ŠTEV. (No.) 81.-----7wr\GO, ILL., TOREK, 26. MAJA — TUESDAY, MAY, 2 6, 1925.	~	LETNIK XXXIV

frM—HUM Will IIWIIHHitmmqffmy
1 THE OLDEST I
AND MOST	1 popular
| SLOVENIAN	1
I NEWSPAPER	1
| IN UNITED	1
| STATES OF	1
AMERICA. ^inummmmmiMnniiujmmuiiiinimimil
Pozdravljen nam v obliki novi!
Aha! Pogljete ga junaka, kako krepko nam pa koraka po trnjevi napredka poti, na kteri satansko ga moti toliko vragov! Kako vsi divje so besneli! Kako vse žile so napeli! "Umreti mora!" so sklenili. In res! Veseli že slavili so pogreb njegov.
Pa kaj dosegli so, povejte? Kje vspehi njih so dela, glejte? Zastonj je bilo, vse besnenje zastonj vse satansko vrvenje. On je pač junak. Ste vidili kako mogočno, kako junaško in odločno se bojeval je za resnico in branil vsikdar je pravico Kristov ta vojak?
Če v boju tem on ni omagal, če vsikdar je gotovo zmagal, če združena peklenska sila ga vsa ni nikdar uklonila, je li čudno to? Ne, ne! On ki vihtel desnico junaško bode za pravico kaj more mu i peklo celo? Mu venca zmage ne bo vzelo, vsikdar zmagal bo.
Zato pozdravljen nam, pozdravljen! A. S. - Edinost, naš bojevnik, slavljen! V obliki novi k nam prihajaš in zmago novo spet obhajaš. O j živi naj te Bog! Le krepko dalje po tej poti. Sovragov broj naj te ne moti! Ti vgnal boš tudi peklo celo? če kdaj bi na te prihrumelo krepko v kozji rog,
REV. JAMES ČERNE slov. župnik iz Sheboygan, Wis. in častni predsednik tiskovne družbe Edinost.
I^ev. James Cerne: ,
Zavedni Slovenci naprej do zmage za katoliški dnevnik!
"Ne samo, kar veleva mu stan, -Naš program je čist in ja-kar more, to je mož storiti dol- sen. In mi Slovenci kot kato-žan!"	liški narod, zaslužimo in mora-
(Simon Gregorčič), mo imeti svoj katoliški dnevnik. Po težkem trudu in sode-
PRED dobrim pol letom lovanju smo vspeli, da se je smo pričeli z agitacijo razprodalo nad 200 delnic, za zboljšanje katoliške- Prišli smo do tega, da smo si ga Časopisja. Članki slovenskih kupili nov in moderen tiskarski duhovnikov in lajikov so bili z stroj. Delničarji,ki imajo več navdušenjem sprejeti. Zasija- kot l25 delnic so pripravljeni te lo nam je solnce boljše bodoč- delnice razprodati, da bodo pri nosti, začelo se je novo živije- tem podjetju zastopane vse slo-nje. Vendar nam je bilo ne mo- venske naselbine, goče priti v tem kratkem času	frost in U-t A-
do popolne zmage. Žetev je o- r.erihanski Slovenec & Edinost bilna, ali delavcev je ma.o. Tu ^^ l? .t kai,ega; posamezni-, ne zadostuje samo navdušenje ^ ^^ ^ nažih katolUko
ali vesel i e. da pridemo do svo-	,	.
au	i	zavednih Slovencev!
jega dnevnika, to je komaj za- Zgodovina preteklosti nat^
četek. Vse to nam prav nič ne jasro kaže> da nismo dosedaj
pomaga, ako roke križem drzi-imi katoliški Slovenci imeli tamo.	' ke prilike, kakor jo imamo rav-j Treba je več zmisla za to ve- no danes. Nase slovenske cer-m lepotrebno stvar. Treba je de- kve in katoliške šole potrebu-lati, nikar ne mislite, da se,jejo za svoj obstanek pomoč| bo Vam katoliški dnevnik, kar ( katoliškega časopisja. Zatorej! na krožniku prinesel. Za kato- na delo vsi zavedni katoliča-j liški dnevnik navdušen Slove- ni!
nec (ka) se ne bo zanašal naj Ne smemo se ozirati na nadelo drugih, ampak se bo sam pade \posameznika, to je radi odločno pridružil in žrtvoval njegovega podjetja ali na dru-dobrobit katoliškega. Ne ge protiverske nasprotnike, smemo gubiti poguma, ako ni- j Naša največja napaka za ka-,mo v par mesecih prišli do toliške Slovence bodisi pri jed-rirmolne zmage. Kajti zavedati notah, časopisih ah župnijah
Se moramo, da je težko v krat- je bila ta da smo skušali vse Ipmč isu popraviti večletne na- doseči karkoli mogoče mirnim Kt	1	. , , i p0tom. Pri tem so pa naši nas-
protniki imeli odprto in široko pot. Mirna in stoječa voda ni nikdar zdrava in pitna voda. ha dobri in"soHdni"podlagi, da Studenci potoki in reke njših O odgovarjala vsem potrebam slovenskih gor,a kateri drve
, -i cinvpnrev Ta list ni čez pecovje in skalovje so naj-catoliskih Slovencev a iisu	-n histrG Takotlwli
ivezan na nobeno osebno pod
Križ častni je zastava tvoja! Resnica pravec tvojga boja! "Za Boga in za narod" delo je tvoje — zato bode vspelo! tvoj značaj je čist. Zato naprej, naprej, o brate! A mi pa vsi s teboj in za te enako srčni in odločni! Zato pa "Živjo" dans mogočni ta veljaj ti, list!
RT. REV. MONSIGNOR A. OGULIN.
m
Z£»
šk/sga Časopisja, temvecja slajša bo zmaga naša.
Naš program, naše delo Slovence v Ameriki je odprt a knjiga vsakemu razumnemu Slovencu. Dobro vemo, da je proti versko časopisje naš narod pokvarilo versko in moral no. Potom takega časopisja smo mi Slovenci mnogo izgubi li na ugledu pri Amerikancih. Sem in tja ti listi napadajo enega ali druzega, kateri se zavzema za katoliško časopisje ali za pošteno I^ie slovenskega naroda. Toda skupnega našega oodjetja si ne upajo na padati. Napadajo večinoma le one, ki največ delajo za zboljšanje našega časopisja. Na vse to se ne smemo ozirati, ker se jih ne bojimo. Vemo tudi, da. bo treba še mnogo žrtvovati iz Višta Amerikanski naše strani, da izpopolnimo njegovemu spominu! naš program.
Dobro in hvalevredno delo
je, ako se naši duhovniki po- je Slov. katol. tiskovno družbo stavijo načelo temu podjetju. Edinost.
- v
nost je na najboljši podlagi in nam da vsem katoliškim župnijam najboljše udobnosti in
^roti našim brezvercem. Zato e dolžnost nas vseh duhovnikov, tako enega kot druzega,
Veleč. g. monsignor A. Ogulin, ki župnikuje v St. Paulu, Minn, na župniji sv. Neže je starosta in najprominetnejši slovenski duhovnik v Ameriki. Ko smo lansko leto prekupili Amerikanskega Slovenca v Jolietu in istega spojili z listom Edinost ter napovedali kampanjo za dnevnik in dvignili kapital podjetja z $15,000 na $20.000 je bil veleč. g. monsignor A. Ogulin prvi duhovnik, ki je odgovoril na našo okrožnico ter z istim pismom kupil 4 delnice našega slovenskega kato-pomoč. Mi potrebujemo za- liškega tiskovnega podjetja. Kot zaveden sin slovenskega naro--lombo takega časopisja in to da je v p}smu blagoslavljal potrebno delo za katoliški tisk. Nje-:e in bo edina naša obrambagove navduševalne besede so nam vbrizgnile novega navdušenja in novega poguma, ko smo ga najbolj potrebovali. Vz-podbujevalna beseda človeku veliko zaleže in če je komu, je kakor tudi vseh lajikov, da zlasti nam, ko smo se nahajali ravno v odločilnem boju ter ^odpiramo to podjetje in da pri tem še zidali lastno kat. trdnjavo naše tiskovno podjetje, odelujemo, ne samo z beseda- eni strani smo imeli neizprosen boj, v katererr\ so nas na-— temveč tudi z dejanji! j gkakovali nasprotniki od vseh strani, na drugi strani pa smo Naš program za bodočnost sukali kelo in zidali naprej. V takih slučajih vplivajo navdu-"e obširen. Nameravamo začeti ševalne besede, kakor hladilno olje na rane. Mi se veleč. g. '"»toliško-znanstveni list me- nionsignorju najiskreneje zahvaljujemo za njegovo moralno
-čnik. Treba bo skrbeti za na- p0fjp0ro, ki jo je nam nudil doslej in to njegovo, naklonjenost
-»ščaj slovanskih duhovnikov.	„
J . . „ . v.., .	prosimo se zanaprej.
Slovenski oo. Frančiskanje so	^
že pričeli v tem oziru s svojim Za to današnjo številko je nam pisal sledeče pomenljivo
Izdajatelj in tednik prvega kato- zavodom v Lemontu, 111. • Sl£r pismo: liškega lista med ameriškimi Slovenci venski posvetni duhovniki, ka-'
stariši niso v zad-
RT. REV. JOSIP F. BUH.
Slovenci. Slava
ST. PAUL, MINN.
pake našega naroda za katoliško časopisje.
| Slovenska katoliška tiskovna
družba Edinost je organizirana
tie tudi ni lokalni list, samo eno naselbino. Ta list je lošen narodni katoliški list vse naselbine m vse katoh-glovence v Aip^ki.
H
bolj čiste in bistre. Tako tudi tukaj morajo biti naše ideje čiste in bistre. Brez truda in napora je naše delo zastonj. Torej- čim več se žrtvujemo in bojujemo za obstanek katoli-
Pred vsem pa pričakujemo, da se nam naši zavedni lajiki pridružijo in sodelujejo.
Ako pogledamo v vrste naših amerikanskih katoličanov, kakor n. pr. K. of C. in H. N. društev, vidimo, da lajiki zavzemajo prva mesta. Ako je to mogoče med inteligentnimi katoličani drugih narodnostij, za*-kaj bi se ne zavzeli tudi naši zavedni katoliški lajiki.
Na razpolago so Vam sedaj za povzdigo katoliškega dnevnika še delnice.
Glavna in najvažnejša naloga nas vseh pa je sedaj, da pridobimo listu potrebno število novih naročnikov, vsaj 1000 novih naročnikov. Tu ima priložnost vsak izmed Vas katoliških Slovencev — lajikov, da pomaga povzdigniti to podjet-
Drage volje pripoznamo, da naši verski nasprotniki več žrtvujejo in da so bolj agilni, kakor smo mi katoličani, če prav ni njih program čist in jasen, kakor je naš.
<-Vedite vsi, da brez boja ne pridemo da zmage. Tukaj slovenski duhovniki in pred vsem naši zavedni lajiki je prilika, da izkažete svoje mišljenje v dejanju glede katoliškega časopisja. Odkrito povedano smo pričakovali v preteklosti več sodelovanja od večjih slovenskih naselbin. V slučaju, da se Vaši župniki niso odzvali našemu pozivu, s tem ni bilo reda se lajiki ne smete. To je sicer veliko zadržalo naš program, a je še čas, da se stori v tem oziru svojo dolžnost.
Naša delniška družba Edi-
15. let. Ako mi katoliški Slovenci hočemo obdržati svoje slovenske župnije v rokah
DRAGI G. UREDNIK:
Zelo me veseli slišati, da hočete dnevni katoliški list izda-
slovenskih župnikov se mora- jati. Blagoslovi ga Bog in tudi može katoliške,,ki imajo pogum mo pripraviti za bodočnost.
Katoliški lajiki vprašam Vas, kje so tiste poštene slovenske matere danes, katere so iz dna srca želele, da bi posvetile vsaj enega izmed svojih sinov Gospodu ? !
Iste važnosti so naše katoliške šole. Župnija brez katoliške šole ni velikega pomena in nima bodočnosti. Treba bo delovati nato, da se slovenska dekleta, katera imajo poklic pridružijo šolskim sestram in ako je le mogoče našim slovenskim šolskim sestram v So. Chicagu.
in ljubezen do naroda za tako požrtvovalno delo.
Dal Bog, da bi naše slovencko ljudstvo tu ^ Ameriki to delo čislalo in naš katoliški list vrlo podpiralo.
Dal Bog, da bi ta list ohranil naše slovensko ljudstvo sv. Katoliški cerkvi zvesto, da bi bili mi Slovenci vedno verni in zvesti svojemu Bogu in narodu, kakor so bili naši pradedje.
Dal Bog, da bi Slovenci v tej novi domovini nikdar ne zgubili najdražjega bisera matere Slovenije — svete vere.
K temu naj slovenski katoliški dnevnik pomaga, katerega nam Bog daj in ohrani!
Vam udani
A. OGULIN.
nje je le-to, kateri izmed nast dosežemo število 1000. Sedaj
bo več sodeloval. Splošno tu ni vprašanje, ka-i Pred vsem dragi slovenski
teregakoli stanu je ta ali oni ki bo čital 'povečan list Ameri-kanski Slovenec — Edinost tiskan na novem stroju. Vpraša-
rojaki in rojakinje delajmo naprej na vso moč od dne do dne, da pridobimo listu potrebno število no
smo dosegli izboljšanje tiskarne, dosežimo Še to, da dobimo v najkrajšem času dnevnik!
Torej vsi in vsak na delo za katoliški dnevnik Amerikanski
VŠgMe&L**-.
novih narqcnikoV.'Nda1 Slovenec — Edinost!
*m4> i^f—"
GLASILO SLOV KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, GLAblLO^^'DRVtBE sv. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO.
Geslo: Za vero in narod
— za pravico in re srnico
od boja do zmage!
^iiiiuiiniiinciiiuiuiisnufliiiflimuiaiuiim^
| NAJSTAREJŠI g | IN NAJBOLJ | 1 PRILJUBLJEN g
I SLOVENSKI	1
LIST V	|
| ZDRUŽENIH	1
DRŽAVAH	|
| AMERIŠKIH.	|
fiiiiusiHnmniiiiiiimnraiuiinuiniuiununul?
.2
"AMERIKANSKI SLOVENEC IN "EDINOST"
VERY REV. DEKAN M. ŠAVS.
Veleč. g. dekan Šavs je eden izmed tistih slovenskih sinov, ki je videl najprvi potrebo slov. katolifike podporne organizacije v Ameriki. S svojimi idejami, katere je več kot pred 30 leti razlagal v prvem slovenskem listu v Ameriki v Amer. Slovencu je iztesal »bel naši danes tako močni podporni materi K. S. K. Jednoti. On je tudi eden izmed najprominentnejših slovenskih duhovnikov v Ameriki. On je bil, ko je izhajal Amer1. Slovenec v Tower-ju. Minn, njegov urednik. Bil je vedno njegov zvesti prijatelj in je posebno navdušen še sedaj, ko se ta list starosta vsega slovenskega časopisja v Ameriki bliža uresničenju katol. dnevnika. Za njegovo pomoč in moralno podporo ki jo je nam izkazal doslej se blagemu veleč. g. dekanu najprisrčneje zahvaljujemo !
Potem je pa začel izhajati v New Yorku "Glas Naroda" pod uredništvom Fran Saksarja. On in njegovi kompanjoni to bili in so še pravi garjevci med vernimi Slovenci v Ameriki. Vera, pošteno dobro ime, nesebično delovanje, pravo domo-in ro-doljubje — vse to jim je tuje, trn v želodcu, priljubljeno in potrebno njim le v toliko v kolikor bi jim vabilo in neslo ne-zaslužene novce v njihove nenasitne žepe. Prav nič rad jih ne omenjam, ker oni so netili med nami sovraštvo, oni povzročili pogubni narodni razdor, oni vodili Slovenstvo v brez-verstvo. Slovenci v Ameriki, njim in njihovim listom ne dolgujemo nič drugega, kakor POŠTENO kranjsko brco. — In sedaj slišim, da postane "Am. Slov." starešina slovenskih listov v Ameriki — dnevnih ! Kedo bi si bil drznil kaj takega upati v Buhovih časih! S kakim veseljem in zadoščenjem bo pač pokojni Monsig-nor Buh pogledal iz nebeških višin na-prvo številko svojega ljubljenca, na dnevnik "Am. Slov." Čast in zahvala "Tiskovni družbi Edinost", čast in za-
hvala vsim njihovim sodeloval-cem, da so z neumornim delom in nesebično agitacijo tako iz-borno vspeli. "Am. Slov. & E--dinost" je sedaj res narodno podjetje, v čast in ponos vsim Slovencem v Ameriki.
Slovenci v Ameriki so se probudili. Prav dobro se zavedajo, da je njihov nadaljni narodni obstoj in živelj odvisen od dobrega močnega katoliškega tiska. Spoznavajo, da jih samo katol. tisk prav vodi in jih navaja na redno domoljubno rodoljubno družabno življenje. Zato so se pridružili "Am. Slov. & Edinosti" kot naročniki, podporniki in sodelo-valci in omogočili katoliški slovenski dnevnik "Am. Slov. & Edinost."
S slovenskim katol. dnevnikom kažemo Slovenci pred dru-gorodci svojo oliko in narodno moč, svojo krepko versko zavest, svojo živo vero, svoje trdno zaupanje v še boljšo bodočnost v svoji novi domovini.
Bog blagoslovi delo — Bog blagoslovi tudi požrtvovalne slovenske delavce na narodnem polju vernega Slovenstva v Ameriki!!!
lo huda stvar, ne bi bil mislil, na smoter in vsebino, so nas-
de je med Slovenci kaj takega mogoče. Naj nas pretrese strah? Mene prav nič. Resen opomin pa mi je, da ne smem biti dremljajoči Peter, drugim nočem dajati/ nobenih nasvetov, a naj bi se tudi spomnili, da mora vsak bdeti, delati, ne spati, ako noče, da ne bo v ti duševni borbi premagan, in ne postane — suženj onih, ki ne dremajo, ne spijo, temveč strahovito delajo, se peklensko pogumno borijo. Ne bodimo smešne šalobarde, katoliški figa-možje, kukavice, slabotneži, mehkužneži, ne bodimo drugim — sužnji.
Nekaj si moremo vsi, ki še nismo podlegli in tudi nočemo podleči, vtisniti globoko v srca. "Salutem ex inimicis--
od naših nasprotnikov se učimo." Naravnost povem, da jaz nasprotnike občudujem, ko vidim iz .njih časopisov, kako pogumno, požrtvovalno, smot-reno oni postopajo in zastopajo svojo stvar. Seve ne glede
protniški časniki dobro,ureje-vani, nudijo svojim mnogo čti-va, dopisniki, tudi priprosti delavci, poročajo, pišejo, se borijo, žal -za slabo stvar.
Nočem nikomur ničesar očitati,sam se moram trkati na prša in pripoznati, da nisem storil, kar bi bil lahko, nikogar ne kritiziram, najmanj naših časnikov, ki se borijo z neznanskimi težavami, ni to noben izraz nobenega pesimizma, ker pesimizem je za babe, ne za
prej samo jamrali.
Mi smo otroci bojujoče se, ne trpeče cerkve. Čim prej se tega živo zavemo in izvajamo primerne posledice, tim bolje za nas in našo stvar. Gotovo, da ko bi bil Gutenberg naprej videl, kaj se bo iz njegovih prvih tiskovnih tabel razvilo, najmočnejše in navspešnejše orožje satanovo, bi jih bil tako jezno ob tla vrgel, kot Mojzes o-ne prve, ki jih je prinesel z gore. Toda on ni niti slutil, da bi znala biti njegova iznajdba mesto v največji blagoslo v
boritelje, kakršen mora biti .največje prekletstvo člove^va. vsak katoličan, a mislim, da mi | On ni kriv, da je tako, krivi
ne bo nihče štel za usiljevanje ali predrznost, ker sem že enkrat črhnil besedo za katoliški tisk, da tudi zdaj, ko gremo v boju naprej, ko ustajajo okoli nas pogumni boritelji, zakličem: Ne spijmo, ne dre-majmo. Meč v roke, na boj, drugače nam ostane samo eno
so katoličani, ki je niso pravočasno znali vpreči v apostolat resnice, kakor bi jo bili morali. Šele v novejšem času so se začeli zavedati *voje zmote in jo skušajo popraviti, kolikor se pač da. Od vsepovsod se pov-darja pomen in moč tiska za obrambo resnice. A katoliške
— — sramoten poraz, ker »a-1 mase o tem še niso prepričane, sprotniki se peklensko dobro! Kako bi bilo sicer mogoče, da
borijo.
Very Rev. Dr. Hugo Bren, O. F. M.
Rev. J. M. Trunk: *
Naši časnikarski boji.
Ne dremajmo!
Very Rev. dekan M. Šavs:
J
Amerikanski Slovenec in ameriški
Slovenci.
ESENI 1891. je bilo, ko sem Božja Previdnost poklicala k prvikrat zagledal slovenski sebi Father Buha, bi bilo ta-
list v Ameriki. Bil je "Ame rikanski Slovenec," rojen iste ga leta, prvi in takrat edini slovenski list v Ameriki. Bil je skromen v obliki in vsebini, slovstveni sinček Antona Mur-nika, skromnega Slovenca v Chicago, III. Cez par mesecev je že novorojenčku zmanjkalo
ko j konec "Am. Slov." Zato sem takoj svetoval pokojnemu Monsignorju, da naj zagotovi potrebni obstoj "Am. Slov." in ga naj odstopi ali pa proda č. g. Šušteršiču v Joliet, III. Cez nekaj let se je prav tako zgodilo. Odkupila ga je "Tiskovna družba" v Jolietu, 111. Seveda
j je tri petine vsega tiska v službi laži, ki po njem in z njim tri-umfira. Dasi vidijo, kako se mrtvi tiskarski stroji potom svojih produktov igrajo z mislečimi glavami in njih poljubno
tiskano ka- Kej°' le»d*r f?.V
jvo, da bi lahko imeli listi vpliv
na dobro, kakor ga imafo na
slabo, ako bi jih za dobro udi-
nad vse potrebne hrane — de- je bil pokojni Father ~Sušter-narja. Moral se je Feliti proti šič duša in glava celemu pod-severu. Pokojni Monsignor Buh jetju in objednem prav izvr-takrat župnik cerkve sv. Mar- sten urednik "Am. Slov." List tina v Tower, Minn, ga je ku-jse je širil in jako blagodejno, pil od Antona Murnika za deloval za blagor Slovencev v $G00.00.	Ameriki. Po preranem odhodu
"Am. Slov." je torej dobil I v Evropo č. g. Šušteršiča je pa novega založnika in urednika v nastala slaba doba za "Ani.
REV. J. M. TRUNK slov. župnik v Leadville, Colo, pisa-• telj in nas vrli sotrudnik
župniji blagos*čnega Father Buha, ki ga je res prav očetovsko ljubil in žrtvoval za njegov blagor in procvit vse, kar je imel: čas, delo, um in denar. Denarnega dobička pokojni Monsignor ni nikdar imel od "Am. Slov." Večinoma se mu* je komaj izplačeval; večkrat j bi bil, po domače rečeno, crk-je bila zguba. Pa Father Buhu nil, ko bi ga ne bila še pravo-
za
Slov." Ni bilo dobrega, uglednega spretnega urednika. Vpliv "Am. Slov." na Slovenstvo v Ameriki se je zmanjšal skoraj do ničle. Nazadnje ga je kupil neki Nemec, in kedo se bo čudil, da je "Am. Slov." v nemških rokah bolehal in hiral in
ni bilo nikdar žal niti dela niti časa niti denarja, če je šlo za dobro "Am. Slov." Rekal je: "Naš narod je zapuščena sirota tu v Ameriki. Nimajo vodnika, nimajo dovolj duhovnikov; nimajo zanesljivih učiteljev; "Am. Slov." jim mora biti vse to, zato mora obstati; dela in stroškov se ne bojimo."
Bila je težava v Toweru. Ni bilo zadostnih dopisovalcev, in ni bilo slovenščine zmožnih stavcev. Dobre članke so angleški stavci tako čudovito in sitno pokvarili, da so nekateri sicer dobrohotni sodelovalci prenehali pisati, ker so se morali jaziti radi premnogih stav-skih rac in pomot. Boljše je bilo, ko so jeseni 1891. začeli sodelovati slovenski bogoslovci v St. Pavelškem semenišču. Še boljše, ko je dospel v Tower 1892. Buhov nečak iziičen stavec Maks Buh. Ko sem v počitnicah 1892. jaz prevzel uredništvo "Am. Slov." je imel lisi
časno rešila gotove nečastne smrti "Tiskovna " družba Edinost" v Chicago, 111.
"Am. Slov." je torej zopet prišel v svoje rojstno mesto, Chicago. Združil se je s tednikom "Edinost" in "prerojen, ves nov" zopet poživljen in po-krepčan obiskuje redoma tisočere svoje naročnike.
"Am. Slov." ima znamenito zgodovino in neprecenljive zasluge za probujenje, oživljenje in prerod Slovenstva v Ameriki. Oral je ledino v vsakem o-ziru. Združenje Slovencev v "K. S. K. Jednoto," ki danes šteje nad 26.000 udov, bi bilo čisto nemogoče, ko bi ne bilo "Am. Slov." Po svojih pripro-stih kratkih nedeljskih pridigah je bil veliki večini raztresenih Slovencev edini verski tolažnik, vodnik in učitelj. Bil je tudi vesten svetovalec tisočerim Slovencem, ki so se selili od kraja do kraja. Zato je
Z
nekaj nad 600 plačujocih na- Pa tl*di ostal priljubljen gost
ročnikov, okrog 200 iztisov je pa Father Buh zastonj pošiljal na razne naslove in v zameno.
Koj med prvimi počitnicami v Toweisu sem sprevidel, da "Am. Slov." v To.vveru nima zagotovljenega obstanka. Ko bi
in prijatelj v tisočerih slovenskih družinah in domovih po Ameriki.
Vsako dobro delovanje dobi nasprotnika, tako tudi "Am. Slov." Dobri dve leti je bil e-


Amer
Petrus dormit — Juda« vigilat.
NANI Debs je nedavno govoril v New Yorku. Baje je imel do 10.000 poslušalcev, delavcev seve, saj tem je veljal njegov govor. Tenor, glavna vsebina, govora je bil poziv delavstva, naj na noben način ne podpirajo kake vojne, ako bi v bodočnosti hotelo do vojne priti. Meritorič-no se jaz z namenom tega govora in poziva ne morem bavi-ti. .Menim le toliko, da bo delavstvo težko moglo zabraniti vsako v«j no. Ako pa kje do vojne pride, n. pr. da Japonci začnejo vojno proti Ameriki, potem bo Debsov nasvet težko kaj pomagal ameriškemu delavstvu, če bi to delavstvo A-meriki neomogočilo, da se zoper Japonce vojuje, ker s tem že bi bil Japonec zmagovalec, in Amerika in ameriško delavstvo zasužnjeno. Ako kdo proti kaki deželi vojno začne, se mora dežela braniti — vojskovati. Prav ničesar pa bi jaz ne imel proti temu, ako bi se na kak način mogla zabraniti vsaka politična vojna.
Prestavimo to na drugo, duševno polje. Težko Je, da bi se kdaj moglo izogniti vsaki politični vojni, vsaki borbi med narodi ali državami. IJfrav gotovo pa je, da obstaja borba, vojna na duševnem torišču, in ni ga sredstva, da bi se ta borba mogla na kak način izločiti, in nikomur dozdaj niti ni prišlo na misel, da bi skušal to borbo odstraniti. Bila je ta borba od začetka človeške zgodovine in bo trajala do konca, dokler ne vleže v grob zadnji človek. To §toji. Enako pa stoji tudi, da se, hočeš nočeš, mora zaplesti v to borbo prav vsak človek v trenutku, ko dozori njegov ra
V
dobrim in hudim, med čednostjo in* strastjo, med nebom in peklom, Bogom in hudičem, to je borba za dušo, kjer se mo-! ra prav vsak sam odločiti, na katero stran hoče stopiti. Oblika borbe in način vojevanja je v različnih časih zelo različen, bistvo pa ostane eno in isto Noben človek ni izvzet, bodisi kristjan ali pagan.
Stopimo korak dalje. Borba je bila, je tu, traja v naših dneh in bo trajala. Tega dej ; stva nihče ne bo hotel zanika ti, niti nihče ne bo kdaj mogel te borbe izločiti, odstraniti ali zabraniti. To samo na sebi ni važno, dasi se mora vsak tega zavedati, ako hoče — biti človek, ne rečem niti kristjan. Najvažnejše je, kako se posameznik pri ti borbi postavi, a-li se borbe udeležuje, ali se ji hoče izogniti, in na kateri strani stoji, se bori. Popolnoma umakniti se borbi nihče ne more, na eno ali drugo stran se mora nagniti, za eno ali drugo stran odločiti. Vsakdanja skušnja uči, da je tako.
Debs meni, naj bi delavci vojno zabranili; pri kaki vojni bi s tem postali — sužnji. Duševne borbe ne maraš, si že podlegel, si se že odločil na eno stran, dasi si se morda nameraval izogniti vsaki strani. Ni prastariše pognati v revolucijo mogoče. Kdor pe zbira, raztre- proti Bogu, je vojska človeko sa, kdor ni z menoj, je proti vo življenje na zemlji. Tu je meni. Hočeš, nočeš se odločiš, (vir vseh vojska, osebnih, dru-
Kaj še zapazimo pri sebi ali žinskih, strankarskih, narod-drugih ? Krasno sliko imamo v nih, mejnarodnih. Mir je en besedah: "Petrus dormit — Ju- krat/za vselej zgubil domovin-das vigilat, Peter dremlje, spi, sko pravico na zemlji. Ves ze-Juda šviga, bdi, dela . . ." meljski mir je le premirje, le Dogodek je vsakemu znan. mir pred viharjem, pred novo Krist je pričel borbo v imenu vojsko. Če je kak bacil, ki kiju
-ie je v primeri s :or stare "flinte" v primeri z noderno strojno puško, ki kar iplje smrtonosne kroglje. Sa- . no s staro "flinto" oborožen njah'
ojnik, osebno morda največji! Priča temu nazadnjaštvu je »rjak in junak podleže vsake-j dejstvo, da je polovica katoli-T5u smrkovcu, ki se s strojni-jčanov, ki še hočejo za take ve-meri z njim. Mi katoličani bati brezbrižna za tisek, ki sto-mo pomen moderne strojnice ji v službi resnice in se bori za-iska prepozno spoznali in se;«Jo- Ko bi spoznali njegov po-irekasno oborožili z njo. Pre- men, bi ne bilo nobenega, ki '.olgo smo se s "flintami" bra-1 bi ne bil naročen na svojejezi-lili, zato so nas smrkovci s čne liste, magari, če bi bil a-trojnicami pošten« oklestili in nalfabet. Če bi ne koristili nje-las še klestijo. Vdjno za voj- mu, bi jih z naročbo podprl, da no smo zgubili. Tako je zlo pre- bi bolj koristili drugim, dobri ladalo dobro. Po čegavi kriv- stvari, po kateri bi vsaj posred-
li. Tistih, ki so s "flintam" minili .in obraniti niso mogli. Vsi ti nazadnjaki so krivi, da je zlo v nekrvavi vojski zma-jgalo. Res, da to ni končna zmaga. Končno zmago bo odneslo
VERY REV. DR. HUGO BREN, O. F. M.
provincijalni komisar slov. — hrvat. Frančiškanskega komisari jata v Ameriki in naš marljivi sotrudnik. dobro. A sila usodna je bila ta
zmaga. Če se dobro in zlo-spo-
ojsk* naj bo ta ali ona, primeta v nekrvavi vojski in krvava ali nekrvava, s dobro podleže je krvava voj-peresom ali z mečem je ska neizogibna, deloma kot naprav zaprav hčerka greha. Naj- ravna posledica, deloma kot ka-popolnejše stanje izključuje zen.
vojske. V nebesih je mir in ko Ko je zadivjala zadnja krva- j dejstva, da imajo listi, ki se bi ga ne bilo, bi ne bila nebe-jva vojska, se je od strani ver-j bore proti resnici v tem oziru sa. Začela se je vojska sicer nih pridno in tudi prav pov- lažje delo, bi bila nujna posle-tam. A Bog je takoj naredil ra
no tudi samemu. Čas bi že bil, da bi ta zavest prodrla tudi v mase, ne samo v njene voditelje. Le na ta način je mogoče vzdrževanje tiska malih narodov in nlegov napredek. Brez naročnikov noben list ne izhaja. In ko bi na podlagi svojega kapitala, ki ga navadno noben tak list nima veliko, mogel izhajati, ne bi mogel vršiti svojega apostolata za obrambo resnico. Spričo žalostnega
dikalen konec. Kršitelje miru je kratkomalo vrgel iz nebes. Ker jim ni vspelo zrevolucijo-nirati nebeščanov, so se spravili nad zemljane. Mej njimi so našli pripravnejša ušesa. Odkar se jim je posrečilo naše
darjalo: Kazen božja je. Sa- dica, zmaga laži na celi črti
človeštva, borbo, katere se mora vsak udeležiti, Peter, ki je bil Kristov, in se je pozneje boril ko lev, v tem trenutku — dremlje, spi . . . Juda, izdajalec, ki se je izneveril Kr isto vi stvari, stopi na nasprotno stran, Juda, poosebljena hudobija, bdi, dela, šviga okoli, prihaja s tolpo privržencev.
Ali ni tako tudi dandanes pri neizogibni duševni borbi ? Strašna je ta borba med ameriškimi Slovenci. Tudi v starem kraju je bila, povsod je, imajo jo tudi drugi narodi, vsak človek jo ima, med nami je posebno huda.
Ze prej sem poznal nekoliko časnike, ki stoje nam katoličanom nasproti v ti borbi, in v naših dneh, tega mi ni treba \ še posebno poudarjati, se vrši borba med hudim in dobrim na papirju, v tiskani besedi, po časnikih in brošurah. V zadnjem času nekako oficielno
di^i slovenski Jist v ^gjeriki. zum. To je namreč borba med prebiram te časnike. Huda, ze
buje vsem sirupom, je bacil vojske. Bog računa s tem, kot z dejstvom, zato je vstanovi! bo-jujočo se Cerkev. Slepi bi biji mi, ko bi sanjali o miru. Če ga hočeš ti, ga sto drugih noče. Zato tudi tebi ne preostaja drugega kot puško v*dlan in meč oh stran, sicer te bodo prodirajoča vojna krdela po-mandrala. Ne rečem, da mora biti vsaka vojska krvava. A nekrvave vojske so matere krvavih. Dokler se bodo vojeva-le one, ne bo brez teh. Tisti, ki so nas po zadnji krVavi vojski zagotavljali, da je zadnja, sami sebi niso vrjeli in če so, so se motili, kar se bo morebiti prej pokazLalo, kakor si mislimo.
Da nekrvave vojske so matere krvavih. V nekrvavih vojskah se dobro meri z zlom. Njuno orožje je beseda, ali govorjena, ali pisana, ali tiskana. Danes je tiskana beseda najmočnejše orožje. Govorjene bese-
i
mo to ni bilo prav, da se je samo na tiste kot krivce kazalo, ki so se v nekrvavi vojski borili pod zastavo zla. Po mojem mnenju so je bili razni katoliški in drugi verni "flintarji" ravno toliko krivi. Katoliška in vsaka druga zdrava morala pozna dvojni greh. Da se po prekmursko izrazim: greh činenja in greh opuščenja. Oba sta lahko velika. Če so tisti, ki so se borili pod. zastavo zla nagro-madili cele gore greha činenja, so katoliški in drugi verni "flintarji" nagromadili prav prav tako visoke gore grehov opuščenja. Oboji so priklicali na nas šibo krvave vojske.
Mej vernimi ljudmi je veliko takozvanih jamrovcev. Kakor Jeremija na jeruzalemskih razvalinah jamrajo, kaj je svet, kako je zloben in hudoben. Toda to jamranje je bore slab jez proti zlu. Treba s stisnjeno pestjo in moderno oborožen stopiti nasproti, če se hoče vspe-šno zajeziti. Za tak nastop pa ti jamrovci nimajo smisla. Če ga imaš ti in krepko lopiš po nasprotniku, ki je prekoračil tvoje meje, bodo ti zopet jamrali, da se kregaš, prepiraš, o-sebno napadaš itd. Dobil boš list nazaj s pripombo, da ga ne marajo več, ker je preyec prepirljiv, zabavljiv, da se bodo rajši naročili na takega, ki vse lepo pri miru pusti, da sploh ne veš kake barve je. To so tisti verni "flintarji," ki so bistveno krivi, da je zlo v nekrvavi vojski vspelo in rodilo krvavo. Pa jo bo še bolj krvavo in strašno, če bodo še na-
mej dotičnim narodom. Katoliški slovenski narod, ki si v tem oziru tudi še nazadnjaški, kar priča tvoje katoliško časopisje, ki dasi skromno komaj životari, zave j se že enkrat tega v svojo lastno korist. Zavzemi se za to kar imaš, veliko itak nimaš. Bodi hvaležen, da imaš še nekaj mož, ki se zate na tem nehvaležnem polju tako nesebično žrtvujejo in izpostavljajo svoja prsa sovražnim puščicam.
Da, nekrvave vojske so matere krvavih. V nekrvavih se dobro bori z zlom, resnica z lažjo. Orožje obojestranskih bojevnikov je beseda, govorjena, pisana ali tiskana. Če zlo, laž obvlada dobro, resnico, je krvava vojska spočeta in je samo vprašanje časa* kedaj bo izbruhnila. Deloma je to naravna posledica, deloma kazen božja. Na vesti jo imajo ne samo bojevniki slabega, laži, ampak tudi bojevniki dobrega, resnice. Zakaj ti poslednji so krivi, da je v spopadu dobro podleglo zlu, resnica laži, kar je spo-čelo krvavo vojsko. To je treba povdariti, ker se kaj rado prezre. Ko je zadivjala zadnja tako krvava svetovna vojska, so verni vseh ver veliko govorili o kazni božji. Prav so imeli. To je tudi bila. Niso pa imeli prav. da so kazali samo na bojevnike zla iu laži kot krivce. Morali bi tudi sebi na prsa trkati in skesano zdihovati: Nostra culpa, naša krivda' Katoliška in vsaka zdrava morala pozna dvojno vrsto grehov: grehe činenj Vfdfc se po prek-
1
r-
"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN * EDINOST"
? mmp
Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen «ta 1891. Edtoext leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America.
Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Uhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. #
Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY; —
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicago, I1L
_Telephone: Canal 0098. _
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rate% on aplication.
NAROČNIN A: Za Zedinjene države za cclo leto .............>...$4.00
Za Zednijene države za pol leta ..............$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50
SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4 00
, For United States per half year ..................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
_"_For Chicago, Canada and Europe per half year----$2.50
Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chi-i?o, 111., under the act of March 3rd 1870.____________
John Jerič: vL
En korak je storjen-storimo še druzga
Ko smo napovedali lansko leto veliko kampanjo za katoliški dnevnik, smo povdarili, da sta nam potrebna dva velika koraka, in sicer prvi naj vodi do izboljšanja naše delniške katoliške tiskarne, in drugi korak naj bo do izdajanja katoliškega dnevnika.
Prvi korak je uspešno storjen. Novi stroj je tukaj. List je povečan, kar gotovo razveseljuje srce vsakemu izmed nas.
Zdaj pa nas čaka še drugo važno delo, ki je že zapo-četo — a ni še izvršeno. To je dosega in izdajanja katoliškega dnevnika.
V dobi med 8. marcom in 1. majem smo vodili veliko kampanjo za pridobivanje novih naročnikov za naš list. Kakor smo že poročali, končnega cilja, ki smo ga postavili, to je 1000 novih naročnikov nismo dosegli. Če bi bili vsi, storili svojo dolžnost, kakor so jo nekateri bi se bila v tem času cirkulacija našega lista najmanj podvojila. Pa, kakor smo že omenili, večina je držala roke križem in radi tega smo dobili komaj okrog 300 novih naročnikov v tej dobi. Gotovo je, da to ameriškim Slovencem ni v preveliko čast, kajti to jasno pokazuje, da je raed nami katoliškimi Slovenci še veliko nezavednosti. Kajti vsi vemo, da če ( hočemo katoličani napredovati in pomagati samim sebi, moramo delati pogumno in trdo sami za našo stvar. Kako smo se pa tega zavedali priča zadnja kampanja dovolj jasno. Nekateri so delali več kot se je od njih pričakovalo; večina, pa čaka kot vedno, češ, bodo že drugi naredili, kaj bi se jaz v to štulil.
• Vidite vi vsi tisti, ki bi bili v zadnji kampanji stori-l li vi vsi svojo dolžnost, pa bi bila tale številka vas pozdra-1 vila kot prva številka našega katoliškega dnevnika. Kako veliko veselje bi polnilo naša srca.
Za to nas čaka še vedno naprej ta naloga, da dosežemo s potrebnim številom novih naročnikov naš toliko potrebni in zaželjeni katoliški dnevnik.
Najmanj še 700 ali 800 novih naročnikov je potreba dobiti listu, da se mu s tem da trdno podlago za obstoj za izdajanje dnevnika. To dragi naročniki lahko dosežete v enem samem tednu,*če vsi primite. Seveda, če bo pa zopet treba prositi in prositi in se bomo vsi zanašali samo na druge, potem bo treba še dalje čakati in čakati, da poma-lem in počasi pridemo do dnevnika.
Bratje in sestre, Slovenci in Slovenke, preberite paz-[no članke in dopise v današnji prvi povečani številki. Pre-nislite in vzemite si k srcu te krasne zlate besede naših roditeljev duhovnikov in lajikov, spreglejte, začnite misliti in resno delati, začnite se zavedati, da smo vsi dolžni tati, jaz, tako oni kot ta, da gremo na delo za novimi naročniki za katoliški dnevnik.
Prvi korak je storjen hvala Bogu! Novi moderni stroj jedkaj — povečan list imate. — Bratje in sestre, storimo-še drugi korak, ki je zadnji korak do katoliškega dnevnika.
Ali prosimo preveč, če pravimo pojdimo vsi na delo za novimi naročniki? Pojdite dragi somišljeniki na delo, prav vsi! Vsak naj skuša dobiti listu vsaj enega novega naročnika, da pridobimo še to potrebno število novih naročnikov, da se hitreje začne izdajati katoliški dnevnik.
Kdor bo prebral današnje članke, kdor je bral vse doslej spodbujajoče članke in opomine za katoliško časopisje ta mora razumeti velikanski pomen tiska, velikansko potrebo sloveuskega katoliškega onevrika. Kdor je pri pravi pameti pa ne razume — tak noče!
Naše delniško podjetje bo v bližnji bodočnosti dobilo novih moči h listu, tako, da bo Ust, kar najboljše urejeVan, da bo v resnici v vseh slučaj nadkrilil vse cfruge liste. To-d i bratje in sestre, sami ne moremo, vi morate do tega nam pomagati! Zato pridobivajte novih naročnikov!
Slovenska katoliška tiskarna Edinost, katera je last slovenskih duhovnikov, delavcev in slov. katoliških društev in župnij je sodaj izboljšana in se lahko kosa z vsako r0 moderno tiskarno. Prosimo slovenske trgovce in
tako hitro. Oč;
da podpirajo svojo lastno slovensko katoliško tiskarno, kadar naročajo razna tiskarska dela, ker s tem podpirajo katoliški tisk.
Predvsem pa še enkrat vsem našim blagim prijateljem (cam), naročnikom (cam) polagamo na srce apel za pridobivanje novih naročnikov. Pridobite listu kjerkoli mogoče vsak (a) vsaj enega novega naročnika. S tem boste pripomogli, da že skoraj enkrat začne med Slovenci v Ameriki izhajati tako potrebni in zaželjen slovenski katoliški dnevnik!
Bratje in sestre, skoro na vrhu gore smo, še enkrat je potreba" da se upremo vsi z vsemi močmi in naš voz bo potisnjen čez hud klanec na vrh gore. Ali ne boste vsi pomagali, vsi pritisnili s svojo slovensko korajžo, da to dosežemo?! Mi upamo in smo prepričani, da boste. Zato rojaki zavihajmo rokave in vsi na delo za novimi naročniki, da Čim prej dospemo h svojemu cilju do katoliškega dnevnika!
M. E. Tekavec:
Slovensko delavstvo in slovensko časopisje v Ameriki.
Večina naših p r i s e 1 j encev z naše slovenske domovine, je prišlo v ta Babilon vseh narodov, z *gnetskega stanu. Slehernega skoro izmed nas je pregnala revščina z domovine v
M. TEKAVEC tujo deželo, 7 naš sotrudnik. mislijo ill željo, da nam bo dala nova domovina boljše predpogoje za živ- j 1 jen je in več svobode. Sanjali smo, doma in si predstavljali Ameriko, vse drugače kot je v resnici. Ne trdim, da marsikdo ni našel tukaj udobnejšega življenja v materialnem o-ziru, kot ga je imel doma. Vkljub temu, manjka nekaj i vsakemu, kdor je z srca oziroma duše in telesa, ki mu nikdar tujščina ne more dati. Ne vem če se je vsakemu, meni se 1 je, domovina tako globoko vtisnila v srce, da magari če mi da ta dežela vse svoje bogastvo, pogrešal bom domačega kraja, kot uvenelo rastlinstvo i dežja.
Toda ne samo to, da pogrešamo, mi tujci med tujci, domačih pisanih livad, zelenih gozdov, lepoto matere rojstne grude, tudi v drugih ozirih smo nesrečni. Upali in mislili smo, da je Amerika v resnici nekak obljubljeni kraj na zemlji, kjer vlada pravičnost med vsem. Toda kot mnogo stvari v mislih, da je resnica,' je tudi tukaj iluzija 'ali prevara. Sleherni izmed nas delavcev, priseljencev je to grenko občutil v prakei. Rad priznam, da jej Amerika za delavca, sedaj prva dežela, kjer vsaj deloma zasluži toliko, da se more pošteno preživljati, (seveda kadar industrija dela s polno paro). In mislim, da temu mora vsaj izmed nas slovenskih priseljencev, ne oziraje kakšnega prepričanja je, priznati vsak. Ne rečem, da je dobro, toda bodimo pravični, boljše je vsaj v tem oziru, kot v stari domovini. In to resnico, pritrjujejo tudi oni, ki so goreli komunističnega ognjevitega navdušenja, da so se izselili v, sovjetsko Rusijo, a so se po 6 mesecih razočaranja vrnili nazaj v Ameriko, če se jim je prav preje zdelo, da so "sužnji" jim je bolj ugajala kapitalistična A-merika, kot delavska Rusija.
Vendar ni treba z povečanim steklom opazovati današnjih razmer med delodajalcem in delavcem, z prostim očesom zapazi lahko vsak, da krivica, pa krivica, je neizmerna, ki se godi delavcu od delodajalca. Kot preprosti delavec sem' si izkusil to, v^ premogarski, jeklarski in avtomobilski industriji. Priznam iz svojih lastnih izkušenj, da edino kar smatra gospodujoči razred je; da delavec je samo navaden stroj, ki črpa današnji Ira jpihii:------
v t- ■ .	■ ■^■Mirnimi MIL
dobiček.
Brez razlike, verskega, ali; političnega prepričanja spozna to vsak.* Ko vidiš koncem leta koliko je delniška družba izčrpala miljonov dobička, a koliko je tebi ostalo v preostanek, (če ti je sploh kaj), če si bil tako srečen, da si vse leto delal, in si vsaj deloma mm al preživljati sebe in vrhu tega morda še družino, si srečen da nisi zlezel v jamo dolgov. Prav nič čuda ni, če je s tem spoznanjem rastlo tudi nezadovoljstvo, in da si zaželel, pravičnejših odnošajev med delom in kapitalom. — In v tem grenkem spoznanju, si v roke dobil morda še časopis, ki je tvojo nezadovoljnost podžigal, in razplamtel še do večjega nezadovoljstva kot si ga občutil sam. V imenu odrešitoljev suž-njih proletarcev, se ti je približal in dokazoval, da je on odidi tvoj prijatelj, in le edino z njegovo pomočjo, bo zažarel dan delavčeve svobode. Slovenec je pa po svoji naravi, mehak kot lipa, in začel je sanjati o gradovih v oblakih. Toda nekaj so mu prej mogli u-j biti, to je vero v Boga, rekli so: Dokler boš veroval v te prokleto neumne bajke, da je Bog. da je pekel, da so nebesa, sploh ne moreš stopiti v vrsto proletarcev. Smatrali so te za buržuja, in če ne še večjega zatiralca delavstva kot je kapitalizem sam. Ce ob prvem napadu niso zrušili stolp njegove vere, se jim je to posrečilo pozneje v neštetih prilikah. Svobodomislec najprvo, potem šele zavedni delavec, tako so kričali v svet, novi apostpli rde-1 čega evangelija. Prav zaprav menda še prvi ki prigovarja, ne ve kaj je svobodomiselstvo; slavni pisatelj, ne davno umrli Anatole France (sam svobodo-! mislec, vendar je imel versko naziranje, kakor ga opisuje vj Dom in svetu Dr. A. D. K. poči člankom "Religiozni obraz A-natole Francea) je zapisal v "Pigvinskem otoku: "da svobodno misleči najčešče ne mislijo iz vzroka, ker sploh nič ne mislijo. In naš bedni slovenski priseljenec, je deloma vrjel to, da sploh se boriti ne more za svoje pravice, če ne postane brezverec. Narisali so mu po svojih časopisih od prvega do poslednjega duhovnika, da so vsi le zatiralci delavstva, da so sploh hujši njegovi sovražniki, kot kapitalist sam. Nič niso ti osrečujoči apostoli mislili, da marsikaterega z ostudnimi lažmi in obrekovanjem z trnjem kronajo, in mu kradejo več kot njegovo premoženje, kajti u-kradli so njegovo dobro ime in omadeževali njegovo čast. Toda njih podla časnikarska podlost, je vedno le vpila: "Križaj ga!'* In med to duševno brozgo, se je marsikateremu v srce zajedel kragulj dvoma, ki je njegov duševni mir uničil, in iz vernika je postal skeptik (dvomljivec). Iz skeptika ne samo brezverec, pač pa tudi protivereCjjJL^-aačel z enako
vredno druhaljo gonjo proti religiji. Držal se izreka "svobo-domisleca*' Voltaireja, češ: "Laži nekaj se bo že prijelo!" In v tem je postal "srečen. Mislil si je: Boga ni, greha ni, čemu bi se zatajeval v 10-tih božjih zapovedih, a ta~"sreča" v spoznanju, da je srečnejša od njega vsaka žival v naravi, je pričel besno kričati, proč z vero. Poteptati pa ta dva čuta, ki ^ta vrojena v njegovi duši, čut po sreči, in pravičnosti, ni mogoče, ' in zato v imenu delavskih koristi hoče le take svobode, ki je suženj, podli človeški strasti. In kje se je naš slovenski delavec navzel tega duha drugje kot, "v prosvitljenem naprednem delavskem časopisju."
Vprašanje nastane, če so res ti prijatelji delavstva tako velikodušni, ko dan na dan vpijejo. Na videz ne rečem, da ne, saj fraz, a le fraz imajo čudovito veliko. Dvom pa nastane pri tem vprašanju, če so res o-ni odrešeniki zatirancev. Stvar bo mogoče koga zanimala če nekoliko pogleda bolj v solnč-ni luči v obraz.
Med Slovenci, kot menda vse radikalne struje med socialisti in komunisti po širnem svetu, so razdvojene. Prvi kot zadnji se opirajo na svojega učitelja Karla Marksa. Njegov izrek je znan : "Delavci vseh dežela, združite se." Priznam, da je ta izrek, velepomemben, kajti ko bi delavci vseh dežela združeni šli v boj bi marsikaj si priborili in imeli od tega koristi vsi. Ali kot sem že omenil, fraza ostane le samo fraza. In to je največji dokaz, da se hujše ti dve radikalni struji poka-zujeti v luči, kot ne vem kje. Ce vzamem v roke komunistično glasilo "Del. Slov." Čitam v prvi vrsti kot v sredi in na koncu. _Socialisti so najhujši izdajalci "delavstva, glejte, imeli so vlado v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Angliji itd. in povsod so se izkazali kot zavojevalci delavstva, in raja na zemlji tam še ni. Par slavospevov ruski vladi, par kolon udrihanja po veri, izžeto že stokrat prežve-kano, po židovski literaturi in list je urejen. Vzamem v roke glas slov. socialistov, "Prole-tarca" (ali zavajevalca kot ga imenujejo komunisti). Ena in i-sta pesem, le v drugačni obliki. On slika komuniste kot le može sebičneže (v ameriški delavski stranki in dokazuje napačno taktiko komunistov) "a delavci vsega sveta združite se!" Toda kako, če se pa med seboj bolj prepirate in bojujete, kot hočete zidati. Pri tem jaz mislim to: Židovstvo i-ma kontrolo nad obema struja-ma. In jasno je, da "izvoljeni narod" je kazal vedno dva obraza. Čudno je le to, da oni, ki se delajo največje prijatelje, delavstva, so njegovi najhujši razcepljevalci delavskih struj. Povejte, koliko odstotkov ži-dovstva je delavcev, ali niso iz njih vrst najhujši delavski o-deruhi, na videz vpijejo: 'združite se!' V praksi pa razcepite se. Ali ni to največji dokaz tega sramotnega delavskega barantanja, da so zanetili med delavstvom verski boj ? Ali ni to dejstvo, da se delavstvo raz-družuje ? Če je stvar, delavstva želodec, ali hočete zasužnjiti o-ziroma po svoje "osrečiti" srce ? Toda zaman skušate zadovoljiti človekovo dušo z golim materializmom. Po njih mnenju so katoličani najhujši delavski reakcionapci. Toda kakšnega mnenja so o enem slovenskem duhovniku Dr. Jan Kreku, ki je svoje veliko socialno delo vršil med slovenskim? trpini naj-oc^ličnejše osebe slov. naroda kaj pravi o njem velikan v peresu neumljivi, v svojih delih, Iv. Cankar (po političnem prepričanju socialist, a umrl kot spokorjeni kristjan previden 2 zakramenti za umirajoče) v socialističnem "Napreju" ži dne 15. oktobra 1917. "Ototrtieko-vi smrti". — Nič zjIHH^H
grobu! Bolj nego kdaj Zaupajmo v svoj narod, verujmo vanj in v njegovo slavo! Kajti njiva, ki je imela take orače, take sejalce, ne pomori slana ne pobeli toča, in žetev, bo obilna ko pride čas!" In naš največji pesnik Oto Zupančič: "Mož, preprost in dober kakor vsakdanji kruh, genij ne za luksus, nego za potrebo, genij širokih mas — kje je Tvoja skrivnost, kje tvoja veličina?" — Tako priznanja dajejo možu in kaj je on mislil o delu, povedo ti pesniške vrstice, ki jih "je dal na "Glasnik 8. noV. 1894.
"Zakon svetu dela dan je
svet brez dela so le sanje.
Delo je človeku last
delu slava, delu čast!"
Mislim, da je dovolj jasen dokaz, da tudi vernik lahko sodeluje, v borbi za boljšo bodočnost, toda greh in neodpust-Ijiv je, da namesto, vi tisti, ki vpijete delavci združite se, rabite najslabše sredstvo, da tega |ujedinite, kjer v svojem tako-zvanem "delavskem" a po mojem mnenju proti dejavskem časopisju, delate med nami le razdor. — Nedavno tega sem čital v časnikih, da je angleška j delavska stranka v Londonu v občinskem svetu dobila svoj mandat v osebi Rev. Dr. Ilohony katoliškega duhovnika, kaj k temu mislite vi slovenski socialisti?! Ni mi temeljito znano, koliko imajo angleški laboriti Marksovega nauka v svojem programu, vendar stvar pokažuje, da so tudi duhovniki prijatelji delavstva, če bi ne bil, bi ga gotovo ne volili. Priznam, da so tudi med katoličani "kapitalisti" kakšno sodbo mi imamo o njih in o kapitalu, poglej v Dr. Andrej Gosarjevo4 knjižico, ali polemiko z Dr. Ujčičem "Za Krščanski Socializem."
J; iz vas imenujem proti delavske elemente, in proti temu če še tako vpijete, da ste prijatelji delavstva. Pri zadnjih predsedniških volitvah ste se razbili v tri struje, komunisti, na svojo, socialisti, na svojo in vrhu tega še "^pecial" sekcija socialistična delavska stranka. A "delavci združite se!" Pa le na papirju, v praksi razbijmo I se. Kdor ni slep lahko vidi. In j vrhu tega sem bil še priča v premogarski industriji, kjer nas ;je živelo precejšno število Slo-j vencev. V nesrečo, je prišel a-gitator in ustanovil soc. klub. V socializem pa jih je takrat vs*aj v slovenski verovalo bore malo. Kajti tistih 3 tisoč, ki so bili nabrani pod pretvezo "za : republiko" je požrl v veliki ljubezni do delavcev, Chicaški "Proietarec" namesto, da bi razdelili med nas uboge sestradane stavkarje!!! Bilo je tudi Ipar po prepričanju komunistov, ki je bil potem na unij-skih sejah večen prepir med njimi. Ne vem kakšen vtis so od nas dobili tujci. Toda "delavci združite se!" Vrhu tega pa vedno predbacivanje nam, oziroma duhovnikom, da j so proti socializmu in komunizmu. Temu pa povem, da kadar boste vero pustili na miru in da bo le delavsko vprašanje le stvar vseh, vera pa posameznega človeškega src?., ne boste pri nas našli nobenih konfliktov.
Narod tebi pa kličem: "Zbudi se in predrami, delaj na vse moči za močnejši svoj kat. tisk! Spoznaj, da si bil voden za nos, da nisi nikdar protidelavski, če pripoznaš, da si človek, ki veruje v Boga. Nauk Kristov je najboljši socialni nauk, skušaj se spopolniti v njem in bpš najboljši reformator sedanje krivične družbe. Zato naprej za mas kat. dnevnik!"
John Golobic:
Katoliški tisk, naš stražar.
J. GOLOBIC
naš sotrdklnik.
Kako me veseli, ko slišim veselo novico, da je naše katoliško podjetje vspelo, da je izboljšalo svojo tiskarno, ter da bo kmalu stanu začeti z dnevnikom, katerega tako krvavo potrebujemo
Rojaki po naselbinah, mi vsi zastopniki (ce) delajmo in a-gitirajmo na vso moč, da čim-preje dobimo svoj lastni katoliški dnevnik, ki bo naš bodoči stražar vojak, ki bo vestno čuval prefrigane volkove, ki zahajajo med naše mase in narod zapeljujejo.
Kako potrebujemo našega dnevnika.- Kako je treba ljudstvo opozarjati na njih dolžnosti. Kdor ima priliko opazovati, kako nasprotni tisk grdo in umazano napada našo vero, cerkve in naše slovenske duhovnike, ta dragi moji je z nami in z nami vred kliče: dajte nam katoliški dnevnik!
Bog plačaj onim vrlim slovenskim duhovnikom in laji-kom, ki so se zavzeli in so navdušeni za pojačenje katoliškega tiska. Ti so vresnici a-postoli, ker se zavedajo, da v današnjih dneh igra najvažnejšo apostolsko nalogo rayno katoliški tisk.
Slovenci rojaki delajmo na to, da se katoliški tisk razširi kar najbolj mogoče. Agitiraj-mo po svojih naselbinah "Za nove naročnike, da pridobimo listu Amerikanski Slovenec — Edinost kar največ mogoče novih naročnikov, da bomo v stanu dobiti svoj katoliški dnevnik.
Seveda bo grmenja po nasprotnih taborih, toda kaj se mi "vqimo za ta ropot; To je že bo navada
in «kač, da pikajo in žvižgajo, kadar se jih preganja iz gro-belj. Rojaki mi hitimo naprej mimo njih za svojim ciljem do dnevnika!
Nihče izmed ameriških Slovencev ne more zanikati resnice, da je ravno ta naš list A-merikanski Slovenec — Edinost izvojeval največje boje-med a-meriškimi Slovenci. Spominjam se par let nazaj, ko je bilo še vse med nami katoličani zaspano, a ta list je klical in bu-Idil in odbijal grde umazane napade na nas katoličane. Danes, ko vidijo nas prihajati so se nekateri listi že nekoliko potuhnili. Toda kljub temu z Lawn-idale in liberalnega Cortlandta | še vedno mečejo blato na našo vero in naše duhovnike. In kdo zastavlja varni ščit pred prsa naših duhovnikov in nas katoličanov? Ali ne ravno ta naš katoliški list Amer. SI. & Edinost?! Kdor je poštenega srca, kdor pošteno sodi in pošteno misli, ta mora to prizna-5 ti in vsak tak je tudi z nami.
Da, naš katoliški list je bil doslej naš stražar in še toliko boljši in močnejši stražar bo, ko bo postal dnevnik. Zato pa Slovenci katoličani, vstanimo vsi, iz vseh stanov* kar nas katoliško misli, kar nas govori slovensko govorico, ter pojdimo na delo za katoliški dnevnik med svoje prijatelje in sosede. Zanesimo naš katoliški list A. S. & Edinost v vsako slovensko hišo in kdor le zmore ga naj naroči in podpira!
LISTNICA UREDNIŠTVA:
V današnji slavnosti številki |so morale izostati obe povesti, kateri se bodo nadaljevale zopet v prihodnji številki. Tako so izostali tudi vsi oglasi radi obilnega gradiva. Vse pride v naslednjih številkacli.
KatolUi »voj.
je
"AMERKANSK3 StOFENEC" m "EDINOST"

m+i
T "*

mursko izrazim m grehe opuščenja. Oboji so lahko enako veliki. Ce so tisti, ki ^o se borili v nekrvavi vojski borili pod zastavo zla in laži, nagro-madili cele gore grehov či*»e-nja, so tisti, ki so se borili pod zastavo dobrega, resnice nakopičili morda več tako velike gore grehov opuščenja. Oboji so izzivali Boga, dokler ga niso izvali, da je zavitel krvavo šibo vojske, ki je enako žvižgala po hrbtih obojih, ker so bili oboj i »krivi.
Tudi mi katoličani, izbrane čete pod zastavo dobrega, resnice si ne moremo rok umiti, češ, da smo nedolžni nad prelil to krvjo. In če si jih umivamo, si jih prav tako ne bomo umili kot Pilat ne. Očitek, da smo katoličani preveč pasivni, da preveč povdarjamo pasivne čednosti : potrpežljivost, ponižnost, skromnost, ta očitek ni brez vse podlage, kakor tudi oni ne, da smo nazadnjaški. V marsičem je to res. Preveč smo pozabili, da smo udje bojujoče se, ne trpeče cerkve. Preveč bojev sv. cerkve za dobro in resnico prepuščamo njej, nje vidnemu in nevidnemu poglavarju in njunim služabnikom. Naj bodo poveljniki kake armade še tako bojeviti in hrabri, če je moštvo slabo, ne bodo mogli govoriti o zmagah, ampak le o porazih. Naš generalissimus, nevidni poglavar sv. cerkve Jezus Kristus je sicer sam vsemogočen in kot tak lahko z enim samim migljejem vse protivnike dobrega in resnice v prah po-tere. Toda on tega ne bo naredil brez nas, brez moštva. Mi moramo kot udje bojujoče se cerkve svoje storiti, kar je v naši moči, potem smemo računati na njegovo pomoč. V tem smo grešili, ker smo boje za dobro in resnico preveč njemu prepuščali.
Sovražnik, ki nima tako močnega, da vsemogočnega zaveznika, kakor mi ampak navezan na svojo lastno moč, je pridno izrabljal vse najnovejše iznajdbe in pridobitve, ter se oboroževal proti nam, mi smo pa spali in se tolažili z božjo obljubo: In peklenska vrata je ne bodo premagala. Posledica je bila, da nas je sovražnik začel s strojnimi puškami obde-lavati, mi smo mu pa s "flinta-mi" na kresilo odgovarjali. Konec, četudi ne zadnji, zmaga zla in laži, je bil potemtakem naraven. Vzemimo samo en primer. Ko je Gutenberg, če je bil on, iznašel tisek, smo imeli na razpolago naizdatnejše in najsilnejše orožje dobrega s zlom, resnice z lažjo. Ko bi ga znali in hoteli izrabiti ter vpreči v apostolat dobrega in resnice, bi zlo in laž nikdar tako ne zagospodarila na svetu kakor sta. Marsikaka nekrvava vojska bi bila dobljena, marsikaka krvava preprečena. Pa tega nismo znali, ali nismo hoteli. Tim bolj pa je to znal sovražnik. Mej tem, ko smo mi ostali pri starih "flintah" na kresilo, jih je on pometal proč in si iz nove iznajdbe nabavil strojnice, ki so bile in so za nas tako usodne. Tri petine tiska je v njegovih rokah. In ker je tisek danes najsilnejša velesila, se nasprotniki igrajo z nami, kakor mačka z mišjo. Danes so se nam oči odprle. Zelo pozno so se nam in še zdaj ne vsem, a kaj, ko je toliko zamujenega !
A kar je mogoče popraviti, to tudi moramo. Bolje je pozno spoznati in preokreniti, kot nikoli. Tudi mi moramo že enkrat naše "flinte" proč pometati in se s temi strojnicami oborožiti. Nobenega katoličana, ki še hoče za takega veljati ne sme biti, ki bi hotel se nadalje s "flinto" na sovražnika, ki s strojnico čaka ninj, aicer naj poraz svojemu nazadnjaštvu pripiše. Hvaležni bodimo, da i-mamo vendar ŠejnekaJ mož, ki se ne straši j o^^ražne premoči, ne žrtev, d '» f ^s moderno o-proti jga L |

Rev. P. Ciril Zupan, OSB.:
0 potrebi katoliškega dnevnika.
Rev. Beovfnut Winkler, OFM.:
Časopisje je — sila.
REV. P. CIRIL ZUPAN OSB. slov. župnik ix Pueblo, Colo.
nakupiči si v glavo pravo me-šanco, veliko godle, da mu ni več mogoče razumno misliti.j Pravljice brez vse podlage mu j je čista zgodovina, kar se leh-ko očita posameznim osebam vj katoliški cerkvi, vse to pred-metavajo celi katoliški cerkvi; tako se razširja zmotjava, tako| se ubija spoštovanje in ljubezen do katoliške vere. Besni sovražnik rogovili. Ali se sme-i mb dati v kozji rog ugnati ? Kje, ostane naš čut dolžnosti ?
Dobri ljudje celo, da še mi duhovni se radi opravičujemo, lepo pobelimo svoja prehojena pota, rekoč: storil sem vse v

REV. BENVENUT WINKLER.
O. F. M. slov. župnik v So. Chicagi ter naš navdsšeni sotrudnik.
svoji moči. Pravični Bog vidi
H nje po katoliškem'dne- marnost- °n presodi naša dela-
i^u__ kolikor so res vredna. Vedno
je treba obračati svetilko na krivično očitanje proti veri, vedno je treba predstavljati1 pred oči vrle zglede vernih ljudi, vedno je treba porivati naprej zaspana srca ter jih vne-Saj je bilo tudi treba. Vsak !mati Za kr^ansko čednost, vici imenuje velemoč. Da, tisk S bere. Kdor hoče obstati na po- Stori to 111 še več' pa se moraš|ie velesila, to je dejstvo, s ka-ivršju človeške družbe mora se se Vedno štetl med malomarne terim moramo resno računati, spustiti v razmere naših časov, |sluŽabnike* Tako nas °PominJa mora uporabljati naj močnej
VALA Bogu, hrepene-1kar mi neradi vidimo, naštKne-jj nje po katoliškem dnevniku čedalje bolj raste, in ni več dvoma, da ga bo-J mo vzdrževali. Iskrica je padla na žgalno tvarino, veterček od j vseh strani in ogenj blagega navdušenja mogočno širi svoja plamena.
C
ASOPISJE je zadobilo po celem svetu odločilno veljavo, tako, da se po pra-
sv. apostel Pavel. Živa beseda
ša sredstva novejših časov.
Navdušenje na podlagi verskega prepričanja in s pomočjo iskrene molitve gotovo premaga vsa nasprotstva, ter po-
bi ne bilo dovolj, skrbeti morajo tudi, da se izdajajo tudi dobri katoliški časniki Te je pa treba podpirati s svojim premoženjem. Leta 1879. dne 22. februarja so se zbrali pred sv. očetom katoliški časnikarji, katere je sv. Oče sprejel v avdi-jenci z veliko radostjo. V svojem nagovoru na časnikarje je Inaglašal to-le: Potrebno je, da se strup, ki se je kaplja za kapljo po brezbožnih Časnikih razširil med človeštvom, zopet odstrani s pomočjo katoliških časnikov in spisov.
Leta 1886. dne 14. septembra je pisal Portugalskim škofom, kar pa velja za ves svet: "Obračajte svojo skrb neprestano na dnevnike ali sploh na časnike. Razmere so vam znane. Z ene strani hočejo ljudje j le čitati in Čitati, z druge stra- j ni se pa neomejeno razliva po- | vodenj slabih spisov in časni- j kov.Koliko da ob tem trpi kr- j ščanska morala, kolika nevar- > nost preti čistosti sv. vere, to se da težko povedati. Zato o-pominjajte, neprestano svarite na vse dovoljene načine, naj si ljudje »nikar n^ zajemajo du-
liškega časopisja. Krepko na delo za sveto stvar. Ali z besedo, ali z agitiranjem, ali z naročnino, ali finančno, ali z peresom in pomagajmo pri pre-potrebnem in razširjanju katoliškega časopisja in izdajanju katoliškega dnevnika. Tako bomo vršili važno nalogo v korist svojega milega naroda in v obrambo sv. katoliške vere.
Proti koncu naj navedem besede ženijalnega moža na polju časnikarstva, besede u-mrlega Dr. Evgena Lampeta, ki je zaklical: Fugi te partes adversae! Vicit Leo! Brzdajte sovražne sile, ki ste krščanske-
daljavah! Tam ropočejo železni velikani in bruhajo iz sebe list za listom.
Pisec sklepa z besedami: Ti, črni, mrzli, novi stroj na 1849 prekoristnem W. 22nd St. mogočno ropotaj.
Delaj nervozne verske rfbs-protnike! Dan za dnem naj neprestano se vsipajo književni produkti katoliške in narodne ljudske misli in naj napolnijo in oplodijo ves slovenski živelj ! Mogočno kljubuj proti verskemu viharju! Krepko pobijaj laž, obrekovanje, zavijanje, zasnutkarenje nasprotnih sil! Neustrašeno v boj za resnico in prayico ter bratsko ljubezen ! Zmagoslavno delaj za ver-
mu ljudstvu stopile na tilnik, ski preporod med ameriškimi da bi na nebu pogasile luči v Slovenci in si pridobi obilo za-boljšo bodočnost! Zatirana res- slug za vero in narod! Slava niča se je oborožila. Vstala je ti!!! kot lev in njen glas se čuje v I
Tisk je izraz moči, po katerem se dandanes ocenjujejo narodi	HR
ob nedeljah ima že veliko moč, in njihove ideje, misli. Mogoč- ševne pijače i^ takih smrdlji prinese mnogo uspeha, vendar nemu vplivu tisku se dandanes! vih studencev.' Prav mnogo bo | vse to so le zrnički na veliko ne more nihče umakniti, ne na-njivo. Jedrnato berilo dan za rodi, ne človeštvo sploh. Mej-dnevom, prepleteno z zanimi- tem ko je v iznajdbi tiskarstva
Rev. Leon Novitski:
Kakršen tisk ima narod - tak je narod
"Povej mi s tega, kje bi bili katoliški Slo-k o m občuješ, venci naprej od verskih odpad-pa Ti bom po- nikov.
vedal, kdo si," Katoličani morajo imeti v tako pravi pre- svojih srcih pa tudi pravo ka-govor in kako toliško zavest in ponos. Nika-je res ničen, kor ni prav, da katoliške dru-Mož med slabi- žine, ali posamezni katoličani mi možmi, med naročajo in plačujejo protiver-
virai novicami, to mora vzbuja- 'nastalo mnogo podučnih, vero stavi v naše središče svitli ti navke prejšnje vzgoje, ter|branečih in moralnost utrjujo-stolp prave, vodilne omike. Na- poklada v zaklad našega srca čih časopisov, se je na drugi
srdito trdneje prepričanje v sv. veri! strani žal pojavila cela skla-in pa veselje delovati za dobro- dovnica, da na tisoče in tisoče bit svojega bližnjega. Soditi iz slabih, brezverskih časnikov, pogumnih dopisov iz naših na- katerih glavni namen je, da selbin se smemo ponašati rav- spodkopujejo vero in hočejo te-veški strasti, gre hitro. Po hri- no sedaj z rojaki in rojakinja- melj sv. Cerkve omajati in os-bu doli vsak voz lahko in hi- mi dost blagega srca in odloč-i labiti. Sveta dolžnost katoliča-tro teče. Kdo ne ve, kako te- nega značaja, da nam je mo- nov je, da dobijo velemoč tis-žavno je se bojevati zoper goče vzvišati A. S. Edinost v ka v svojo oblast ter jo vpora-
sprotniki delujejo kar zoper versko časopisje in njih pogubne uspehe ne smemo prezirati ; k slabemu smo že tako nagnjeni in ako se streže člo-
slabo družbo nelske in brezverske liste. S tem
koristilo, če se izdajajo časni-	more biti do- katoličani sami sebe ponižuje-
ki, po katerih naj se z vero,	FžJ^nill ber. Otrok med jo in jemljejo sami sebi ugled.
Štefanu v slabimi otroci Kajti nihče, kdor je pri pravi ■▼odi- r"	biti pameti ni tako neumen, da bi
ne more
skušnjave? Mnogo jih pade in dosti težko je, jih vzdigniti ter pripeljati na pravo pot. Danes se bere veliko in misli se malo. Nekateri, so nad vse predrzni, naj več je takih. Kar mu pride pod roke, vse bere;
zaželjeni dnevnik. Čim dalje bijo v razširjenje katoliških odlašamo, tem višje hribe in ; principov, načel in v dobrobit tem bolj strme gore bo treba narodu in domovine ter v korist prekoračiti, da pridemo do človeške družbe. Tisk dela vzvišenega cilja. Tedaj, kar se- mnenje mej ljudstvom, vodi daj naprej — duhovito in se- do zmage načel. Ker katoliški
veda požrtovalno.
ška Cerkev. Kaj pa mi? Ali narodi še nimajo povsem mo- bomo mimo gledali od daleč
resnico, čednostjo deluje proti razširja jočemu se strupu brezverstva.
"Ako je katera ustanova vredna, da se ji katoličani z vso požrtvovalnostjo posvetijo, tedaj je v prvi vrsti vaša! " — tako je sv. oče Pij X. pisal katoliškemu tiskovnemu društvu sv. Pavla v Rimu. Mehikan-skim škofom je pa zaklical: "Z vsemi močmi je treba skrbeti, da se resnično katoliški tisk preskrbi katoličanom. Mi mislimo, da ni dandanes ničesar i Kar bere v časopisu o tem kar bi bilo večje važnosti. To ga slišite potem v druščini govoriti, našel je v časopisu in
In
so besede sv. očeta Pija X. Tako sv. očetje, tako katoli
Rev. P. Benigen Snoj, O.F.M.
Katoliški dnevnik, naša edina rešitev-
Hvala Bogu! Bliža se čas, ko bo pričel izhajati naš prvi ka-I toliški dnevnik. 2 i-! vahno in vstrajno se dela zanj. Dolg in hud je bc^'. Sovražnik čuti kaj ga čaka. Za-ito obupni boj, zadnji naskoki. Toda naše trume se zbirajo po širni Ameriki. Kmalu bodo združene in kot en mož udarile na sa-vražnika. Da, naši rojaki sppzna vajo vedno bolj, kako potreben je nam ameriškim Slovencem katoliški dnevnik, on je naša edina rešitev!
Nepopisno škodo in gorje je zikrivilo pro-tiversko časo p i s j e med našimi rojaki v verskem o-ziru. To zlasti tam, kjer niso organizirani, kjer nimajo svoje župnije. Zrastlo je trnje in zadušilo dobro seme. Temu se ni čuditi. Človek že po svoji naravi k slabemu nagnjen zavživa vsak dan zastrupljeno duševno hrano v protiverskih časopisih mora opešati za dobro, mora kreniti na kriva pota. Pravi čudež bi bil, ako bi še o-stal pošten in veren. Ko pa človek stori prvi osodepolni korak, ko krene na napačno pot; potem je storjen kmalu tudi drugi, da stopi tudi s srcem na stran sovražnikov svete Cerkve in vere. V prosti Ameriki se pa ne manjka še drugih gro-bokopov verskega življenja in prepričanja, ki obdelujejo vernega rojaka, dokler ni premagan, dokler ne pristopi med njihove vrste. Toda vsem
If^^inSg	nT
	
	
	
» JdH8	
	
gočnega tiska v svoji oblasti, ki bi stal mogočno na braniku za njih kremenito, odločno prepričanje, ki bi bil ob vsakem času na razpolago katoliškim težnjam, za to sovražne sile smelo skrunijo biser katoliških
Ali bomo roke križem držali? Ali bomo zopet rekli — brez nas bodo že drugi naredili, ki so zato poklicani, za to sposobni? Tako ravnanje, tako govorjenje je najstrožje obsodbe vredno. Mi moramo biti do dna
naroda močan, ki potom zlob-
selska, brezverska načela, ki računa pri vsaki priliki s človeškimi strastmi za svoj dobiček in žep. Boj breznačelnemu časopisju!

REV. BENIGEN SNOJ, OFM. nas sotrudnik in slovenski župnik v ' velikem New Yorku.
čelu je pa brezversko časopisje, ono je glavni krivec propalo-sti naših rojakov.
Temu najhujšemu sovražniku prihaja nasproti katoliški dnevnik, prihaja v neizprosen, odločilen boj. Prihaja, pravim. 2e davno, davno prej bi moral priti. Gotovo bi ne bilo toliko odpadnikov, toliko brezbrižne-žev za vero naših očetov med ameriškimi Slovenci kolikor jih je. Prihaja zdaj, četudi pozno, vendar bolje pozno kot nikdar.
Zato pač vsak dobromisleči rojak iz srca pozdravlja naš prihodnji katoliški dnevnik in komaj čaka dneva, ko bo pričel izhajati. Prinašal bo vsak dan tečne dušne hrane našim rojakom« zlasti pa za vrače val z uma bistrim mečem napade ne-značajnih, protiverskih časnikov teiT^ko vselej sproti raz-II T\ in spletke naših
narodov to je sv. vero, Cerkev duše svoje prepričani, da je v njenih pravicah motijo in jo j sovražnik naše vere in našega ovirajo ter preganjajo. Zoper tako nizkotno, podlo časopisje je cerkev neštetokrat krepko nastopila, in močno povzdig-Jnila svoj glas. Katoliška cerkev se je tedaj mode in veljave tiska vedno zavedala, zato je porabila vselej in povsod priliko, da je krepko opozarjala j in še opozarja katoličane na važen pomen odločnega, Cer-Jkvi udanega, katoliškega tiska. Naj sledi nekaj dokazov.
Sv. oče Pij IX. piše v enci-kliki z dne 8. decembra 1864. zoper protiverske tiskovine sledeče:
"Ali veste, da paše dni sovražniki vse resnice in pravice, kruti protivniki naše sv. vere vsakovrstne brezbožne nauke sejejo, ko s pomočjo knjig, knjižic, časopisov, katere razpošiljajo po celem svetu, ljudstva in narode sleparijo, jim zlobno lažejo . . .
Sv. Oče Leon XIII. dobro po-znavši žalostne posledice veri nasprotnega časnikarstva je izdal posebno pismo ali okrožnico do škofov. V tej okrožnici opominja, da naj bodo verniki oprezni, kadar prebirajo časnike ali si naročajo knjige, kajti med medom, katerega mislijo srkati iz njih, je tudi mnogo smrtnega strupa. Toda to
?rlicSl0V" °rl0V ^ dober to je jas- Podpiral svoje sovražnike.
no kot beli dan. marsikateri Slovenec, ki hodi v Kakršna druščina in okolščina, cerkev, prejema zakramente, tak je navadno človek, ki se v zraven pa podpira take umaza-njei nahaja.	ne liste, ki lažejo in obrekujejo
Današnji največi tovariš pov- njegovo vero in njegove duhov-prečnega človeka je časopis. Nike. si taki n£j vprašajo Zjutraj, opoldne, zvečer in SV°J zdrav razum in dobili bo-sploh, kadar mu čas dopušča je do v tem slučaju pravi odgo-v njegovih kolonah, kjer išče|vor- Le ne varajte se vsi tisti, novic, berila, itd. Iz časopisa čr- za vse to boste dajali Bogu ne-na razne vesti, razna znanja, koč odgovor.
Katoličan naj podpira, naroča in čita vedno le katoliške liste. S tem izobražujete same kako važno se mu zdi, da to sebe v katoliškem duhu. S tem pove ljudem, ki še niso dotič- postanete katoliško zavedni, nega čitali. Iz vsega tega ni Kako žalostno je dandanes, pretirano, če pravimo, da da-j ko človek sliši toliko zabavlja-
nja čez vero in cerkev, pa se vrajma, da so med takimi kato-
V
^nkal
našnji največji tovariš povprečnega človeka je ravno časopis.
Časopisje je pa različno. V	liški možje pa lepo molče, ker
časopisju si stojita vedno nas-	neznajo odgovoriti raznim la-
proti resnica in laž. S časopis-	žimojstrom, ki lažejo o veri.
jem se širijo krivi nazori, na-	Odkod to? Odtod, ker ti kato-
pačne ideje, s katerimi se lju-	ličani ne čitajo dovolj katoliš-
di slepi in vodi za nos. Kakor	kega časopisja in potem seveda
I putuiii vv- (je čas0pjs dober za razširjenje	tudi nimajo potrebnega znanja,
nega casop.sja zastruplja ka- ; pQŠtenega in dobrega berilai	da bj ta]dm odgovarjaU. Kato.
tolisko dušo m na.odnoz.slje- prav tako dober 2a razšir.	Učan mora čitati katolal{i časo.
nje. Zatorej pa ne.zprosen bo jenje |až; ,n blufanja Zato se	js jn f podpirati. Ce rav-
takemu t.sku m je človeku čuvati, kake easopi-	na katoličan drugače, da pod-
s.r. soc.jal.st.ena, ss obodom.-1^ da bere	^ ^ ^ kl\apadajoPve.
Med Slovenci Vam podaja	ro, cerkev in duhovnike, tak
ravno časopisje k tem mojim tr-	človek je hinavec in njegova
ditvam najboljši odgovor in do-	vera ni vredna nič! Tak človek
kaz. Nasprotno protiversko ča-	samega sebe temeljito goljufa, sopisje je za cele dve tretjine
Pojdite po vseh mestih in de- močneJ-še od našega. Nasprot-lajte kot apostoli s pomočjo tis- |niki imajo kar tri dnevnike, vi-
verskih sovražnikov. Najboljše orožje proti njim bo nas katoliški dnevnik, vedno čuječ na straži ter odločno in neustrašeno se boreč za našo pravdo. Njega potrebujemo krvavo, katoliški dnevnik je naša edina rešitev.
Imii lin«, m ^sHHE
Zato, če si katoličan podpiraj vedno katoliško časopisje, ......—, .1 potem boš lahko opravičeno tr-
kaL Lf.?.nT	z®k 1Ch1 ^ dite zat0' 80 tudi 2a toliko moč" da katoličan. Ce pa pod-
To bodi tudi cilj nejši Kakršen tisk imajQ Qaši piraš bre2Versk0 časoprsje; pa
trdiš, da si zraven vseeno dober katoličan, pa vedi, da se jako hudo motiš in ne glede, kaj tvoja vest na to pravi, ti si odgovoren pred Bogom za te čine. To naj si le vsak pomni!
priliki
ameriških Slovencev! To je naša dolžnost, to je naša boljša prihodnjost, naš vzvišeni vzor. za katerim naj stremimo!
Ne samo vsaka slovenska hiša po širni Ameriki, ampak vsak, ki zna brati, bodi naročnik vsaj enega dobrega katoliškega lista! Ne vem sicer koliko ravno v Ameriki izdajo naši rojaki za opojno pijačo. Da se ogromno zapravi je znano. Statistika stare domovine naše pa dokazuje, da izdajo Slovenci okoli 100 milijonov za alkoholno pijačo. Grozna številka IKadar pridemo do tega, da bodo Slovenci tako v stari domovini kakor v Ameriki vsaj eno petino od te svote izdali za katoliški tisk, tedaj bomo ne premagljivi 1 Koliko dela še mej našim narodom za naš narod. Ako res ljubiš svoj narod, človeško družbo, ali boš ostal mrzel in brezbrižen, brez-^ poslen, ko vidi§, da imajo drugi ogromno dela za zboljšanje človeške družbe, za narod, za družino, za zboljšanje posa-
mP7Tiikfl fn fo jj^m^dn Vato
ljudje, taki so.
Zato ameriški Slovenci so dolžni, da razmišljujejo, kaj so v preteklosti zamiidili, ker niso znali ceniti dovolj dobrega katoliškega časopisja. Ako bi se bili zavedali v preteklosti
za-
PRAV LEPO PROSIMO vse naše lokalne zastopnike (ce), vse naše sodel-ničarje, naročnike (ce) in vse naše blage prijatelje (ce), da gredo takoj na delo in skušajo pridobiti Amerikanskemu Slovencu — Edinost vsak kolikor največ mogoče novih naročnikov.
Delajmo, agitirajmo in žrtvujmo po vseh naselbinah, da tako čimpreje dobimo slovenski 1ta-toliški dnevnik!
. Na Vas dragi prijatelji (ce) se zanašamo in upamo, da ne zastonj, ampak, da bo vsak sedaj, ko se gre za izvršitev, zadnjega koraka do katoliškega dnevnika storil svojo dolžnost, ter pridobil listu vsaj enega novega naročnika. Rojaki pojdite na delo za katoliški dnevnik! *
SLOVENSKA KATOLIŠKA TISKOVNA DRUŽBA EDINOST.
^ — -
"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN * EDINOST*'
stil se bo vseh teh bacilov, prebolel bo vse te "bule" in "strupene ture." Treba samo, da vsi prav vsi zdravi, še ne okuženi udje krepko skupaj nastopijo, vsi, vsak po svoji moči krepko izvršujejo svojo dolžnost in reakcija pride. Kriza je že premagana, prestana. Smo že na poti okrevanja.
Zadnji dve leti sta jasno pokazali in dokazali to dejstvo. Tu ni dvoma več- Ti krasno vs-peli katoliški shodi zadnjih dveh let, ta verski preporod po posameznih župnijah, naselbi-
skupnosti, vsi smo eno telo, ki pa ni nekaj enotnega za se, temveč je samo skupina, sestavina nas, treba mene, nas vseh. Kakoršni smo mi ti in jaz, kakor delamo mi, deli te sestavine, to je ti in jaz tako.bo pa telo. In pa še to — kakor hitro ti ali jaz odpoveva skupno sodelovanje za skupno\stvar, za
Kapital? Kje pa je kak? Da. meznik — ga ali ne bo, ali če trije možje ki so se lotili tega	bo, bo pa zopet kmalu prepa-vehkega dela za vero, narod in del in plusknil po^vsakem pobi imeli pravico zahtevati od	sameznem katoliškem sloven-
svojega naroda kak kapital, predno so se lotili, ker ne gre za nje prav nič več kakor za vsakega posameznika v celem narodu. In če tega kapitala ne zahtevajo — ali že s tem ne
pohabljena uda — in telo že varnosti
ni več zdravo. In ako bi še pri šenju izgubiti vse svoje osebno
tem morda podirala, nasprotovala delu, katerega vrše drugi
nah, to krepko procvitanje na- zdravi udje, sva strupena basih katoliških organizacij, ta cila, gnoj na narodnem telesu, krepki nastop naših katoliških kuga zanj in narod skupnosti mož," voditeljev, ti članki po ne bo zdrav.
nastih listih, ti klici navdušenja yeiiko „ še med n-\mi de od vseh strani, vse, vse kaže, ( .ko jt se * c "ami e
,	. .	i i i- j___la. Pa kdo ga naj vrsi? Samo
da smo krizo preboleli, da smo	. ,
nekateri? Zopet nevarna bole-
števajo med katoliške Slovence.
3. Vsakega trgovca dolž-
i — j	. ,	nost j€' da oglaša v njem svojo
skem duhovniku m lajiku, zato trgovino.
ker bo plusknil po celi naši A it r skupnosti.	f Y8*kc?a zmožnega pisa-
Zato boste zamerili izdajate- e!j? g1 cI^arja ali dopisnika Ijem tega lista, če toliko kriče: ,6 ^^ ^ ^ • , dajte, dajte! Pomagajte, poma-! . Vseh pa ,da z molitvijo
podpiramo celo akcijo.
ali nimam prav? Ali
v tem svojem navdu- ra že za ta klic biti hvaležen. !ni res tako? Nimamo res mi vsi
ker je že to veliko narodno jin vsak posameznik teh dolž-delo. ~	nosti? Kar premislite, pa boste
skupno korist, proti skupni »ko- prinašajo velike žrtve za svoj gajte! Širite širite""' Kdor i podpiram di, greva na štrajk, sva bolna, narod, ker se izpostavljajo ne- ma le se zdrav razum* jim mo- Bratje,
nohan'ionn una _ ih tal«	.. i.----- -----_______i	_	J	_ ■	• i
imetje?
Torej, kdo bo sedaj nosil in mora nositi celo breme, celo odgovornost za vse to delo? — Ti, katoliški slovenski narod v Ameriki, in torej Ti, drag: či-
ZATO —
1. Vsakega, prav vsakega katoliškega Slovenca po celi Ameriki je dolžnost, da naroči
videli.
Hočete torej naš skupni ka-tol. narodni napredek? Hočete, da bomo zdrava krepka narodna skupina, dobri katoliški narodnjaki ?
Dobro, sedaj se zavejmo vsi
ta list takoj. Kdor ga ne bo — tatelj, jaz in vsak posameznik, ud na štrajku, mrtvouden član ki se imenuje katoliški Slove- je. Če ne bo nič iz tega — če
nec. Če hočete torej dnevnik — (skupnost ne bo ozdravila — teh svojih dolžnosti in recimo,
vsi in vsak posameznik z na-Vsakega, prav vsakega šim kardinalom njegov znani
na poti okrevanja da je zače-,^ za ce, ;ailižem. Vsi	kdo ga bo plačal? Vi, ker jej njegova je krivda,
la zdravejsa kri plati po naših ^ moramo zavihati svoje ro_ vaš in za vas. Ga ne boste pod- 2. " "
z javnega življenja, in k	^^ pQ svojih močeh Pirali» ne bostc storili svoje dol- katol. Slovenca je dolžnost, da i veliki rek:
popolnemu okrevanju treba sa- l	z'mož Uh' žnosti vsak;* prav vsak posa-|list širi med one, ki se ne pri-i I WILL!
!mo še eno stvar preurediti in ,	. .. . '__
, ... . , . , . i '»i.; vsak v svojem ožjem krogu	------------------'—-
pokrepiti in to — je katoliški	j	j	&
vsak v moramo delati. Duhovnik
tisk, zlasti krepak dnevnik.. ...	,
i • , i	-	svoje v svojem stanu, gospodar,
Zdrava kri, krepka, močna kri v	.	.. . K
.... u t • j • „ oce po svojem, mati zena po umci in preboli in ozdravi po- . , . ' , •	.
U_____-_____^	svojem, drustveniki po svojem
pq Rev. J. J. Oman:
Katoliški tisk in njegova moč.
1LO je v jeseni leta 1894. Velikanska, dolgrotraj-na suša je posrkala vso
REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK. O.F.M. slovenski župnik sv. Štefana v Chicago, urednik nabožnih listov Ave Mar St. Francis in Listy Sv. Františka in naš sotrudnik.
samezne ude, ozdravi celo telo. .	. ,	__ .. . ,
. ...	, . .	____in v svojem krogu. Uredniki in
In žila, po kater' se po celem . . ... . .. . .. , .. .. , ,	. , , i ■ j , pisatelji naj pišejo, tiskarji tis-
telesu pretaka zdrava kri zdra- - . J . K .. ..	.
vih krepkih naukov je pa kato- kaj0: a*entJe sinj0;	m\ .vlago iz zemlje, popila vso vo-
liški tisk, pred vsem katoliški r<*Z}0 trgovci oglašajo, vsi do iz -imih mn m Minne_ dnevnik.	vsak^kjer se da ,n kolikor	moroslcf, po domače,
In tudi tega bomo dobili m
da ! Vsi pa vse to samo v enem
j današnja številka je zadnja
duhu : — duhu skupnosti
'swamps." Trava je bila rjava
stopinja do tega velikega vspe ha. Velikanski vapeh. krasno i'drugega kot
skupne koristi, ki pa niso nič
Ti i in suha kot seno. Listje je šu-
koristi vsakegi
zagotovilo popolnega našega o-
uda posebej in vseh enako.
melo, kakor suhi papir in ležalo ga je na debelo.po obširnih Minnesotskih gozdih. Velika zdravljenja. Seveda kar je gni- Morda sem bi! malo preveč nevarnost pred ognjem je bila lo, kar se je okužilo, to smo in nerazumljiv s tem-le svojim tem večja, radi neprestanega bomo še morali izčistiti iz ran. modrovanjem.	vetra, ki piha v tem času po
Gnoj mora iti ven! Če no bo Dobro, povedal bom pa vse dnevu. Treba bi bilo le iskri-drugače, bo treba še nekoliko to še prav na kratko po doma- ce odkod in nevarnost strašne-noža, krepkega nastopa proti če:	ga gozdnega požara, kakor jih
škodljivcem in zaviralcem na- Xaš narod je začel pred leti pozna le Minnesota bi bila ne-šega ozdravljenja po znanem strašno versko bolehati, propa- popisna.
reku latinskega'pesnika:	dati in* odpadati. Hvala Bogu, Živel je pa tista leta v
Immedicabile vulnus ens* 80 P° zdravniki, ki so mu Brockway. Minn., v najstarejši
Rev. Kazimir Zakrajšek:
j' g.	Hočete?
STE že videli popolnoma Obhajilo v latinščini "comnui-zdravega človeka? Kaj- nio" in angleško "Communion"
|	ne, kako je krepko raz---skupna zdfuženost. Ta ne-
' vit, da ga je veselje pogledati, beška večerja naj bi toraj zdru-Krasna postava, umerjena ho- zevala vse ude sv. vere v eno H ja, jasen pogled, lep obraz, telo, katerega glava je pa Kri-^ Kako z v šeljem dela! Kako stus. Kako globok pomen preste navdušen za. vsako stvar! svetega zakramenta! Kako ve-% ^oln je življenja in veselja do Jikanski je nauk, katerega lela, ali, kakor jako lepo pra- nam daje. Kako velikanske, vi-i^A Amerikanc v svojem "slang" talne važnosti je za vse!
^jeziku — poln je "nep-a."	^	„ „ . t .
- v - - Pa ga razummo ? O, ko bi
Toda, kaj pa je zdravje? Si	Iga! O, ko bi vsi, ki sedajo dan
že kedaj premišljeval? Premi-	za dnem z Gospodom za to sve-
sli nekoliko! Kdo je popolno-	to angeljsko mizo, z njim ob-
zdrav? Kajne tisti, čegar vsi	hajajo to veliko večerjo, se z!" H ^^H I H deli telesa, vsi udje, vsi posa- njim udeležujejo tega skupne- šno strasno gnilobo.
mezni delčki točno izvršujejo ga kruha, razumeli tudi ta ve- Toda, smo pa že popolnoma govorečih katolikov samo ene- Tudi to jesen je za žgal Se zgo- mo to, kar sc š vsak »vojo službo možgani, ze- liki n:luk r Kako zdrav, kako iz nevarnosti? Naka! Tako op- pa Se nima z rožcami d • v jesepi Q j mu je zažel vun naprej in
lodec,	itd.	i' ■ Wt III mmh^^h h	h ■ ■ ■ ■ ■ h
pomagali, da se je vavedel. slovenski naselbini, človek, In narod spoznava svojo prava stara kranjska korenina, zmoto. Spoznava sleparjenje je bil nerazdružljivo poro-
P.EV. J. J. OMAN IHli nauduŠeni sotrudnik. slovenski župnil: v Newburgu, O. in duhovni vodja K. S. K. Jednctc.
prijateljev. Razmere se med
delavskih gen s sv0j0 »fajfo." Njegova četi. Kar prilomasti skozi dim]DobiJ° na sv°je limance,
navada je bila ta, da je, kjer in gozd mož, ki je vedno imel j ™*aj radi pogoste nadležnosti, koli mogoče, ko je prižigal to- nekako vodilno vlogo med on- dru*>re radi radovednosti, češ
reci de n d um est ne pars
' sjncera trahatur . . .
po slovensko:	. _
Neozdravljivo rano treba takozvanih svojui
z nožem izrezati, da sc še . . ,	.
zdrav del ne okuži . . . nami vidno boljšajo, kar je Vendar bo to sedaj malenko- P9treba Jc se — dnevnik. Iti- bak; vtaknil ogenj tudi v kako dotmmi farmarji, Martin Legat stna operacija v primeri s prej-Idi ta ho- Toda to l>o velikan- gmiado. star hlod, ali v travo po imenu. "Možje in fantje,"
sko, predrzno podjetje. Saj i- jn Rj tako z "večnim ognjom" dejal je hropeč od strašne bor-ma še 20 milijonov angleško |čistil svoje pašnike in travnike, be, "Gozda ne otmemo. Otmi-
še da. Pojdimo
eij v jeseni. Ogenj mu je zašel; vun naprej in zažgimo proti
menj šestkrat obgovori in mu po kaplicah vliva strupa v njegovo dušo. Pa še več. Koliko je naših ljudi, ki so prisiljeni delati ttidi ob nedeljah in niti en-dan v tednu ne slišijo kaj dobrega. Ne pride v cerkev po cele mesece. Pri delu in doma kakor pa društvenih sejah, ga pa vendar dobi odpadnik, ga doide tudi agent protiverskega ptiva in ti angeli satana so bolj agilni in bolj usilni, kakor pa oni, kateri imajo ponuditi res kaj poštenega in pametnega. Naše ljudstvo pa je preprosto in si ne izračuna, da, niti misliti si ne upa, da bi bil kedo tako zloben, da bi delal tudi za kraljestvo pekla, samo da dobi groš. Vrjelo je, in vrjamc še danes, vsakovrstnim sleparjem, ki se klatijo okrog njega in mu obljubujejo vse mogoče dobrote, ako se vpišejo v to društvo, naročijo ta časopis, kupijo to kajigo ali brošuro.
krepak bi bil naš katoliški or- j timistični pa še ne smemo bi- I postlano. Pa si kaj takega u-|v suhj marost, kedor je žej požar." Rečeno storjeno. Šli
V\ To(ia naj pa ;?re le najmanj;	kako1, JO bjl krepak ti. Smo daleč na poti okreva- pamo mi _ pritlikavci, pešci* L takem ogniem imel kai/»pra- smo na trdo zemljo, pregrabili
< ši delček telesa na "štrajk", in čvrst in zdrav skozi prve ča- nja, ne pa še iz nevar	'
^ odpove službo, se upre. delova- se po Kristusu, ko ga vsi rablji Kako pa še to ods1x ti za skupnost dobro celega te- niso i
lesa. kaj se zgodi? Ali trpi le!	Bn,nw-St{ <suriinjve Krvi, zaravm	*u«avi.ilkg poskusil, pa sem aozivei j	je vidcJ mQ. ncvarnost| je zopet dalo novih moči,
smo delali z vsemi močmi in
mogli uničiti.	Doseči. Krepki obilni
M! katoliški ameriški Sloven-ive krvi' zdravih idej'. Pravih |krat poskusil, pa s^ doživel
ti okreva- pamo mi — pritlikavci, peščMs takcm ognjem imel kai^pra-	smo na trdo zemljo, pregrabili
.-nosa. ca[' Da, upamo si, ker smo viti da Je skoraj tX0 ne-	listje in med drevjem preorali
»dstraniti . "korajžni, hrabri Slovenci." Pa mogoče pogasiti goreči marost.	kakor smo mogli potem pa zaž-
tok zdra- bomo vspeli ? Jaz sem že en- kakor „oreči premog.	gali proti požar. Upanje nam
dotični del t-.ilesa ? Ne! Celo te- . V" Ameriki* smo tak mal or- naukov? — krepek katoliško j razočaranje. Bo sedaj vspelo?
bom le videl, kaj pišejo, saj mene itak ne morejo pokvariti, in tretji pa se naroči ali vpiše radi nevednosti. Prav kakor pa je nemogoče priditi iz vode suh, kakor ne pride iz blata nihče čist, tako tudi ne more prebirati nikedo tak gnoj, to gonjo zoper Boga, Cerkev in vero, zoper pravi red in moralo, in se pri vsem tem obdržati da | nepokvarjenega. Številna-duš-
na okostja na potu življenja
lo trpi. Tako je z vsakim orga-
naroden tisk!
,T	. , .... .	• • je skusal pogasiti tleči marost,:
Na vas, katoliški Slovenci, jc,j	, - » nariori Počasi io rpI oppni vp-
Y pa vse zamnj. Noe in dan je cu-	1 ocasi je ^ei ogei^ \e
ea ' a	• da crP je obdržal v	požaru nasproti. Prišla
ir sta skupaj, švignil je plamen JJil0 vsacemu, da bi se ne spu
Slovencev in Horvatov v Ameriki bi morala biti zadostno sva-
se je počasi
samezen
Tudi tukaj bo cel organizem ni Tf> vgi vidimo {n)to vsi čuti_ stopa vseh še zdravih delov, u-h0v&nje? Sem ga! Toda samo zdrav edinole, ako b6 vsak po- . b,.^ko čutimo' Bolni smo dov na»ega celokupnega slo- prj malem delu naroda.
ud izvrševal svojo. fn sicer ccej bolni Kar po_ venskega naroda. Glava sama prcteženi del se ni zmenil^ no in vsak skrbel za jmo gilno vcliko števiIo u I tega ne bo dosegla, tudi roke celo večkrat podlral, nasproto-Lskupno korist. Koristi posamez- dov toga naSega narodnega in !same nc' tudl zeiodec sam i val. Pa sem vstrajal, ker sem Vika so toraj koristi skupine in versk organizmaf koliko jih nobt;n posan\ezen nC/. ^i13^0' oziroma ker sem našel ;oristi skupine koristi posamez- . „ , , «.božii	in so Pa bomo gotovo dosegli, aKOlvcdno — način dobiti sredstvo!
lika. In nasprotno škoda enega	ah\0 niso združili |vsi, prav vsi udje združeno, _ Beračenje! Prosil, sem! šel
se po misijonih. Zmanjkalo je denarnih sredstev. Pa kaj sem naredil ? Prosil sem po misijonih, po listih, v pridigah, v pis-
zopet
_ ,	j |	Č* * J f G J	— ----- - --r D
bratje, da ste udje enega tele- ohujševanja? Ali nima ?" vprašuje veliki apostol na- ^ svojem telesu tudi več
dov _ sv. Pavel. Ta miselj strupIajočih turoVj ki okužuje-prešinjala vse prve kristja- ce]o telo ki p0giijaj0 po svo-
v	.	rvwnr*«m«i til	#
M ravno prevelike škode visoko proti nebu pa kmalo pa-|šal Nekega dne pa, ko njega ni uničen na zemljo. Tako je| vedno m povsod isti,
bilo ravno na straži, potegne Po celi črti, dokler m ' 1 veter in razpiha ogenj na po- Požar ustavljen.
v nevarnost. Pa človek je O, meni
bil ne bo škodilo!" Nekaj pa je I krivo temu tudi to, ker do se-
,	[daj nismo imeli katoličanje
vrsje. Naenkrat je bila dolgaj Večerno solnce ce je pota-. dneVnika, lista, ki bi vsak dan
suha trava v ognju in moc veter je hipoma širil požai
Gosti oblaki, sedaj belega, sc- pogorišče, na grozne razvali-daj črnega dima, so se vzdigali lie uničenega mecesnovega in hiteli pred požarom, požar pa je divjal čim dalje ž večo ljutostjo naprej proti meces-ovemu (Tamarack) gozdu.
gre za enega, tudi ne za en del imih podpore. Pa se je i nas, temveč za naše celo, skut>-.|nekoijko nakapalo.
i
no telo in obenem pa najbolj za vsakega posameznega uda
ij za časa strašnih preganjanj.	nrtr»niy»riiah no svoiem
, hi vsi učcnci Gospodovi, vh . ^ f	P?. .SNOJ.cm posebej. Tu ne sme biti niko-
i da bi \sj učenci	časopisju strupene glivice, ba-
cile, po celem telesu in zavirajo skupni razvoj, skupno
l. V* « t.	' "r ---
,si, ki verujejo v Kristusa, bili Uikdar živo prepričani o tej
" fundamental ni misli vsakega zdravje> Qkožujejo ud za u-zdravja, vsakega napredka, je dom^ da smQ narodno in Ver-T>il	edeD i^med namenov, gkQ^ kakor pohai>ljenec, slabi-
ka.tere je imel Gospod, ko je u- gefe 8lab'0 razviti> brez verske-
vatere je
stan ovil presv. Zakrament, sKu- \	jn narodnega ^pepa™
pno večerjo, skupno hrano, Krepkega zdravila, resnega na-sk.llpni angeljski kruh. \ zel je	0di0čnega opomina že no-
en hleb v svoje presvete roke in čemQ tako radi sprejeti ga. je raz lomil na ko*ce m nal
\sakemu en košček — en kruh, kakor je bilo isto eno pi'esv.-Te-, i, Jezusovo, katero so sprejeli.
>al je vsem piti iz enega keli-> .a, kakor je bila ^ijegova pre-? veta Kri samo ena. 1 a način resv. Zakramenta, naj bi vsik-ar opominjal .vse. vernike k inosti. k veliki misli skupno-
sv«
gar, ki bi smel reči: "mene se ne tika!", "meni nič mar!" ali "to ni moja stvar!" "Drugi naj !" "Kaj imam jaz od tega ? !" — Ne! Proč z vsemi temi strupenimi bacili iz našega organizma! Proč .za stalno! Tu mora vsak, prav vsak reči in misliti samo: "To se mene tika^" — "To mora biti meni mar!", "to je moja, popolnoma moja stvar!" "Drugi" naj, jaz moram prvi!" "Največjo korist imam od tega jaz, prav jaz!"
In to moramo misliti vsi, prav vsi, pa naj je to stara mamica v kotičku za pečjo, žena mati z detetom v naročju, mo-
Pa smo že tako okuženi, da ni več upanja za nas? Nika-,kor! Bolan sicer, vendar krepak organizem smo, kakor versko, tako narodno. Narod, ki je toliko prestal za svojo veryo in narodnost, ki je za oboje prelival svojo srčno kri tako junaško, tako neustrašeno, tako srč- žakar pri svojem krampu, fant
■ osameznih udov, da so vsi no, se ne bo dal tako hitro uni- in dekle pri svojih zabavah in
' 1	. • a i— 1 „ „ly>t«_ ' Ai+i ic nronin^ n ii •» hi trn "ha- /4'llinvniki T»A £ 11 rt n i g H Ved
sem, po poT4tnicah nisem hodil, živel sem frančiškansko, pa je slo za tisk. In tako sem vzdržal podtjetja, katera so sc zabela.
Kaj'pa sedaj? Sedaj je dru-
1 vc^i.i^	^ jv. " dnevnika, lista, ki bi vsak dan
canjpljalo, krvavo zroč skozi gosti |prihajal v liišo in prinašal no-ral-ldim v,zraku. Zrlo je na širno vice Ljudje hočejo brati? -n
brati vsak dan, vsak večer. Ce
nimajo dobrega, bodo pa brali
gozda. Tu pa tam je še gorelo, ^ kar dobijo Radi tcga pa'
toda ker jc bilo vse obžgano,.Lj več za nas vprašanja samo nevarnost je preminula. Zmu- pQ ^^ jeH bomQ nQ bomQ) _ H I lli|r Ičeni, zakajeni in razdrapam sp J ali nas je volja ali ne Ako ho. Ljudje so hiteli gasit od blizu se razšli slovenski farmarji, čemo katoHjJanjef duhovniki in in daleč. Pisec teh vrstic je bil tarnajoč nad velikansko škodo, lajikjf pravilnim in llspešnim meO^nn n^ici^ozam. Ka- vendar pa ob enem veseli, da potom branitj Jiaše ljudstvo
pred časnim podivjanjem in večnim propadom, treba nam dni po- je dejati za močan slovenski
!cm jc začelo deževati in tako katoliški dnevnik. Danes tudi
Kot redovnik nesmem imeti nič osebnega premoženja. Pre- ko gasiti? Vode nikjer nobene; se jim je posrečilo ustaviti po-ostalo mi je pa skozi prvih pet-[blizu, vse suho kot goba! Za- žar in tako oteti svoja domov-najst let nekoliko dolarčkov Jkadili smo se ognju nasproti z j a in živino. Cez nekaj na mesec, kadil nisem, pil ni-gostimi vejami, odbijali plamen nazaj in bili sami v veliki nevarnosti da zgorimo. Plamen je švigal visoko in večkrat so zacvrčali lasje in celo obrvi. Gost dim nas je dušil, vročina neznosna, a vendar smo se bo-
gače. Ta vaš list je v rokah jevali ljuto, kakor v najhujši svetnih ljudi, je business! Sedaj vojni bitki. Nič ni pomagalo,
je bila vsa nevarnost pred ognjem pri kraju.
Zgorajšni doživljaj mi je prišel v spomin, ko sem premišljal, kako in kaj jc nam katoličanom storiti, da ustavimo uničujoči zbesneli in znoreli požar proti-
si z beračenjem pomagati? bežati smo jporali, da smo o- veskega in brezbožnega čtiva. tli t t mil al'mimm mrvi»nl 11f 11 O hranili svnip lastno živlienie.l Zadnih petnajst len in več
mašiti z miloščino morebitne | hranili svoje lastno življenje praznine v kasi —? Na to še Požar pa je divjal naprej, že misliti ni! To bi bilo smešno! [je v gozdu in smolnato drevje To je sedaj business.	Igori, da poka in se lomi vse na-
Iti na misijone in tam prosi- vskriž. Kedor ni videl gozdne-ti? Kdo pa? Mr. Jerič? No, ne ga požara nima pojma, kako bil bi sicer napačen. Vendar to strašno besni ogenj po smreko-je lajik.	vemu in mecesnovemu gozdu.
Žrtvovati svoje preostanke ? To je pravi pekel, kateremu Kdo? Cegave. Vsi imajo svoje težko uteče človek ali živina
in da ie to telo skup-'čifi, je premočan, da bi ga "ba-;eV-ihovnifci po župniščah. Vse družine, ki hočejo jesti, hoče-iZbegani, obupani in potrti smo Zato se imenuje sv.; ' "	' tako hitro. Oč; -A - uniti veUka ideja —jjo obleke, hišf "	j bežali iz ckma, nevedoč kaj po-
se imenuje sv. - ' taKo mtro. u^	"	ve^iKa __ '
mi duhovniki ne smemo več reči, da smo storil} svojo dolžnost, če tudi smo se še toliko trudili za tiste, kateri pridejo v cerkcv. Kaj pa smo storili za one, kateri ne pridejo? Tudi tisti so naši, če nas tudi mogoče sovražijo, pa so vendar le naš}. "Imam še druge ovce, ki niso iz PWB	III	v I .tega hleva, tud| tiste moram
ze si pije zagrizeni sovražnik pripcljati, in bodo poslušala med nase dobro slovensko | moj• ^ in fco cna ,feda ^ cn
ljudstvo poneumnovalno čtivo v brošurah, v dnevnikih in mesečnikih. Kakor duhovniki po
pastir," John, 10-16.
Ljudstvo splošno je uesrec-
raznih virih slabost irt nestal- no, *ne hudobno. Hudobni so nost človeške narave poznamo, zapeljivci, pisatelji, kateri ve-smo vendar v tem oziru malo j do da lažejo, pa vse eno pišejo, pomislili, da med tem ko ljud- (Hudobni so tudi njih agentje, stvej en dati v' tednu posluša i kateri vedo, da i
m—.
mamrnat
■Jr


6
"AMERIKANSKI SLOVENEC" fN-v EDINOST"
krat zapeljano, je pomilovanja vredno. Slepi so, pa si sami ne morejo pomagati. Naša dolžnost je, da storimo vse, kar v naši moči, da jim odpremo oči. To pa bo mogoče edino le po dobrem katoliškem listu, katerega moramo imeti, da ohranimo dobre pri dobrem in, da ga
pota duševno ubit ali napol mrtev. Zopet drugi bo svojega ko ga je prebral,in to na i bi storili vsi kateri imajo sorodnike med odpadniki^nž»prej enemu svojih nesrečnih bratov dal. Mi moramo delati po zgledu sovraga. Na vse igrani moramo trositi dobro čtivo, zagovore dobijo v roke tu(Ji slabi, od pa- našega stališča, poučne članke.
dli in zbegani, da se obrnejo nazaj na pravo pot. Ne reci, saj ga ne bodo brali. Vsi ga ne bodo. Vsih tudi rešili ne bomo.
Požar bomo pogasili z ognjem. Pa ne samo to. Neki general iz svetovne vojne je rekel/da ni zadosti, da se sovražnika samo
Pa slaba bi bila naša logika in odbija uspešno. Treba je vodi-mi vredni grajanja, če bi se ne ti ofenzivo. Tega potreba nam.
lotili dela, zato, "ker vseh ne moremo rešiti." Zažgijmo nasproti požar, da ustavimo po-gubonosni, divjajoči ogen pekla, kateri steguje že dolga leta svoje rudeče jezike proti našemu ljudstvu.
Nam je treba dnevnik. Če ima dnevnik sovraga velikansko moč za slabo zato, ker vedno prinaša blato in hudičev evangelij, tako ga bo imel tudi naš z a dobro, ko bo dan-za-dnem prinašal dobro, zdravo čtivo, pobijal laži in ljudstvo učil resnice. Tak list bo prišel v roke zapeljanim, dušno osle-pelim, in omahljivim bratom.
Mi moramo imeti prvo besedo. Naj se zagovarja in brani sovražnik. Treba nam je tako hitro ga postaviti v celi nagoti pred ljudstvo, da se niti s puhlimi, praznimi frazami ne bo imel časa kriti.
Zato pa, na noge, bratje !-Sedaj imamo že precej dobro organizirao armado. Treba pa je, da jo še pomnožimo in jo v trdimo. Nič več ne smemo pustiti vse samo drugim. Tukaj ' meramo prejeti za delo vsi, kakor ob času požara. Priporo-čajmo katoliški dnevnik vsi, delajmo zanj vsi, s pisanjem, naročanjem, z reklamo v cerkvi
Marsikateri dobri Samaritan in izven cerkve. Vse gre le edi-ga bo naročil svojemu sorodni- no le za razSirjevanje bož-
ku, o katerim ve, da je padel jega kraljestva in s tem za cas-med "razbojnike" in leži poleg no in večno korist naroda.
Anton Grdina:
Delujmo za katoliški časopis vsi!
VESELI me, da imam priliko tudi jaz se uvrstiti med dopisovalce te posebne izdaje lista A. S. in Edinosti :
Kot delničar in podpredsednik tega podjetja si štejem v dolžnost, da v prvi vrsti Časti-tam vsem dosedanjim dopisovalcem in sotrudnikom, ki so pomagali to prepotrebno podjetje dvigati, in ki so pripomogli, da se dviga od stopinje do stopinje navzgor. Le tako naprej ! Saj smo dovolj dolgo sa-motarili in krivice nam priza-dejane voljno prenašali, sedaj pa naj nastopi nam dan zadoščenja in pravice!
Ob tej priliki, ki se gre za naš katoliški, večji in močnejši časopis, si moramo malo ogle-
že vi obračunate. Saj imate ra- hvaležne. Ni dolžnost ene ose-'bolj odločno delavni zanj. zum in pa modrost!	be, da se poda v sršenovo gnez- Ta velika dolžnost pa leži na
* * *	do, da jo pikajo, kakor strupe- nas vsih, ne samo vi in jaz, pač
Mi pa se moramo tudi zave- ne kače. Ni potreba pravim pa vsak, kdor se šteje, da je dati, kaj se pravi časopis, ka- mlademu človeku, kakor ga i- katoličan, naj bo tega ali oneg kor d-.evnik vzdiževati. Mi ga mamo pri našemu podjetju, ki stanu. Več pa je odgovoren
želimo p*-ej ko p-ej lrstovati. To je katoliški dnevnik, ki ima
gi.
ANTON GRDINA
predsednik K. S. K. Jednote in. podpredsednik tiskovne družbe Edinost. Mr. Grdina je najagiinejši katoliški lajik med ameriškimi Slovenci.
to podlost, moramo vedeti, da tega ne delajo drugi časopisi v Ameriki, ampak samo naši rojaki, ki so bili enkrat versko vzgojeni, krščeni, in podučeni. Vzemimo mi v roke ameriško časopisje. Nikoli ne dobite v ■njih kaj enakega, kar
ga ne ve naj gre med ljudi, naj gre med svoje nekdanje so-tovariše, katere je enkrat poznal za dobre mirne in zado- v Clevelandskih dnevnikih m-voljne ljudi, katere je poznal, kakšnih napadov na visoke cor-
in
da so bili uzgojeni od dobrih katoliških starišev in videl bo veli ko spremembo, da so danes prava podivjana zver v človeški podobi in v katerih gori pravcata podivjanost nasproti vsem, kar je katoliškega, proti vsem, kar je verskega.
Največja krivica, kar se jih je zgodilo kedaj lastnemu narodu se je zgodilo s tem, da se je istega preobrazilo iz vere v nevero. In iz tega prihajajo vse posledice, v tem je vsa ti. ta napredna izobrazba, o kateri se tako strašansko naprednja-ki hvalisrjo, o kalcii inko nn
kvene dostojanstvenike, duhovnike, redovnike, nune in druge osebe. Vsakemu dajo čast in spoštovanje, kakor mu njih stan narekuje, le naši podleži, ki so sinovi iste matere zemlje, ki se borijo za svoj teški obstanek jednako z drugimi, ti se
dati istega potrebe in koristi, široko poročajo, raji katere nas da bomo znali ceniti njegovo veliko vrednost.
za nazadnjake inlenujeio. V resnici pa ni prr.v r-č druge-Dandanes ne velja več sede- ga, kakor sam humbug in za-ti domavza pečjo in pripovedo- jpeljevanje naših nekdaj dob-vati podedovane storjice. Dan- rih in srečnih ljudi katoliča-danes govori, kraljuje in vlada-samo časopisje, to ve vsak.
nov.
Da, dosegli so nrecej. prizna-
njeno, potem pa očitnejše
nazadnje se dvigajo javno, daibo od£°voren za obstanek, da so verski svobodnjaki in da za bo obstal Začne se lahko za Boga ne marajo in slednjič nas nekaJ easa in P°tem pa zopet sramote z nazadnjaki, ker žejnaza->? Ne» te*?a se ne sme! vsi ne trobimo v njih rog.	Dnevnik je skoro že v rokah,
Vse to sem omenil, da bi vam vendar pa ne smemo s tem še pišejo 'čitatelji kat. lista dal razume- biti zadovoljni in vso to reski-nasi umazani in zakotni rde-iti pomes in vrednost kaj velja rengo vreči na naše izdajate-či lističi. Še nikoli nisem čital za nas katoličane katoliški list. Ue. Mi moramo vse podvojiti,
Ako ne vidimo na drugi strani »»še naročnike in naše oglas-krivic, no moremo ceniti dobro- nike. List moramo mi najprvo dejstev na naši dobri strani gle- ■ razširiti in napolniti z ogla-i. de časopisja. Ko pa spoznamo brez tega je list brez pomena eno in drugo, potem je naša'in brez obstanka. Ne samo, mi sodba lahka.	potrebujemo časopis, ne, pač |
V zmoti so oni. kateri meni- j "a tisoči in tisoči ga potrebu-jo, da so vseeno dobri, če tu- iejo in ako ga hočemo razširiti di čitajo samo hrezverske ča- *n storiti močnega in veljavne-sopise, sami ne vedo kedaj so ga je čas, da to začnemo v res-dvigajo čez osebe, ki so zaslu-izašli na drugo stran, njih duh n»ci i*1 odločnosti takoj. Katoli-žene in izobražene, ki so naro-jse je prerodil, kar čez noč, ju- ški dnevnik bi moral v vsako | du vedno za v pomoč, korist in tri mislijo drugače, kakor so slovensko hišo zatrf, ker se na-v tolažbo. Ko bi Amerikanci,danes, in čez nekaj časa, ko so -haja tudi brezverski časopis ^nali, da raši časopisi pišejo že vse dobro opustili so začeli skoraj v vsaki hiši. Vsak oH-J napram svojim izobraženim in:bloditi, da se jim odpira ra- kan človek bi moral čitati tudi »učenim stanovom take podlosti, zum, c'a so se prebudili itd. katoliški časopis, in če je to za bi kmalu obračunali z njimi. J To ro posVdi^e sl.-bega ča-. olikanega je to tem bolj t..di take bi morali šibati v Sibirijo, sopls.ia, k ate: oje vzrok, kakor za priprostega. Naša "dolžnost
je Čist in vzoren mladenič — vsaki oni, kateri se čuti d mož, da trpi radi tega, da ob- nejšega in zmožnejšega, ako
iste bodočnosti, kakor navad- drži dobro podjetje na dobri času ne stori te svoje dolžn? i ni drur* časopis. Mi radi čita- podlagi. Kaj bi bilo danes, da za vero in narod svoj, ta pa mo, radi vidimo, da se kdo dru- nimamo tega, kar imamo? Ali vreden ni, da med narodom in jgi za nas bori in debatira, da mislite, da bi se smel, kateri iz od naroda živi! nam razlaga in odgovorja itd. med vas pokazati ven na dan Vi pa sotrudniki, kateri de-Kako pa, da je s finančnim z besedo, da je katoličan? Saj lujete, urejujete in dopisujete, napredkom pri časopisu, to pa tako se godi tam, kjer katoli- hvala vam in čast! Narod se-nas dosti ne skrbi. Mi mislimo, škega časopisa ni. Pojdite tje daj ne ve in nerad kaj prizna, da časopis, kar lahko shaja po šumah, kjer se najdejo sa- Vendar pa taka dela ne bodo vsaki dan, koliko da stane še mo svobodnjaška čtiva in boste nikoli pozabljena, ki so za do-pojma nimamo, kakšne težave kmalu spoznali, kaj se godi. bro naroda doprinešena. Prišel da so z listom tudi ničesar ne Strah vas bo postalo. In tukaj bo čas plačila za vse, ki so de-vemo, pač pa zahtevamo dnev- smo tako lahko brez skrbi, ve- lali dobro, in ki so delali slabo, nik, in ako ga nimamo kar čez dno se mora drugi žrtvovati oni pa, ki niso obrodili nobe-noč, smo že užaljeni, češ, zakaj za nas, večkrat se pa še postnega pa imajo "naprednjaki" ? jhujemo temu, ker po njih bije-Jaz imam precej upogleda, jo radi nas, pravimo: "Ali ga kaj se pravi vzdrzevati en ča- je dobro naklestil." In to dela-s6pis, jaz se prav nič ne ču- mo radi naše slabe nevoščlji-dim, ako se pri uredništvu A. vosti brez pomisleka, kaka ško-S. &. £dino3ti, sicer počasi pa da je to za' nas. |sigurno pripravljajo. Prav je Vzemimo si ustanovo večje-tako. Bolje je iti počasi nav- ga in močnejšega časopisa v zgor in tam ostati, kakor pa hi-1 pretres in kmalo bomo pbstali
teti in doli iz stopnjic pasti. ' —	_
Mi zahtevamo od izdajateljev od uredništva, da naj nam dajo dnevnik. Vse dobro! Kdo raje nego sami. Ali kako? Kdo
nega sadu pa bodo v ogenj vrženi ! Delajmo torej samo dobro, največje dobro je pa delati za katoliški časopis in. to pa zato, ker časopis šele za-more širiti dobra dela, kakor je tudi časopis tisti strup, ki stori toliko hudega. Delujmo za katoliški Časopis vsi!!!
bi bila t .rej, da delamo nato, da ^<*epovsjd razširimo ta naš ljudski '"asepis, kateri se l:o z'ržj, al z namenom za vse c'obro našega naroda. Ta list
kajti v Ameriki ne bi niti smeli J-pv v.tio v začetku tega dopi-bivati. Vse kar je prav.	Ira."
Največja krivda pa je to, daj Mi sicer te ljudi pomilujemo, so naši rojaki nevedni in ne naj nikar oni nas ne pomiluje-poučeni, ker takim slede, ako jo, kakor po navadi zaslepljeni
čitajo surovosti jim gre to iz odpadniki to nam vedno pred- J*e toreJ naša last in bo ve^no ust v srce, parkrat Čitajo in to bacivajo.	!z nami in za nas. V njem si
_ . .	.	i jim zadostuje, da se s tem stri- Imeite vi za sebe vaše svo- bomo razlagali naše težnje in
In kaj da pomeni še poseb- ti jim moramo. Podivjali so ve- njajo, kmalu se tem pridružijo, bodnjaštvo in vašo srečo brez misli' si bodrili naš Pogum se no za nas katoličane je tudi že tfko družin po naselbinah, kjer jih pobirajo in z njimi roma- Boga. Mi se za vas ne brigamo, ojačevali in vzdrževali v na-
jo v brezverski prepad. In kjer, mi hočemo svoje in samo svoje, godnemu, kakor tudi v katoli-
JOSIP ZALAR glavni tajnik K. S. K. J.
Josip ZaJar:
Katoliški tisk je največji dobrotnik K.S.K. Jednote in njenih društev.
dovolj jasno vsakemu* kateri
se zanima za javno življenje.
Kar je zanešenega med naše katoličane do danes slabega, brezverskega duha. je to
ni bilo .slovenskega katoliške ga časopisja. Pohujšali so nek daj verne dobre slovenske ka toliške družine, katere bodo romale sedaj slepe za njimi in
rojaki ne. Čita jo potem obeh mi hočemo braniti samo svoje
škemu duhu. Ta časopis naj bo
IC
O se je minulo leto pra- vršiti pismenim potom, "bi se znovala 31. letnica K.!dalo le malo doseči in dvomim, S. K. Jednote, smo se če bi bilo mogoče ustanoviti K.
storilo in povzročilo slabo ča-j trobile v njihovi rog, kakor že sopisje. Če se imajo nesrečni čujemo na več straneh njilio-ljudje komu za kaj zahvaliti, ive tužne glasove onih, katere da je v njihovih družinah pe-ismo poznali, da so nekdaj mis-klensko brezdno, se imajo za- lili drugače in delali drugače
hvaliti največ slabemu časopisju, katero jih je spravilo ob hišni blagoslov, ob mir in srečo in ob zadovoljno srce. In ako preklinjajo že mnogi nesrečniki, katerega sokrivci, naj torej ne pozabijo na slabo časopisje, ki jim je gladilo pot do svobo-dnaških in brezbožnih idej, v katerih so se v nesrečo pogrez-nili, in teh ni malo.
Kar pa je velika škoda in krivica na eni strani, ki nam katoličanom dela sramoto in duševno škodo, je pa na drugi strani zopet nam in za nas v veliko pomoč in dvojno korist "NAŠE KATOLIŠKO ČASOPISJE" za katerega se ravno sedaj najbolj zanimamo. To smo že premnogokrat spoznali, in lahko bi rekli, vse, kar je do sedaj med nas zanešenega protiverskega duha^ je bilo to zaneseno po slabemu časopisju. In kar je bilo ohranjenega dobrega v javnemu življenju, je bjlo to ohranjeno od dobrega katoliškega časopisja. Eno nam dviga ohranjuje, drugo pa
O, kako se rogajo. O kako se tega vesele. V svoji nespameti si drznejo hvalisati, da so sedaj spregledali, ko so se otresli tega katoliškega jarma, te vere, tega nazadnjaštva itd. Strah nas naj bo ko jih čujemo. Pa strah naj bo tudi one, kateri so jih odrešili, zapeljali in si nakopali prekletstvo na svojo kri! Naši ta "napredni" se prav radi sklicujejo na Kri-sta. Zato jim naj velja ravno tukaj tudi Kristova beseda, ki je rekel: "Gorje človeku, ki pohujša enega izmed teh, ki v me verujejo. Bolje, da bi nikoli tak človek rojen ne bil. Ali pa naj bi se potopil v globoči-ne morja." In kaj drugega so naši ta "napredni" še za naše delavce storili kakor to, da so iste spravili ob vero, ki je edino zadovoljstvo in mir srca, i-ste so naredili podivjane in nesrečne s svojimi sanjarskimi obljubami, iste so vedno hujs-kali, vedno puntali, vedno, nemir v njihovih srcih (obujali). Sadove tega najdemo vse
strani, k j ar so čitali samo časo- ljudi, katere še vi nimate v va- naš zanesljivi oznanjevalec v s ponosom spominjali nje usta- S. K. Jednoto, ter jo postaviti pise takozvanega "svobodnja- šili rokah, mi hočemo braniti vsch vprašanjih, da bomo ved- jnoviteljev.	jna stališče ker je danes, če bi
štva" in niso čitali razlogov in nam svete resnice in v našemu no zanesljivi, kadar ga bomo Kadarkoli praznujemo kako ne imeli časopisa na razpola-zagovorov verskih resnic so si katoliškemu časopisju hočemo čitali. Imamo dovolj naše slo- jubilejno slavnost tega ali one- go, ki je raznesel veselo novico
bili krivi sami s zapeljivci in pohu.išljivci vred. Kjer ima družina brezverski časopis je njena dolžnost, da ima tudi katoliški časopis, potem naj sodi vsak sam, kaj je prav in kaj je krivica. Radi'tega se pa moramo katoličanje sami zanimati, ko vidimo, kaj in kako se naše rojake slepi, se jih slepo vodi, se jih naravnost in namenoma izvablja ob verski čut. Kdor vsegar tega ne vidi je duševno slep, ali pa videti noče. Dejstva javno govore. Saj vidimo v naših časopisih še v onih, kateri so naši organi, kateri so imenoma organi' naših Jednot in imenom.a jamčijo svobodo vere in vsega pa vendar nam
braniti in zagovarjati ono, kar	inteligence v Ameriki, ^a krajevnega društva K. S. K. med Slovence po celi Ameriki
ie bilo sveto našim vzgojite- ali žali Bog, da nimamo pa do- Jednote, se radi spominjamo Da, ravno prvi slov. katoliš-ljem, za nas je to dovolj. Za vol j zanesljivega časopisja, ka-; zaslužnih mož, ki so društvo ki list je bil oni apostelj potom vaše obl jube in ponudbe ne ma-!terega bl ,zrablh za dobro na- ustanovili in ki so obdelovali katerega se je klicalo in ramo. Z vami stika ne mara- roda' Sedaj* se temu času' ko društveno polje leta in leta. vspodbujalo slovenski narod mo, dokler se vi držite svoje- bo nas dnevnik bllzamo hltnh i Prav je, da se ob času jubi- da si ustanovi svojo lastno brat-
korakov. Bog dal, da se vresm- iejnih slavnosti zbere narod v sko podporno organizacijo Bo-či v nekaj mesecih, in uresniči •	-	1 -
tako,' da bo tudi obstal, in ža-
ga kalibra. Kot gentlemani nimamo ničesar proti vam, kot verniki pa smo kar odločno proti vašim blufarijam, in na
td* nič ne de, ako ga še ni ju-
ša katoliška dolžnost je boriti tri' saj imamo povečanega in se Droti vam, dokler vi ustraja- za vsakl slučaJ še Priklada, te in napadate, kakor ste do!vendar Pa £lavno' da Priha" sedaj vse, kar je svetega. Za !ja' da dobimo, vse zlobnosti in hudodelstva Ne bodimo pa nemarni (ma-pride računa dan. Malo pa ni, lomarni) delujmo za njega vsi,
kar so storili z ljudskim zasluženim denarjem vi prefrigani
vedno in povsod, pišimo novice, dopise, poročila, pišimo srčno,
večjem številu skupaj, ter tako	dril in priporočal je po sloven pijonirje in ustanovitelje druš- skih naselbinah, da naj se na-
tva pozdravi in počasti.	rod organizira, ustanavlja brat-
Z vso pravico se smemo spo-	ska podporna društva, ter jih
min jati preteklih 31. let, tekom	priklopi h K. S. K. Jednoti. katerih je K. S. K. Jednota s Vprašnje pa nastane: Se li mi svojimi društvi opravljala pra-
va samaritanska dela širom A-merike. In ko se tako spominjamo na dobra in koristna dela, ki jih je na|a Jednota storila za slovenski katoliški narod, se nehote vprašamo, kako
juwteujk^mjjg	In da ty>mo^iali	kor kače, en čas samo potuh-
odpadniki, ki ste znali na u-|Iirabro in odločno, saj tako de-meten način priti do koritov,„ lajo še oni, kateri delajo samo katoličanom odrekajo in kra-|uredniških celic (postojank) in za napačno časopisje, mi pa :je prišlo do ustanovitve te mo-dejo naše pravice in sicer 3Vo-,od tam razsipavati strupen delamo z namenom za dobro gočne podporne organizacije in jemu ljudstyu, ki jih je opo- duh, ki je okuževal dobro ver-|stvar, zatorej naprej za dnev- njenih številnih društev? Seve-moglo, ki jih je vzdržavalo, in i no katoliško ljudstvo. Kakor nikom dokler ne bo v naših roki jih vzdržuje. Citajte kolono jže povedano, dosegli so precej
norčljivih in zaničljivih psovk v lastnih časopisih, kateri so se
in nakopali si prekletsvo, katero bo gotovo moralo na ra-
med nas priplazili kot hinavski |čun. Ničesar in prav ničesar pa kužeki, ki so bili gladni, in ko še nikjer naš ubogi trpeči našo se nasitili in ko so znali s rod ni prejel od njih najmanj-sladkimi besedami pridobiti na še izdatne pičice dobrega in ko-
svojo stran še več privržencev na eni strani in nevednih na drugi strani so pričeli gristi, ka-
ristnega za svojo potrebo od svojega lastnega in vzdržanega časopisja. Rojaki čas je, da
kah in sicer tako, da bo trdno stal, potem smo storili svojo krščansko dolžnost! ~
Kakor pa že rečeno poprej, ker s tem, da se doseže dnevnik naš prepotrebni časopis, ki bo nam donašal duševno, kakor telesno korist za naš napredek in obstanek, je naša dolžnost, da se onim katerim
vendar enkrat spregledate in se trudijo in mučijo
da nekdo je moral biti, ki je prvi sprožil misel o ustanovitvi K. S. K. Jednote. S tem, da je bila sprožena misel, še ni bila Jednota ustanovljena. Biti je morala neka posebna moč, neke vrsie sila, ki je to misel razširila med slovensko ljudstvo v Ameriki. Ta moč, ta sila, je bil prvi slovenski katoliški list A-/nerikanski Slovenec. o^^Ako bi se
--'---—
zavedamo dobrot in koristi, ki jih je naše katoliško časopisje storilo za naš narod? Če se tega zavedamo, se zavedamo zelo malo. Vkljub temu, da vemo, koliko koristi je storilo naše katoliško časopisje kakor Amerikanski Slovenec, Glasilo K. S. K. J., Edinost, Ave Maria itd. za naš napredek vse eno zelo malo uvažujemo koristi katoliškega tiska. Mnogokrat naše katoliško časopisje celo podcenjujemo. Zakaj to? Zato, ker smo preozkosrčni, ki ne znamo ceniti dt)brih del, ki jih je naše časopisje za narod storilo.
Pribita resnica je, da se imamo zahvaliti ravno našei sopisju, da imamo .daneil •^ogočno Jednoto; "
iu ča-tako
• < -v- m ■
tako lepo Število krajevnih društev. Ravno naše katoltfko časopisje je največji dobrotnik K. S. K. Jednote in njenih društev. Vsakdo, ki nepristransko.
In pošteno sodi, bo priznal,, da" narodnosti, kako se ti borijo za
je to resnica. In dokler je to resnica, ni li naša dolžnost, da se borimo in potegujemo ter podpiramo katoliške časnike ? !
Poglejmo nasprotnike našega verskega prepričanja, kako so podkovani s svojim tiskom. Dan na dan, bruhajo in mečejo žaljive psovke na slovensko katoliško ljudstvo. Se javno norčujejo iz vsega kar je katoliško. In mi, ki se nazivljamo za katoličane, take liste podpiramo in pomagamo vzdrževati. Dokler smo tako dobri, da naročamo liste ki blatijo vero naših pradedov, vero naših stari-šev, vero našo, zakaj bi ne bfli istotako in bolj vneti za podpirati naša domača slovenska katoliška podjteja. Naše katoliško časopisje!
Za katoličana ni dovolj, da moli, pohajo v cerkev in prejema sv. zakramente. Vsak katoličan, ki hoče ostati zvest veri svojih starišev, mora tudi čitati katoliške liste in knjige. Le potom čitanja katoliških listov in katoliških knjig, si katoličan od dne do dne utrjuje
versko prepričanje, vsakega katoličana da Čita in podpira časnike.
Poglejmo katoličane drugih
Zato je dolžnost, katoliške
svoj tisk. Kako razširjajo njihovo časopisje. Tako bi morali delati tudi mi. Tudi mi bi morali po vzgledu drugih katoličanov delati in razširjati naše slovenske katoliške liste.
Članstvo K. S. K. Jednote, bi se moralo zavedati, da se imamo zahvaliti za naš napredek pri Jednoti kakor tudi pri krajevnih društvih, ravno katoliškemu tisku. Katoliškemu časopisju kot največjemu dobrotniku naših društev, se imamo zahvaliti, da smo tako lepo napredovali.
Skažimo se torej hvaležni o-nim, ki so kazali pravo pot napredka naši dični Jednoti in njenim društvom. Razširjajmo katoliško misel potom katoliških listov. Delujmo na to, da dobimo katoliški dnevnik, ki nas bo od dne do dne bodril in dpominjal na naše verske dolž-
menda dovolj jasne in ni vzroka, da jih ne bi kdo razumel. Kdor jih ne bo, jih samo za to ne bo, ker jih noče..
Rojaki, jaz apeliram na vsakega katoliškega Slovenca, da naj malo bolj resno prevdari vso to stvar in potem stori svojo dolžnost v tem oziru. Če nismo dosegli dnevnik tekom
zadnje kampanje, pa agitiraj-mo še ta mesec in prihodnji mesec in sicer tako dolgo, da bomo dosegli dnevnik. Jaz bom šel na delo in bom skušal še par novih dobiti, tako tudi skl-ni ti in drugi pa bomo dosegli. Če pa katoliški Slovenci tega ne dosežemo, potem je pa nas žiher sram!
Marie Prisland:
Slovenska žena in katoliško časopisje.
turnem oziru. Največjo čast nam dela zgodovina naših
amer. slovenskih pijonirjev, naselbin, fara, šol, naše inteligence itd. S tako lepo zgodovino se takozvani naši "naprednjaki" ne morejo ponašati.
Ako se oziramo na zlate besede pokojnega papeža Pija X., se moramo naravnost čuditi, kako nam je bilo sploh mogoče obstojati v 30 letni proti-
verski borbi in borbi velikega števila nam sovražnih listov?
Dragi mi amer. katol. Slovenci in Slovenke! Zamujeno stvar še lahko popravimo; zato se nam nudi baš sedaj lepa prilika. Tiskovna družba "Edinosti" v Chicagu se je zavzela za plemenit načrt, da bi izdajala prvi slovenski katol. dnevnik v naši novi domovini. Za dosego te ideje ne manjka več dosti. Še okrog 800 novih na-
ročnikov je potreba! Te MORAMO dobiti v najkrajšem času!.Naš katol. čut, nas verski ponos in naša zgodovina nam lo veleva. Mi potrebujemo dnevnega glasitelja, ki bo romal od naselbine do naselbine, od hiše do hiše in se boril za naša načela. Zavihajmo torej rokave in ne odnehajmo prej, dokler ne dosežemo zaželjenega cilja!
D
A lahko naše žene in dekleta veliko dosežejo, ako jih je le volja, je zlasti pokazala zadnja kampanja K. S. K. J. Kako so bila delavna ženska društva, kako marljivo so nabirala nove članice. In rezultat, — poglejmo samo društvo sv. Marije Magdalene v Clevelandu, ki bo kmalo največje društvo naše Jednote, šteje sedaj že blizu 600 članic.
Kakor je potreba, da agiti-ramo za katoliško organizacijo, ravno tako je potreba, da se
katoliško
nosti: ki nas bo vodil po poti zavzamemo tudi za
*----^ko h0čemo ohrani
napredka in ki bo dnevno vspodbujal naše rojake in rojakinje sirom Amerike, da pri-	. stopijo pod zastavo krajevnih no Potrebno katoliki list in
društev in K. S. K. Jednote. sicer dnevmk. Ker Pa imamo
časopisje ti naša društva in našo Jedno-
Andrej Tomec:
Strup in zdravilo.
Med mnoge nas- j slabega časopisja, katerega protujoče si sile premnogi katoliški Slovenci na in elemente, ka- svojo veliko sramoto v svoji kor so ogenj in nerazumljivi slepoti in nezave-voda, tema in dnosti naročajo in podpirajo svetloba, zlo in neznantnemu številu brezver-dobro, laž in res- cev v toliki meri, da na svoj la-niea, krivica in sten tisk niti ne mislijo, pač pa pravica, spadata pomagajo brezvercem sejati tudi strup in strup slabega protiverskega -in
he? Morda Bog, od katerega so odpadli, katerega taje, v katerega ne verujejo, v katerega ne upajo, ne ljubijo, k Njemu za milost ne molijo ?
Dosedanje nasprotno slovensko časopisje je slovensko delavstvo v Ameriki zavedlo tako daleč, da se med seboj sovraži in bojyje, ker ga je raz-družilo in razcepilo. Protiver-sko slov. časopisje je slov. delavstvo spravilo ob 60 tisoč do-
ln
MARIE PRISLAND
podpredsednica K. S. K. Jednote in naša sotrudnica.
Martin Kremesec;
Naš napredek je mogoč le potom kat. časopisja.
VELIKO se čita in piše zadnje čase o potrebi katoliškega časopisja. Vsak dopisnik izraža svoje želje po katoliškem dnevniku. Torej, mnenje našega katoliškega naroda je, da dnevnik je nam neobhodno potreben, če hočemo naprej po poti napredka.
Vsi vidimo, da kaj smo katoliški Slovenci v preteklosti zamudili. Mimo najbolj ugodnih prilik smo šli nezavedni t. j. kar se tiče katoliškega časopisja. Mi bi, ako bi se bili zavedali svojih dolžnosti morali ustanoviti katoliški dnevnik že najmanj pred dvajsetimi leti. Pa bili smo tedaj nezavedni in smo rajši podpirali proti-verske liste, kakor je grdi u-mazani pohujšljivi newyorški dnevnik. Podpirali smo rajši naše nasprotnike, kateri danes zato nas napadajo in mečejo blato na naše duhdvnike in naše katoliške može voditelje. Ali
to katoliško, nam je neobhod-'
ze sama narocnica, pa naj o-pomni sosedo ali prijateljico, časopis,"ki res zastopa katoli-1 da*se naroči. V vsako slovensko ško stvar, je naša dolžnost, da hlšo Pnhaja po več časopisov, se zanj zavzamemo. Ta list je Pa> da bl samo katoliškega
A. S. & Edinost, to je Jist ki stoji na braniku že celih 11 let in odbija napad za napadom, ki je in bo emiraj branil katoliške interese.
manjkalo? To bi ne bilo prav!
Torej sosestre, članice K. S. K. J. in druge zavedne katoli-
jjdravilo. AND. TOMEC.povzroča
po poklicu pre-ne) bolezen roogar, m pden , .	„
najpogumnej s i h*mrt ln vse» kar boriteljev za našo^e s tem v zvezi, katol. stvar. zdravilo pa učinkuje ravno nasprotno, čeravno ne v isti meri kot strup, ker strup ima večjo moč kot zdravilo in sigurnejše učinkuje.
Strup protinravnega časopisja, kate-boleči- ro je večino slovenskega delavstva tako zmešalo, da ne ve več kam, ne naprej, ne nazaj.
Mnoge je tako zaslepila, da mislijo, da so bogve kako napredni in prosvitljeni, ko so se iznebili vere, da šovražijo in preklinjajo vse, kar jim je bi-
Strup spada torej med zlo,
zdravilo med dobro. Strupa se
bojimo in varujemo, ker nam
škoduje, zdravila iščemo in se
..	ga poslužujemo, ker nam kori-
ske zene in dekleta! zavzemi-
mo se ^a katoliški dnevnik, a-! ~ A ■	,	^^ x-
Zavedne katoliške žene in gitirajmo za Iffet A. S. & Edi™ •pa4st™pa' kl bl j i i , . ...	-	i ■ . ,	, .	. bil hujši, ki bi v toliki meri u-
dekleta! Ali ne mislite, da je nost, ter mu pridobimo kar naj- -;
naša dolžnost, da nekaj stori- več naročnikov in naročnic.
mo za dobro časopisje ? Nekaj,	.	,	,, . „
. ... , . . t?i:„„	vzemimo si za geslo:	ko strasne posledice, ki bi ro-
kar lahko storimo?! — Blizu	6	J■	'
• -1 j	•, , . ..... dil toliko žalostnih sadov, ki
osem tisoč nas je zbranih pod	V vsako slovensko katoliško
zastavo K. S. K. J. ali pa smo hišo mora prihajati katoliški
tudi vse kot katoličanke, na- list. In vsaka članica naše Jed-
jročene na katoliški list? Ako note naj bo tudi naročnica na
ne, storimo to takoj! Katera je A. S. & Edinost!
larjev. To časopisje je naredilo, da so člani Lawndalske jednote sužnji v svoji lastni hiši, da se na tisoče članov pokori par propalim osebam v gl. uradu in so, dasi jim zdržujejo korito, od njih radi svojega ka-toličanstva kot ponižen kužek tepeni, vsak dan v svojem last-
lo še pred nedavnim časim sve- nem Jednotinem rdečem glasi-to in drago, da sovražijo, svo- Iu zaničevani, zmerjani zasra-je prave prijatelje, ki bi bili kovani, zasmehovani, da nepripravljeni, če bi bilo treba, rai°> ako hočei° biti v jednoti, dati zanje tudi svoje življenje, tako Pisati, kakor om žvižga-a za svojimi zapeljivci in sle- jo, da morajo zato, ker so v jed-parji, če tudi jih stokrat oslepa- notl> Podpirati protiversko in rijo, vseeno*slepo za njimi dr- ■ proticerkveno gonjo in gonjo
protj samim sebi, da morajo
i V živ dokaz tega nam je radi jednote ne pljuvati, tem-(milijondolarski fond. Kako je več še nekaj grjega, kar je pre-Kristan slovensko delavstvo po- *rdo za povedati, v lastno skle-tegnil in osleparil y£ti>60 tisoč/*0-
dolarjev! Pa še slišati nečejo o Slovensko slabo časopisje je Kristanu, pač pa v enomer kri- ninoge slovenske delavce po-če, kako jih duhovniki izkori- surovelo, podivjalo ifi fanatizi-ščajo. Da le kdo hujska in za- ralo ter nahujskalo proti svo-bavlja proti veri, cerkvi, du- tovarišem katoliškim de-
MARTIN KREMESEC gl. porotnik K.S.K.J. in naš sotrudnik.
__OKOJNI papež Pij X. je
so pa prezrli lepe prošnje in ^^ nekoč v svoji encikliki
Ivan Zupan:
Vsi na delo za katoliški dnevnik!
opomine. Rojaki to ne daje nam preveč lepega kredita. Jaz Vam odkrito povem, da če ne mislimo ojačiti našega ka-
P
SVOJI
sledeče omenil: "Zastonj ustanavljate misijone in gradite šole, če niste zmožni vihteti ofenzivnega in defenzivnega orožja v obliki lojalnega
toliškega časopisja potem pustimo vse. Potem ne zidajmo katoliškega časopisja." naših cerkva in naših šol, ker p0kojni papež Pij X. je živel vidite, sedaj kako smo pljuvali naše ljudstvo bo spridilo slabo in umrl za čaga minuie svttov-
v svojo lastno skledo ?! In to delajo nekateri Slovenci še danes.
Vem kaj pišem, če pišem o razmerah ameriških Slovencev, kajti gledal sem na nje že zadnjih 40 let. Dobro vidim, kaj^se je v teh letih vse zamudilo na naši strani po krivdi enega ali drugega. Vendar kar je je. Glejmo, da popravimo, kar popraviti moremo. Največ bomo popravili, če ojačimo naše katoliško časopisje in predvsem, da si ustanovimo slovenski katoliški dnevnik, ki naj bo naš vodnik v bodočnosti.
Kakor vidite, danes, je dosežen en del katoliškega dnevnika. Stroj je kupljen in ta številka, ki jo imate v rokah je delo novega stroja. Že to je lep napredek. Podjetje je sedaj pripravljeno in je v stanu tiskati dnevnik. Toda treba je večje Število naročnikov. Tekom meseca marca in aprila, kako lepo je vas prosil vsak dan naš urednik. Jaz sem bil popolnoma prepričan, da se bo število naročnikov najmanj podvpjilo. In povem, da nisem bil ^ malo razočaran, ko sem te dni zvedel, da je vsa ta kampanja prinesla komaj okrog 300 novih naročnikov. Urednik mi je povedal, da s« je odzvalo v tej kampanji vse skupaj 192 naročnikov. Nekateri so jih dobili več, nekateri samo po enega. Jaz sem dobil dva. In prepričan sem bil, da vsaj enega bo dobil vsak. Torej samo 192 naročnikov je videlo potrebo agi-tir^ti za katoliški dnevnik. Kje i^Jj* d»ugi? Torej vsi drugi
časopisje, ki preplavlja našo javnost. Kdor ne vidi, koliko naših ljudi je doslej pokvarilo slabo časopisje potem tega nikdar videl rie bo in to je zelo žalostno.
Če mi katoliški Slovenci v kratkem ne dobim«? katoliškega dnevnika, ki bo vodil za nas boj proti nasprotnikom, ki naš narod pačijo, potem boste videli kmalu po naših naselbinah čezdalje bolj prazne cerkve in vzrok je dovolj jasen.
Proti slabemu časopisju je edino močan katoliški tisk, ki
ne vojne. Kmalu po izbruhu iste je skušal pri raznih velesilah doseči sporazum, da bi se krvavo človeško klanje ustavilo; toda pri ten ni dosegel zaželjenega uspeha. Njegovi prijatelji zatrjujejo, da mu je vsled tega žalosti počilo srce.
Kakor*je pred nekaj leti nazaj skoro po^vsem svetu divjala huda vojna za odpravo militarizma in zatiranja narodov, tako se zbira še dandanes velika armada sovražnikov vere in sv. Cerkve, ki ji hoče odvzeti njene pravice, njeno čast, bo ljudstvu stalno pojasnjeval ugled in delovanje v dobrobit
namene slabega časopisja, ki bo kazalo ljudstvu pravo pot, ki vodi v srečno bodočnost. In mi smo odgovorni zato. Odgovorni smo za vse, kar se je med nami doslej slabega-naredilo. Ce bi mi imeli dovolj močan katoliški tisk pred dvajsetimi leti in da bi bili vedno dobro pazili na naše nasprotnike, kje bi bili mi naprej od njih. Morda bo kdo rekel, kaj to pišeš? Well, zato, da bi vsaj enkrat Že spregledali, kako nam škoduje naša malomarnost. Vidite te dva meseca smo bili malomarni pri kampanji za nove naročnike, kar je zopet povzročilo, da ni mogoče ševz dnevnikom na dan. Čigava krivda je, -t- kar sebe potrkajte po prsih. Vidite, ko bi bili vsaj nekoliko bolj delali, da bi bilo 1000 novih naročnikov in danes bi bili imeli la&ko že dnevnik v rokah. Vidite zato je treba, da vedno povdarjamo o naši malomarnosti, ki je v tem o-
cloveštva. Na Ruskem je bolj ševiška vlada zatrla vsako versko gibanje češ, da je vera strup? za narod. Rimsko mladino so od vere odstranili komunistični listi in brošure, s katerimi je dandanes vsa Rusija preplavljena. — Tudi v Mehiki, že'sto-in stoletja tako verski državi, so zadnji čas pričeli preganjati katol. duhovnike* Enako se mora borit^ s svojimi verskimi sovražniki tudi vedno ponosna katol. Francija.
Ne samo v drugih državah, ampak tudi pri nas, v naši mogočni republiki se zadnji čas oglašajo sovražniki sv. vere, to so Kukluksovci; njih namen je zapreti vse cerkve, cerkvene šole, pregnati duhovnike in u-staviti sv. obrede. Tudi ti verski sovražniki se^ poslužujejo umetnega orožja: svojih časopisov in brošur za dosego svojih slabih namenov.
Nedavno sem se pogovarjal z nekim starim izkušenim ame-
činkoval, ki bi povzročal toliko zla in gorja, ki bi imel ta-
bi puščal za seboj toliko škode gmotne in moralne, toliko nesreče za posameznika, za družino, za narod, za državo, za celo človeško družbo, kakor hovnikom in obljublja zlate lavcem. To nesrečno in prokle-je strup slabega časopisja. Vsi gradove v oblakih, pa drve ne- to časopisje je doseglo, da se modrasi in vsa strupena gola- sre£ne žrtve slabega časopisja delavec proti delavcu bojuje, zen, vsi strupi ne povzročajo in za njim kot koza za SQljo. Da;a ne proti delavskim sovražne morejo povzročiti toliko zla jc le proti veri. pa je delavski 'nfkom, proti izkoriščevalcem in fcot ga povzroča slabo časopis- prijatelj, za nič drugega se ne pijavkam delavstva, je povzro-
vpraša	' j čilo, da smo mi amer. Slovenci,
i tako majhni po številu, pa ta-
Kako je dosedanje nasprot- ko neusmiljeno razdruženif no časopisje hipnotiziralo svo- r . ame gebe razdeljeni>
je žrtve, o tem se je vsakdo k sovraži brat brata, ker ni z
, _ „„ r-- ,	.. Z. njim enakih misli in dasi bi mo-
merjati oni nesreči, onemu gor- mi v dotiko m začel z njimi po- jraU ^	ker smQ vgi gk>.
ju, ki ga povzroča slabo časo- i govore. Zastonj je, ce s takim venci in vsi delavci? skupaj pisje.	človekom se tako nepnstran-	čepray nigmo vgi enih
2al. da se je med nami A- ,sko ^ tolerantno občuješ, on misH> od česar w imeU vsi ko_
j bo veGno vhajal na versko po- rigt> pa se gledamo in ravSamo
je. Stekli psi, vsa zverjad ni tako nevarna kot so nevarni slabi časopisi. Vsa druga nesreča kar se jo zgodi na sveti in
vse drugo gorje, s katerim je	•	i
svet prenapolnjen, se ne da pri- Prepričal kdor je prišel
meriškimi Slovenci slabo časopisje kot kuga razširilo in kot povodenj razlilo in preplavilo naše naselbine, katere s svojim strupom zastruplja in okužuje naš narod.
IVAN ZUPAN urednik Glasila K. S. K. Jednote.
darjal, da ima tudi naša ameriška Slovenija svoje Kukluk-sovce?! in pojasnil, kdo da so. Prav je imel. Mož je trdil, da smatra on vse naše naprednja-ke (svobodomiselce in socialiste) za ameriške slovenske
pet govoriti o veri, oz. proti veri. Ce tudi stokrat obrneš govor drugam, zopet bo znova začel.
Toda če pa hočeš s takimi Strup slabega časopisja. ljudmi stvarno in mirno o ver-
V tujini smo živeči med tu- skih stvareh razpravljati, se jimi narodi, kateri nimajo za boš kmalu prepričal, da je kaj nas ne srca ne ljubezni,, kakor takega nemogoče, ker se ne dr
lje, to je, začel bo zopet in zo- kot peg in mačka? od česar j.
žiru res velika. Te besede gcJriSkim Slovencem, ki je pov-
ga tudi mi nimamo za nje. In baš radi tega bi se morali trdneje skleniti, v pravi bratski ljubezni želeč eden drugemu vse dobro in pomagati eden
Klanovce, kajti njih namen je drugemu in z ^oko /joki de-
ravno isti, kot pravih ameriških Kukluksarjev. K sklepu je celo omenil, da je izraz Kukluk-
sovec za naše verske sovražnike še prelep, kajti naši nasprotniki prekašajo v zabavljanju čez duhovnike celo svoje ameriške kolege in sodruge KKK. Ni jih sicer številno, toda štejejo,se, da so v premoči!
Kdo je vsemu temu kriv? Mi sami, ker smo bili pretihi, preponižni in preveč potrpežljivi. Ko je naš sovražnik sejal ljuliko med pšenico, smo mi spali. Naši nasprotniki so visoko dvigali svoje orožje (protiversko časopisje), mi smo pa le bolj molčali. Peščica naših listov se mi mogla zoprstavijati večini protiverskih listov. To je torej vzrok da nas dandanes imenujejo "nazadnjake." Odkrito moramo priznati, da smo glede propagande dobrega časopisja in tiska v resnici nazad-njaki; nismo pa taki v splošnem moralnem in drugem kul-
lati za skupno korist in napredek.
Pa kako človeka zaboli srce, ko se snide ali sreča s tujcem, pa ga lepo in prijateljsko pozdravi, a ko se sreča, ko pride skupaj s svojim rojakom, s svojim bratom po rodu, s Slovenccm, ki mesto da bi ga prijazno in bratsko pozdravil in se razveselil, pa ga grdo in jezno pogleda, ga začne celo napadati, eez njega zabavljati, ga sramotiti, zmerjati, izzivati, če ni slučajno istega mišljenja, kakor on, da se mora človek boriti z njim in se braniti, kakor se pred nikomur drugim ni treba, da imajo lahko tujci o nas sodbo. "Glejte, ti ljudje se med seboj videti ne morejo/' Ali pa človeka že tako sovraži, da ga niti več pogledati fn ogovoriti ne mara. Za mnogo takih žalostnih zgledov vem iz lastne skušnje.
Pa od kod to? Kaj je vzrok temu?
Nič drugega ne, kot atrup
mamo vsi škodo. Pregovor pravi: Kjer se prepirata dva, tam tretji dobiček ima, se med nami slovenskimi delavci izpolnu-je v polni meri. Nas nesrečne slovenske delavce so slovenski protiverski časnikarji nahuj-skali enega proti drugemu in pognali v bratomorni boj zato, da imajo od tega oni — dobiček.
Da, za zjokati se je nad uso-
že nobene logike in doslednosti. Čimbolj jim dokazuješ resnico in čimbolj jim dokazuješ in pobijaš njih zmoto, večjo ne- do slovenskega proletarijata v smiselj ti trdijo, trdovratnejši: Ameriki!
so v svojih zmotah, nasilnejši in p0 slabem časopisju se je
mnogo naših rojakov zastrupilo in — izgubilo.
(Konec prihodnjič) -o-
svojeglavnejši so v svojih trditvah. Skušati takim ljudem, katere slabo časopisje enkrat zmeša, kaj dokazati in jim oči odpreti, je toliko, kakor jih s sajami umiti, da bi bili čisti.
Slabo časopisje jim je vzelo vero in z njo močno oporo, brez katere se uda j a jo stra-
LISTNICA UREDNIŠTVA:
Ker se je nabralo za to slavnostno številko silno veliko gradiva, da ga je skoro za dve take številke, smo primorani,
stem in pregreham, ki jim um i ker je vsebina vseh člankov ve-popolnoma zatemnijo, da res-j like važnosti za katoliški tisk nic sv. vere razumeti ne more- izdati jutri še .eno številko na jo in brez luči sv. vere tavajo osmih straneh, v kateri bodo v temi brezverstva in zmot in priobčeni še zanimivi članki ker v tej temi ničesar ne vi- naših lajikov. Tiskali jo hodijo, kar vera uči, pa trdijo, da mo ravno tako veliko število, ničesar ni in da je vera hum- kakor danes te številke in za-bug. Pa kako naj slepec vidi, stopniki so prošeni, da obe šte-kako naj otemnjen um spo- vilke dele ljudstvu brezplačno, zna, kako od strasti razjedeno Gg. zastopnike (ee) prosimo, srce razume resnice in skrivno- da naj se dogovore, kjer so sti sv. vere? Saj je vera milost slov. župnije s svojimi č. g. Božja, in Bog milosti samo o- župniki, da jim dovolijo deliti nim deli, ki za njo prosijo. In prihodnjo nedeljo te izdaje •
pred cerkvijo. Te dve številke
kdo naj takim ljudem razsvetli pamet, da bodo spoznali in razumeli, kolikor je človeku za zveličapje potreba, resnice sv. vere? Morda strasti in pregre-
morajo kar največ mogoče med-Inarod, da bo tako celokupen narod zaznal za naše delo za katoliški tisk.



t	f	-	K	TTT'
8
—- - t , r IV?—-i F . ' ■ t:ihu s
^AMERtKAXSKI SJUQyjV^EC" IN, «EDDfOffK



Novi tiskarski stroj, ki si ga je nabavila tiskovna družba Edinost
GOSS™
C&ICAfclOj
Na tej sliki vidite dragi čitatelji lep moderni tiskarski stroj za tiskanje našega lista. To je stroj, zakaterega smo razpisali 200 delnic, katere so pokupili naši eč. gg. duhovniki, naša vrla zavedna slovenska katoliška društva, naši slovenski katoliški lajiki in naše zavedne Slovenke. Danes vidite na slikah tudi dom našega tiskovnega
podjetja, kar vse lastuje delniška družba Edinost.
Danes lahko vsak ameriški Slovenec (ka) vidi, kako veliko nevoščlji-vost so gojili naši berzverski fanatiki na Lawndale in Cortlandtu, ko so nas napadali, podtikavali dvoumne stvari naši akciji za katoliški tisk. Pisali so zlobno, kakor da mi mislimo ljudi go-
ljufati, itd. Danes dragi katoliški Slovenci (ke), ko bodo dobili nevoščljivi nasprotniki to številko v roke jih bo preletel strah, ker zaznali bodo. da vse njih satansko, vse njih zlobno obrekovanje in naskokovanje ni uspelo.
Pred Vami dragi ameriški Slovenci pa leži naše delo. Tukaj je podjetje,
zakaterega smo delali, tukaj je trdnjava, katero smo zidali z največjimi žrtvami in napori in to v času, ko je bilo treba z eno roko braniti z drugo zidati. Vendar uspelo je, pred Vami je in Vam samo govori.
Sedaj ni treba ničesar drugega, kakor dvigniti če število naših naročni-
kov in dnevnik je tukaj. Daj Bog, da se to v najkrajšem času uresniči.
Za vse to gre čast dobremu slovenskemu ljudstvu, ki je nas v tej borbi podpiralo, katero se je pri tem zavedalo svojih dolžnosti do katoliškega tiska. Vsem najprisrčnejša hvala!
JOHN JERICH.


Albin Zakrajšek:
Kaj pomeni dobro urejena tiskarna za katoliški tisk?
N
AJVAŽNEJŠE in najpo-poglavitnejšo ulogo sedanjega časa igra brez-dvomno tisk. Iz tiskarn prihaja tisk, zato so* tiskarne danes velike važnosti za vsakega, ki izdaja časopise, knjige ali kakoršenkoli tisk. Kako moč ima tiskana beseda vidimo zlasti ob času volitev ali drugih kampanj. Danes je moč tiska
ALBIN ZAKRAJŠEK poslovodja tiskarne in tajnik tiskovne družbe Edinost.
uprežena že za vsako najmanjšo stvar, ki se tiče človeškega življenja. Tisk dela pot novim idejam med ljudske mase in jih vcepljuje v ljudska srca. Tisk obiskuje velemesta, trge, in najbolj oddaljene gorske vasi. Tam oznanja svoje idejen kakorsne pač zastopa in kakoršne so že.
Ljudje smo razdeljeni v razna politična in verska prepričanja. In kakor se delijo naša prepričanja, tako se deli tudi tisk.
Med nami ameriškimi Slovenci smo razdeljeni v glavnem v dva tabora. Na eni strani je katoliški, na drugi protika-toliški. Protikatoliški elementi imajo močan tisk, švoje tiskarne ,katere sipljejo med narod dnevno tiskovni strup, s katerim onesrečujejo naše slovensko ljudstvo in ravno radi tiskarn irha nasprotni tisk močno podlago. Zato je potreba tudi nam katoliškim Slovencem, da obrnemo malo več pozornosti naši katoliški tiskarni, ki jo lastuje delniška družba Edinost.
Brez lastne tiskarne bi katoliški Slovenci nikdar ne mogli izdajati dnevnika. Z lastno tiskarno ga bodo vkratkem dobili, ker tiskarna jih bo v to omogočila.
Kot dolgoletni poslovodja tiskarne moram konštatirati, da naše slovensko katoliško tiskovno podjetje Edinost ima lepo bodočnost in bo nudila zlasti katoliškemu dnevniku in drugemu katoliškemu tisku najboljše udobnosti.
Tega se pa seveda morajo zavedati tudi vsi katoliški Slovenci v Ameriki, namreč, da imajo svoje lastno narodno katoliško podjetje, katerega so dolžni podpirati s svojimi naročili, kadar jih potrebujejo. Kadar katoliški Slovenec potrebuje kakih tiskovin se naj spomni gotovo naše slovenske katoliške tiskarne. S svojim naročilom, bo dal nekaj zaslužka slovenskemu tiskovnemu podjetju, kateri zaslužek itak nekomu mora dati, če hoče i-meti naročilo izvršeno. In če ga da slovenski katoliški tiskarni, s tem pomaga lastnemu narod-
Narodno podjetje, katerega lastujejo katoliški Slovenci v Ameriki.
DOM KI GA LASTUJE SLOVENSKA KATOLIŠKA TISKOVNA DRUŽBA EDINOST.
Stoječi tvorijo uradniško in tiskarsko osobje ki so od leve, kakor sledi: A. L. Levington, strojnik. Josip Kobal, pomožni upravnik Ust St. Francis; T. Spark, tiskar; Albin Zakrajšek, poslovodja tiskarne; Albin Jazbec, pomožni urednik A. S. & Ed.; John Jerič, urednik A. S. & Ed.; Miss U. Zakrajšek, upravnica; John Prah, pomožni upravnik; Michael Kobal, odpošiljevatel listov; Math Po vie, ki se je slučajno nahajal zraven, ko se je posnela slika.
Hišo in vse poslopje lastuje družba delničarjev. Spredaj je urad, zadaj en del tiskarne in sicer linotype stroj za stavljenje črk, kamnene mize, na katerih se delajo tiskarsko forme. Prav zadaj pa so prostori za odpošiljevanje listov. basementu so tiskarski stroji, tak veliki, ko ga vidite na sliki, eden malo manjši na katerem se je doslej tiskal list, potem stroj za zgibanje listov in dva Gordon stroja za tiskanje manjših tiskarskih del kot koverte pisemski papir in kaj enakega. Poleg teh strojev je spodaj stroj za stitching, t. j. stroj za iivanje in vezanje magazinov ali manjših knjižic s žico in pa moderni stroj za rezanje papirja in obrezovanje magazinov iij knjig. Na vrhu v drugem nadstropju pa je stanovanje, kateri je oddan v najem in družba prejema najemnino.
nemu podjetju, katerega ves
dobiček gre za večji in boljši katoliški tisk.
Naša tiskarna je sedaj izpopolnjena. Imamo izborne tiskarske moči in naša tiskarna je sedaj v stanu proizvajati najboljša dela, točno in po zmernih cenah. Tiskamo vse, kar spada v tiskarsko obrL Odslej se lahko obračajo ameriški katoliški Slovenci z največjim zaupanjem na našo tiskarno za vsa tiskarska dela. Za nas ni nobeno naročilo premajhno in nobeno preveliko. Naročila sprejemamo iz vseh naselbin.
Izboljšana tiskarna pomeni varno podlago za naš katoliški dnevnik. Katoliška tiskarna bo nudila pa tudi udobnosti za izdajanje raznih brošur, knjig itd. katerih smo ameriški Slovenci zelo potrebni. Zato slovenski trgovci, obrtniki, in zlasti naša slavna katoliška društva nepozabite svoje lastne in edine slovenske katoliške tiskarne v Ameriki.
-o-
J. J.
BRATJE IN SESTRE, POPRI-MIMO VSI!
Ne recimo več, bodo že drugi, kaj se bom jaz štulil v to itd. Ne izgovarjajmo se več, saj vsi izgovori niso opravičljivi. Ampak bratje in sestre po-primimo vsi!
Jaz, Ti in Oni (a) prav vsi in idimo na delo za novimi naročniki, da jih pridobimo vsaj še ene 700 ali 800, da se doseže zaželjeno število naročnikov, ki je neobhodno potrebno, predno se začne z izdajanjem dnevnika.
Mi pri podjetju smo delali na vso moč, izpopolnili smo z Vašo pomočjo našo tiskarno, katera je sedaj v stanu zmago-
vati delo, ki ji ga bo nalagalo izdajanje dnevnika. To je sedaj doseženo. Stroj vidite na tej sliki, vidite sliko lastnega doma našega podjetja, sedaj vidite jasno vse, vidite lahko, da je naša volja resna, sedaj pa prosimo še Vas bratje in sestre, da greste z*najresnejšo voljo na delo za novimi naročniki. Ko pa še to dosežemo, bo
Vas pa pozdravil dnevnik. •
Stori naj vsak le nekoliko in dosegli bomo prav lahko za kar prosimo. Da bi okrog 5000 naročnikov ne moglo pridobiti vsaj enih 700 ali 800 novih naročnikov to je neverjetno. Zato pa dragi prijatelji naročniki primimo to pot vsi. Naj bo naše geslo: vsakdo izmed nas naj pridobi vsaj enega novega naročnika (co) na list Ameri-kanski Slovenec & Edinost.
Če to storimo, kako veseli bomo, ko bo v kratkem nas pozdravil slovenski katoliški dnevnik, katerega že vsi tako težko pričakujemo.
Mi smo ga Vam že večkrat obljubili, ker smo računali na Vaše sodelovanje. Toda vedno je vladala v tem oziru neka zaspanost. Mi smo storili vse, kar je v naši moči in kolikor smo zmogli pri danih razmerah. Odkrito povedano mi smo vedno zaupali v Vas in zaupamo še danes. Trdntf smo preprjčani, 4a ga ne bo naročnika, ki bo p^ečital to številko, da bi ne storil nekaj, da se število naših naročnikov kar najbolj mogoče pomnoži ter da se ' na ta način, kar najhitreje doseže slovenski katoliški dnevnik.
Zato bratje in sestre pojdimo to pot prav vsi na dejo, da na ta način čimpreje dosežemo potrebni slovenski katoliški dnevnik.
S

»••.j*..":

Ki
r. ..	.
, •,. M