom praznovanja 501etnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Frančiška Jožefa I. ustanovi dežela 50 ustanov po 50 gld. za revne hirajoče osebe, ki imajo na Kranjskem domovinstvo, in odloči dalje svoto 500 gld. za sirotinske namene. 2. Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnjem zasedanji predloži statut o obeh ustanovah ter stavi primerne nasvete glede druzih odredb, katere se bodo izvršile povodom praznovanja SOletnice vladanja Nj. Veličanstva.
Zalivala. Nižeje podpisano šolsko voditeljstvo se prisrčno zahvaljuje prečastitemu gospodu Ivanu N. Hladniku, vikarju v Črnem vrhu pri Idriji za obilo število lepih, šo-larskej knjižnici najprimernejših, vezanih in nevezanih novih knjig in knjižic, katere je blagovolil podariti tukajšnji šolarski knjižnici.
Ker je ta blagi gospod tu podpisani šoli uže 8 let tako naklonjen, mora se on imenovati po pravici prvi dobrotnik, podpornik in ustanovitelj tukajšnje šolske knjižnice.
Naj bo pa blagi gospod tudi prepričan, da naši revni učenci, katere je on o sv. Nikolaji s toplo zimsko obleko preskrbel, in deklice, katerim je nakupil učnih pripomočkov za ženska ročna dela njegovih daril nikoli ne bodo pozabili, pač pa se ga vedno hvaležnim srcem radi spominjali. Bog ohrani! Bog mu povrni vse stotero!
Voditeljstvo ljudske šole v Rovtah, dne 10. mal. travna 1895.
Alojzij K. Sežun, učit.-voditelj.
Uradni razpisi učiteljskih služeb.
Št. 247
o. š. sv. Na štirirazredni Franc-Jožefovi ljudski šoli v Črnomlji se potrebuje začasno učiteljsko moč z letno plačo 360 gld.
Prošnje oddajati je do 10. vel. travna t. 1. pri c. kr. okr. šol. svetu v Črnomlji.
G. kr. okrajni šolski svet v Črnomlji, dne 11. mal. travna 1895.
Št. 238
o. š. sv. Na jednorazrednici v Adlešičih je razpisana služba učitelja-voditelja z letno plačo 500 gld. in doklado 30 gld. in prostim stanovanjem -v stalno oziroma začasno nameščenje.
Prošnje je vlagati do 10. vel. travna 1895 pri c. kr. okr. šol. svetu v Črnomlji.
C. kr. okrajni šolski svčt v Črnomlji, dne 9. mal. travna 1895.
Št. 573
o. š. sv. Na jednorazredni ljudski šoli v S vi b nje m je stalno ali začasno popol-niti službo učitelja in šolskega voditelja z letno plačo 450 gld. opravilnino 30 gld. in stanarino 80 gld.
Prosilci za to službo naj vlagajo svoje pravilno opremljene prošnje zakonitim potem semkaj do 16. vel. travna 1895.
C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dne 16. mal. travna 1895.
Št. 599
o. š. sv. Na jednorazredni ljudski šoli v Tržišči pri Mokronogu je stalno ali začasno popolniti službo učitelja in voditelja z letno plačo 500 gld. opravilnino 30 gld. in prostim stanovanjem v šolskem poslopji.
Pravilno opremljene prošnje za to službo naj se predpisanim potem semkaj vlagajo do 20. vel. travna 1895.
C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dne 22. mal. travna 1895.
Št. 253
o. š. sv. Na trirazredni ljudski šoli v Dragatuši razpisano je 3. učiteljsko mesto z letno plačo 4-50 gld. in prostim stanovanjem v stalno oziroma začasno nameščenje.
Prošnje je vlagati do 15. vel. travna t. 1. pri c. kr. okr. šol. svetu v Črnomlji.
_ C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlji, dne 14. mal. travna 1895.
Št. 246
o. š. sv. Na jednorazrednici v Kolovratu je mesto učitelja-voditelja z dohodki IV. plačilnega razreda, z opravilnino 30 gld. in prostim stanovanjem stalno ali tudi začasno popolniti.
Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim potem semkaj vlagajo do 15. vel. travna 1895.
C. kr. okrajni šolski svčt v Litiji, dne 22. malega travna 1895. _
~Št~364~
o. š. sv. Na jednorazrednici v Št. Lorenci se razpisuje v stalno, oziroma začasno umeščenje mesto učitelja-voditelja s prijernki IV. plačilnega razreda.
Prošnje do 10. vel. travna.
C. kr. okrajni šolski svet v Novem Mestu, dne 20. mal. travna 1895._
o. š. sv. V tem političnem okraji je popolniti mesto učiteljice na dvorazrednici v Hrušici s slovenskim učnim jezikom. Dohodki spojeni s to službo so razvidni iz deželne postave za Istro z dne 14. grudna 1888 D. P. št. 1 ex 1889.
Prositeljice naj svoje opremljene prošnje eventuelno službenim potem tekom štirih tednov sem predlože.
C. kr. okrajni šolski svet Volosko, dne 8. mal. travna 1895.
t
Predsedništvo „Zaveze slovenskih učiteljskih društev"
javlja pretužno vest, da je zatisnil za večno oči dični nje predsednik, gospod
Vojteh Ribnikar,
nadučitelj v Dolenjem Logatci danes ob polnoči za kratko a mučno boleznijo v starosti 38 let.
Predsedništvo „Zaveze slovenskih učiteljskih društev", dne 26. mal. travna 1895.
Ivan Sega,	Ivan Lapajne,
t. č. tajnik.	t. č. predsednika namestnik.
Spominjajte se „učiteljskega konvikta" pri raznih prilikah in zborovanjih!
«Učiteljski Tovariš» izhaja na 1 poli male osmerke 1. in 16. dan vsakega meseca; ako je pa na ta dan nedelja ali praznik, izide dan poprej ali pa dan pozneje. — List stoji za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. Udje «Slovenskega učiteljskega društva» plačajo na leto 2 gld. naročnine in 1 gld. udnine.
Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati uredništvu v Ljubljani, Šubičeve ulice št. 1-naročnino pa prejema gospod A. Kecelj v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 2.
Vse pošiljatve naj se pošiljajo frank o.
Izdavatelj in lastnik: Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani.
Tisek R. Miličeve tiskarne v Ljubljani.