Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja vsak petek.
27.
LOVE
Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17
Naročnina četrtletno 15 Din za pol leta 30 Din za vse leto 60 Din Posamezne številke 1.50 Din
V	zamejstvo celoletna naročnina 90 Din
Ljubljana, 2. julija 1937.
Upravništvo; Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun:
Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu
Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani
»Slovenska Matica" pred novimi nalogami
I.
V	petek 25. rožnika tega Icia je bil občni zbor »Slovenske Matice«. Občni zbori te naše leposlovne in znanstvene ustanove vzbujajo že veliko let le malo zanimanja slovenske javnosti, ko nasprotno vendarle zanimajo n. pr. občni zbori »Hrvatske Matice« vsaj hrvaške književnike pa tudi hrvaško občinstvo, čeprav imajo Hrvatje že zdavnaj tudi svojo akademijo znanosti in umetnosti. Vseeno je bil pa. letošnji občni zbor »Slovenske Matice« bolj zanimiv kot so bili občni zbori v prejšnjih letih in je bila tudi udeležba na njem večja kot po navadi.
Pokazala se je potreba, da »Slovenska Matica« razširi svoje področje.
Predsednik dr. Dragotin Lončar je zato že v začetnem govoru omenil gibanje, ki stremi za teni, da bi se izvršila pri »Slovenski Matici« izpre-niemba. Dr. Dragotin Lončar je omenil, da je bila »Slovenska Matica« svoje dni edino slovensko društvo za leposlovje in znanost in si je pridobila na tem področju veliko zaslug. Po preobratu so pa nove organizacije, zaradi česar je stopilo ! ‘ T vJ?ra*nnje, če naj se izpremene »Matična« pravila. Ko je pristalo vprašanje »Slovenske okamni7 ,C znanosti in umetnosti« pereče, so bila leta 192/ izpremenjena stara pravila »Slovenske Matice«. V teh pravilih je pa naveden kot edini namen društva še vedno izdajanje knjig kulturne vrednosti, izvirnih ali pa prevodov. Tudi dandanes je ta namen »Slovenske Matice« še vedno potreben, čeprav je današnji dan res vse zadosti novih založništev, ki izdajajo nepričakovano veliko prevodov, vmes pa tudi izvirne stvari. »Slovenska Matica« izdaja lahko večja dela, ki jih podjetniki 'je morejo, in pa po neprimerno nižji ceni (za 50 dinarjev po 4 knjige), ker »Slovenski Matici« ne ?rp za dobiček, ampak krije izgubo z dohodki svojega premoženja in pa iz stare zaloge knjig. »Slovenska Matica« izpolnjuje in bo izpolnjevala svojo nalogo tako. da brani in bo branila slovensko izročilo, veljavo slovenskega jezika in slovensko celotnost. Izogiba se pa in se mora izogibati obravnavanja dnevnih vprašanj. »Slovenska Matica« se je pa brigala tudi sicer za slovenske kulturne potrebe; iz njenega kroga je izšlo gibanje za »Slovensko akademijo znanosti in umetnosti«, prav v zadnjih časih pa tudi ustanovitev »Društva duševnih delavcev« sodeluje tudi pri akciji za pridobitev in nre«1 lev Prešernove rojstne hiše. prav tako glede Jurčičeve rojstne hiše. briga se za postavitev spomenika dr 1 avčarju in varuje več Podobnih skladov. Predsednik dr. Lončar je pa ojnenil tudi vlogo petih mladih slovenskih kulturnih delavcev Fr. ' etreta in tovarišev, ki zahte-yajo. da bi »Slovenska Matica« razširila svoje delo tako, da bi 1. priredila vsako leto teden slovenske knjige, 2. prirejala tudi glasbene festivale s slovenskim poudarkom, prirejala razstave slovenske oblikujoče umetnosti v tujini, posebno pa še
4.	razstave slovenske knjige v tu jini. Dr. Lončar je poudaril, da je že na občnem zboru »Slovenske Matice« prosinca 1. 1935 postavil društvenik dr. J. Regali predlog po § Ob društvenih pravil, da bi »Slovenska Matica« razširila področje in bi ustvari la »odsek za slovensko kulturno propagando«, da bi se začela tujina bolj zanimati za sloveti sko kulturno delo in imela pravilna poročila o slovenskem kulturnem snovanju. Za prirejanje festiva-,ov je Pa poklicana »Glasbena Matica«, za prirejanje razstav oblikujoče umetnosti pa mogoče •»Narodna galerija«. »Slovenska Matica« se pa ne brani razširiti- svoje področje, vendar je pa posebno, da njen namen ostane izdajanje književnih del.
Ro poročilu tajnika Josipa Vidmarja, ki je *?ed drugim poudarjal, da ima v resnici »Slovenska Matica« namen in dolžnost brigati se za ta bjiževna dela, ki so v zvezi s slovenstvom, in po
poročilu blagajnikovega namestnika se je začelo, potem ko j e bil izvoljen odbor in nadzorstvo, razpravljanje o nalogah »Slovenske Matice« v prihodnosti.
Društvenik dr. J. Regali je najprej omenil, da se je njegov predlog na občnem zboru Slovenske Matice dne 28. I. 1935 glasil takole:
»Slovenska Matica naj bi priobčevala tudi sestavke in poročila o slovenskih kulturnih ustvaritvah in o slovenskem kulturnem gibanju kot izredna knjižna izdanja v smislu Š 3 društvenih pravil in na j bi taka poročila priobčevala tudi v za-mejnih publikacijah, kolikor bi bilo to mogoče. Organizirala naj bi tudi priobčevanje prevodov iz slovenske književnosti v tujih jezikih v tujini.
V ta namen naj Slovenska Matica ustanovi poseben odsek za slovensko kulturno propagando, v katerem naj bi bile zraven odbornikov Slovenske Matice tudi druge za to sposobne osebe, ki imajo pregled o slovenskih kulturnih ustvaritvah in pa zvezo s časopisjem in založništvi drugih narodov.
V ta namen pa naj bi preuredila oz. izpopolnila društveno pisarno in vstavila v predračun vsako leto 20.000 dinarjev.«
Naio je dr. Regali, ki ni bil ob pravem času obveščen o dnevu letošnjega občnega zbora, da bi mogel, staviti predlog po § Gb društvenih pravil, predlagal nasvet novemu odboru ter je poudarjal. da ima »Slovenska Matica« zastarela pravila, ker je v pravilih navedeno kot namen društva le književno izdajanje izvirnih slovenskih knjig in pa prevodov. Sedanje razmere, v katerih je slovenski narod, zahtevajo, da se področje Slovenske Matice močno razširi. Založništev je v zadnjih 10 letih nastalo v Sloveniji vse polno, knjižni trg je popolnoma preplavljen ter so zasebna založništva veliko agilnejša in iznajdljivejša, kot je Slovenska Matica. Akademska založba n. pr. je izdala celo vrsto knjig, ki bi jih bila poklicana izdati Slovenska Matica, pa tudi druge založbe in knjigarne izdajajo izvirna dela, tudi znanstvena, posebno pa najrazličnejše prevode iz svetovnih slovstev. Res je. da so knjige »Slovenske Matice« cenejše kot dela, ki jih izdajajo zasebna založništva, vendar pa tudi zasebna založništva dobe dovolj odjemalcev po višjih cenah. Zato ie nujno potrebna izprememba pravil Slovenske Matice. Omenjal je še enkrat že na občnem zboru 28. I. 1935 postavljeni predlog, da bi Slovenska Matica ustanovila poseben odsek za slovensko kulturno propagando. Škoda pa, da do danes ni bilo v tem pogledu storjenega ničesar, čeprav gre čas že čez nas.
Pravila Slovenske Matice bi bilo treba tako izpremeniti, da bi bil namen Slovenske Matice ne le izdajanje knjig, ampak da bi imela Slovenska Matica tudi nalogo:
1. da skrbi za pravilno razdelitev slovenskega književnega ustvarjanja in književnega dela z nasveti zasebnim založnikom in avtorjem. Zasebna založništva izdajajo danes brez vsakega načrta in ne da bi vedela za programe drugih založništev izvirnike in prevode.
V	tem pogledu je potrebno delo po načrtu zato, da ne bo občinstvo obremenjeno z nepotrebnimi stvarmi, potrebnih pa ne bi dobilo. Tudi avtorji naj bi prejemali iniciative za dela, ki so nam potrebna, posebno ki zadevajo slovenstvo, od Slovenske Matice, ki bi jim eventuelno poiskala tudi založnike, če bi jih sama ne mogla izdajati, ali pa bi izposlovala zase ali za druge založnike, zlasti za monumentalna dela tudi podporo javnih korporacij.
2. da skrbi za slovensko kulturno propagando v zamejstvu na ta način, da stopi v zvezo z izdajatelji leksikonov tujih velikih narodov in revij velikih kulturnih narodov v Evropi in poskuša doseči, da bi se ti obračali le na Slovensko Matico zaradi vseh sestavkov, ki jih prinašajo leksikoni
in velike kulturne revije o Slovencih. Kako napačne podatke prinašajo sedaj tuji leksikoni pa tudi revije o Slovencih, je znano in bo to v odločilnem trenutku za slovenski narod velika škoda. Slovenska Matica naj bi skrbela tudi za priobčevanje prevodov slovenskih književnih del v tujih jezikih v tujini.
3.	da skrbi za to, da se bodo zbirali vsi podatki ki jih objavlja tujina o Slovencih, t. j. tudi o uspehu slovenskih oblikujočih umetnikov, glasbenih umetnikov in pevcev, gledaliških umetnikov, znanstvenikov in leposlovcev v tujini. Teh podatkov dosedaj ne zbira nihče, tudi državna licejska knjižnica v Ljubljani ne, ker zbira le časopise in knjige, ki izhajajo v tuzemlju in za posebne nakupe nima sredstev.
Društvenik dr. Mrak je predlagal, naj bi Slovenska Matica začela takoj pripravljati izdajo slovenskega stvarnega slovarja. Dokazoval je s primeri, kakšno nasilje se dela slovenščini z mehaničnim prevajanjem tujih besed, ko nima prvič prevajalec o bistvu stvari jasne predstave, drugič pa ne pozna dobro besedišča lastnega jezika. Tu bi mogel pomagati pred vsem stvaren slovar z risbami.
11.
Kakšna napačna poročila izhajajo dostikrat o slovenskih kulturnih stvareh v tujini, smo že nekajkrat omenili v »Sloveniji« in smo, kolikor smo mogli, take strahovitosti tudi zavračali. Omenimo le n. pr. samo poročilo, ki ga je priobčila pred dvema letoma pariška umetnostna in znanstvena revija »Les Novel les Literaires« o »Jugoslovanski književnosti«, ki smo ga v »Sloveniji« deloma priobčili v prevodu, v katerem je bilo duhovito omenjeno med drugimi strahovitostmi — dejstvo, da živi samostojna slovenska književnost že 400 let. je pisec tega sestavka, neki Ivo Barbitek popolnoma zatajil in je izbrisal slovensko književnost iz zgodovine in iz sedanjosti — tudi to, da je Adam »Bohorovitch« napisal slovnico slovenskega »dialekta« in da se je potem Vuku Karadžiču posrečilo po mnogih bojih ustvariti enotni »jugosloven-ski« jezik, pri čemer so mu pomagali Dalmatinec Kačič, Slovenec Relkovitch (?!), Obradovič, Gaj, Vraz in Bleiweiss (?!) jn da so pisali v tem enotnem jeziku Njegoš, Prešeren, Radičevič, Jakšič, Preradovič, Kranjčevič. Jenko in Aškerc, Vidrič, Kette in Župančič. Podobna poročila o naravnost nezaslišano napačnih podatkih o slovenskih zadevah v tujini so prinašali tu in tam tudi drugi slovenski časopisi. Toda po toči zvoniti ne pomaga dosti ali pa nič. Treba je, da skrbimo Slovenci sami, da nas zamejstvo spozna in prizna. Celo češki »Slovnik naučili«, ki sedaj izhaja, je priobčil o slovenski književnosti precej površne podatke, še bol j površne pa novi nemški I lerder-jev leksikon. Prav to velja za francoska leksikalna dela. Sodobni človek pa črpa informacije o tujih narodih in kulturah iz leksikonov in enciklopedij. Vsi narodiskrbe za svojo propagando v tujini in žrtvujejo zanjo velikanske vsote. Zgledno delajo v tem pogledu n. pr. Čehi. Pri rvs pa ne le, da se nihče ne briga za to, da bi nas poznala in zato upoštevala tujina, dajemo svojim nasprotnikom, da slovenstvo v tujini naravnost smešijo.
Tudi doma nam je potreben nekakšen načrt za kulturno ustvarjanje, lo pa zato. da se ne cepijo naše skromne moči brez potrebe in da sredstva, ki jih žrtvuje slovenski narod današnji dan za književno produkcijo — žrtvuje pa sorazmerno več v ta namen, kot marsikateri drugi narod — uporabimo pravilno in dosežemo na najbolj ekonomski način najboljše uspehe.
Prepričani smo zato. da bo Slovenska Matica storila vse. kar bo mogla za slovensko kulturno propagando in tudi za ureditev slovenskega književnega dela po načrtu. Prepričani smo tudi. da bodo pri tem Slovenski Matici pomagali, vsi tisti slovenski ražumniki, ki so za to pomoč sposobni in poklicani, ker gre za hudo važno dolžnost!
u' 1 Zaradi zastave
Med »jutrom« in »Slovencem« se je razvila v zadnjem času srdita izmenjava misli glede pomena državne zastave. Podoba je, da je bil kos državne zastave pri dveh priložnostih orodje razra-čunavaTija med pripadniki nasprotnih struj, v imenu katerih hočeta navedena dnevnika predstavljati glasili.
»Jutro« je v uvodniku z dne 23. 6. t. 1. naštelo nekaj dejstev, ki jim s politično-žgodovinskega zrelišča nikakor nočemo odreči zanimivosti. Nasprotno glasilo se je maščevalo takoj naslednji dan. Mišljenje prvega je v glavnem, da je z zakonom z dne 3. 10. 1929, podpisanem tudi od dr. Korošca, stopila modro-bela-rdeča zastava na.mesto vseh »plemenskih« zastav, tako da ni samo državna »uradna« zastava, temveč vsenarodna, t. j. »narodna«, ker smo pač samo en narod. »Slovenec« temu mišljenju ne nasprotuje, saj smo priče, da piše v zadnjih dveh letih včasih o »državnem narodu« (res pa je tudi, da piše drugič spet o »državnih narodih«), pravi pa, da tiči oskrunitev državne zastave v tem, da hoče z njo kaka politična klika demonstrirati proti vsemu državnemu narodu.
Iz teh bistveni li izvlečkov obeh mišljenj smemo razvideti, da se vodi izmenjava misli po stari navadi tistih, ki hočejo še vedno predstavljati nekakšno »javno mnenje«, v jarku poleg glavne ceste, namesto na sami glavni cesti. Oba nasprotnika imata svoj prav, in prav na ta »prav« si medsebojno sploh ne odgovarjata. Vsak potiska v ospredje nove razloge, ki se ne tičejo že povedanih, na navedene' razloge; pa preprosto molči. Uspevek take izmenjave misli je še bolj trdno prepričanje zvesiih pripadnikov enega ali drugega lista, da ima samo njegovo glasilo prav. Tako ne pridemo nikoli na čisto.
Ko skušamo v korist slovenske stvari, ki bi bila težko ogrožena, če bi se udomačil vtisk, da je slovenska zastava znamenje pripadnosti k določeni stranki, dognati, v čem je vprašanje, moramo seči po osnovnem predmetu. Ta pa ni v ugibanju, ali je državna zastava istočasno tudi narodna, ali v iskanju demonstrativne volje, temveč v dejstvu, da enega državnega naroda preprosto ni. V zavesti Slovencev, Hrvatov in Srbov ga ni. Ko ga tam ni, ga ne more ustvariti noben dekret.
Že vidovdanska ustava je uvedla modro-belo-rdečo trobarvnico kot državno zastavo. Državnost te zastave je obstajala v vrstnem redu treh barv, iz katerih je sestavljena narodna zastava tako Slovencev, kakor Hrvatov in Srbov, toda tako, da tega vrstnega reda nima nobena od narodnih zastav. To' zastavo je razglasila tudi oktroirana ustava za državno, diktatura pa državne zastave sploh ni določila, pač pa narodne prepovedala. Dodatno je poleg državne zastave dovolila edinole srbsko zastavo, in sicer po ovinku: to je uradna zastava srbske pravoslavne cerkve. Pri obstoječem redu imamo torej samo dve »uradni« zastavi, ki se smeta tudi razobešati »uradno«: državno in srbsko.
Prav predpravica, ki so si jo Srbi izposlovali v obliki srbske cerkvene zastave, je dokaz, da državna zastava ni istočasno narodna. Če bi to bila, bi morala biti tudi srbska cerkvena zastava taka kot je državna, namesto tega pa vidimo, da ni, in še to, da se cerkev sama ne imenuje »jugo-slovenska«, temveč srbska. Tako pridemo do spoznanja, da je bila uvedba državne zastave namesto narodnih z zakonom z dne 3. 10. 1929
Politična zgrešenost vidovdanske državne zastave se izdaja ravno v tem, da sploh ni bila sposobna izpodriniti narodnih zastav. Ne gre tu za pogrešanje kakega predpisa, ki bi narodne zastave že tedaj izpodrinil, temveč za to, da ni bilo pri nobenem izmed državnih narodov le najmanjše sledi volje, da bi se zaradi državne zastave odpovedal narodnemu znamenju. Nasprotno: vsak izmed narodov se je svoje zastave še bolj oklenil. Jugosloveni, tedanji in današnji, pa, namesto da
bi iz tega dejstva skovali spoznanje, da njihova nacionalna kemija nima upa zmage, so se polastili državne zastave zato, da z njo v roki kažejo na svoje strankarske nasprotnike kot na nasprotnike in rušitelje države. Njihovi neugnani abotnosti ni prišlo še do danes na misel, da zapirajo oni sami s takim ravnanjem državni zastavi vsako pol do srca v narodih. Jugoslovenom je državna zastava agitacijski plakat, kadar gre za glasove volilcev, njim je državna zastava dekoracija dvorane, v kateri prirejajo svoje politične shode, njim je državna zastava blazina vseh mogočih nacionalnih znamenj na obleki, njim je državna zastava — junakom! — varno zavetje, za katerim počenjajo svoje polilične neumnosti. Državna zastava jim sicer ni edino tako sredstvo, še po bolj
Težka mora
»New Statesman and Nation«, ki izraža mnenje angleške liberalne opozicije, piše v številki od 17. junija o mednarodnem položa ju v Evropi in pri tem graja neodločno in nejasno smer angleške zunanje politike. V zvezi z zadnjimi obsodbami v Rusiji vidi mogočost za vnovično aktivnost angleške zunanje politike v smeri, ki bi utegnila koristiti fašističnim državam. Anglija je že od vsega začetka z nezaupanjem gledala na vojaško zvezo med Francijo in Rusijo. Francija, ki se je čutila že zdavnaj ogroženo od Nemčije in v obotavljajoči politiki Anglije ni mogla najti nobene zaslombe za obrambo svojih vzhodnih meja, je iskala
okusnih posezajo, in v vzklikih, s katerimi si vlivajo poguma, se ta najbolj okusna stalno zrcalijo.
Po našem mnenju je državna zastava v rokah nacionalnih jugoslovenov, ki pričakujejo svojega generala, njihovo zasebno znamenje in ne več državna zastava. Zato bi morali nacionalni jugosloveni, če imajo o svoji lastni politični smeri res čisto mnenje, izposlovati prepoved in kaznivost uporabljanja državne zastave po zasebnikih. Za nas je to vprašanje preprosto: katera je slovenska narodna zastava, vemo. Zato nočemo, da postane še ta plen enako izvedene miselnosti, po kakršni je postala državna zastava plen jugoslovenov. Slovenski narod sam je tudi edini čini tel j, ki si bo izbral znamenje, v katerem bo videl državo. In nihče drugi.
tlači Evropo
pomoč v Rusiji. S pogodbo pa si je ustvarila zase protiutež proti majajoči se versajski politiki. Sele hitlerjevska zasedba J oren ja je prisilila Anglijo, da je vzela to rusko-francosko pogodbo na znanje, in obenem zbližala Anglijo in Francijo za skupno obrambo renskih meja. Toda Anglija, seveda tudi Nemčija, nista odnehali s prizadevanjem, da spra" vita s sveta rusko-francosko pogodbo. Glede na zadnje dogodke v Rusiji bo angleška diplomacija porabila priliko za nove poskuse, da omaje Rj.P°* godbo. Angleška diplomacija porablja to priliko, da se skuša približati Nemčiji, in že se pojavljajo glasovi, da Angliji ni nič na tem, kakšne namere
///
& & iS
Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in moško perilo, žepni robci, brisače, ogledala, ščetke, turistovske potrebščine dobite
J
J
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika
Za resno premišljevanje
Sloveniji se obeta, da bo morala po sili raz- uprava nad resorom finančnega ministrstva, šteje zato mer, ki se iz leta v leto slabsaio, prav resno po- za svojo dolžnost, da izreče vsem finančnim organom misliti na svojo gospodarsko bilanco. Pa ne samo za njih delo polno priznanje.
na tisto bilanco uradnih številk, ki so nam jo da-	Posebno ugodno pa je, da je bil ta uspeh dosežen
jala doslej društva naših bank in zadrug, katerim na reden način brez večje uporabe eksekutivnih očije šlo pri obračunu vedno za olepšan je dejanskega redb, ki so se uporabljale prej.
stanja in za lastno hvalo. Zdi se, da je temu poj- Konec svoje zahvale izreka finančni minister svoje movanju gospodarske kontrole pri nas enkrat za pričakovanje, da se bodo ozirali tudi v bodoče finančni vselej odklenkalo. Seveda se je že davno nehalo organi le na predpise zakona in da bodo pri občevanju tudi tisto hvalisarsko poročanje. Razmere so na- z ljudstvom pokazali vedno takt im lepo obnašanje, redile kratek obračun z njim. Naše banke in druga	Minilo je torej leto povečanih	dohodkov iz dav-
velika podjetja z borzo vred so morale zapreti gg;n> '|’() povečanje je doseženo v letu prvega vid-svoje statistične predale, naše zadruge so utihnile nega izboljšanja v jugoslovanskem gospodarstvu za velikimi izgubami. 1 ako smo ze dplgo popol- ju toliko je tudi povečanje davčnih dohodkov re-noma brez prave, celotne gospodarske statistike. alno ter v redu, čeprav 'morda izboljšanje le ni Pač, imamo statistiko. Ne sicer svoje in kon- doseglo tolike mere ko davki. Žal pa se v Sloveniji t roli rane za našo banovino. Ne. Takšne statistike „jtj majhno izboljšanje gospodarstva ne da ugo-mi nismo vodili. Najbrž nam, ki smo »bogati«, ni loviti, kar je pokazalo že poročilo same banske bila potrebna. (lrgovska zbornica je baje vodila uprave o padcu narodnega dohodka Slovenije- v nekak pregled do leta .1926.) Zato tudi naša ba- letu 1936. V skladu s tolikim poslabšanjem našega no vi na še ni utegnila uvesti svoje statistike. Pri- gospodarstva bi torej smeli zahtevati, da se davek luija pa zdaj naenkrat taka statistika od drugod zaiža, ne pa zviša. Dalje: v očitnem nasprotju s in prihaja takšna, da je za nas joj. To pa je lem padcem našega gospodarstva so pa bili do-uradna statistika davčnega oddelka pri belgraj- seženi pri pobiranju davka tudi v naši banovini skem finančnem ministru, in njene številke so znatni poviški, kot jih prikazuje gornji pregled, tako črne za Slovence, da bi človek ob njih skoraj Ni namreč dvoma, da je bil davčni aparat naj-ves začuden pričel verjeti, da niso te številke nič ostrejši spci v Sloveniji, kar bi se gotovo dalo zlagane in olepšane, marveč da so popolnoma dokazati iz nadrobnejšega pregleda. Za danes obtočne.	javljamo	le	še uradne podatke.
Statistični pregled lanskih davkov vseh oblik že lanski skupni davčni dohodki so pokazali, je bil uradno pravkar objavljen in še kaplja po da je Slovenija še vedno neprimerno bolj obre-časopisnih izvlečkih v javnost. I ako so naši ljud je menjena ko ostale banovine. V primerjavi vidimo: vendarle zvedeli nekaj številk. Naša sreča, za vsa- 2. da so po banovinah znašali davčni dohodki kogar osebno namreč, je, da teh številk na prvi države: i
pogled vsi ne razumemo.	1. 1936	1.1935	ra/lika
Tako beremo n. pr. v teh pregledih (navajamo	v	milijonih	din
po »Trgovskem listu«):	Belgrad	325,4	301,3	+	24.1
r>| ir v	...	iv.	...	dravska	274,3	265.fi	+	8,7
Pohvala tmanenega	ministra davčnim	uradnikom.	i	mnu	ouV	,
Vef davkov vplačil, kakor jo	d,žav„i	pne-	—J	'J**	»J	%
račun.	54,6	47,0	+	7.6
Zadnji »F,nansuski zbornik« objavlja pohvalo fin.	donavska	516,1	460,2	+	55,9
mi.m; ra vsem finančnim organom za njih uspesno tlelo	primorska	52,5	46,2	+	5.8
pri izterjavanju davkov. V svoji okrožnici pravi im. drinska	119	0	110 1	+	8	9
minister med drugim:	v&oska	43ii	37Ji	+
Po pregledu vplačanih davkov za dobo april 1936	savska	525,1	437,9	+	87,2
do marca 19)7 je bil dosežen z ozirom na državni pre-
račun pri posameznih vrstah davkov naslednji od-	I a statistika je dokaz, da so se naši davki po-
stotek:	večali, čeprav so se relativno skoraj najmanj po-
,	.	...	,nr,Aio/	večali, namreč v odstotkih. Najbolj so se povečali
pn neposrednih davkih....................... 02.44%	y	lj)an(>vini Tofla tu je bi] vzrok ze znano
posrednih davkih........................... 102.92%	dejstvo> f,a prc] v snvskL banovini m bilo reda
izrednih davkih.........................in stroge kontrole, še manj seveda v vzhodnih
uzitnmah  ..............................krajinah, kjer so bili navadno velikanski za-
taksali....................................  00.01%	ostanki; medtem ko jih pri nas ni bilo, Nasprotno:
arina • • • ■ • • •	•	•	•	•	'	’	"	pri nas je davčni aparat vselej, vsa leta redno in
dohodkih Državne hipotekarne banke .	84.49%	t Q (leioval, tako da je prava krivica zviševati
Ustne hranilnice .  .......................  18.31%	daVke tudi pri nas. Tem bolj krivično seveda, če
Državne tvormce sladkorja..................114.68,„	upogtevamo, da je drugod narodni dohodek res
Ti rezultati pa še niso definitivni, ker	veljajo le	narasel lani za 4 milijarde, pri nas pa padel. In
za proračunsko, ne pa tudi za računsko	dobo, vendar	še očitnejša postane krivica, če upoštevamo, da je
moremo biti z njimi zadovoljni, pravi namreč finančni bila drugod rekordna letina, pri nas pa slaba in minister.	S. Je |oreJ povečanje dohodka pripisati kmetijsko,
Ti ugodni rezultati plačevanja davkov, pravi na-	žitno bogatim banovinam, ne pa naši. Še več. Naša
dalje finančni minister, dokazujejo, da so se gospo-	banovina je imela kot kupovalka žita in drugih
darske razmere znatno izboljšale in da so na drugi	živil kljub obilni jugoslovanski žetvi celo izgubo,
strani organi, katerim je poverjeno pobiranje držav-	ker so se prav v jeseni cene žita povišale, kakor
nih davščin, pravilno razumeli svojo dolžnost.	so se zvišale tudi na svetovnem trgu. Te postavke
Jasno je, da so vsi finančni organi storili svojo	se pri nas država in mi sami premalo zavedamo-
dolžnost. Vši so pokazali veliko vestnost in pridnost,	vprav ta postavka pa nam najjasneje dokazuje
Zlasti pa zaslužijo priznanje vsi starešine uradov.	pasivnost slovenskega gospodarstva.
Kot fin. minister, kateremu je zaupana vrhovna	(Konec	prihodnjič.)
ima Nemčija na Vzhodu. Od hitlerjevske Nemčije •jpa Anglija na ta način doseči neko »olajšanje« diktatorskega režima, ki 'bi najbrž obstajalo v tem, da odneha s preganjan jem židovstva in vmešavanjem v španske dogodke. Nevmešavanje v špansko vojno je pač popolnoma brez pomena, saj -Franco že ves čas dobiva na razpolago toiiko letal, kot jih vojaški krogi štejejo za potrebne, da se zagotovi Francova zmaga.
»Z angleškega stališča bi takšno zbližan j e s Hitlerjem imelo namen, odvrniti ft'a od skušnjave, da bi še nadalje podpiral Mussolinijeve ambicije, ki jih ima na’račun Anglije v Sredozemlju. Angleška vlada bi tako končno zrušila misel »kolektivne varnosti«. Izjavljala bi še vedno svojo zvestobo do Društva narodov, na drugi strani pa hi se ponašala, da Anglija nima drugih obveznosti kot varovati zahodne evropske meje in pa čuvati svoj svetovni imperij. Slika, ki je bila razgrnjena pred imperialno 'konferenco — ki pa ni bila odobrena od vseh dominionov. kar je treba poudariti — je pa tale: prijateljstvo z Nemčijo; vojaška zveza s Francijo, toda samo za zahodne meje; diplomatski boj proti Mussoliniju; razdelitev plena na Vzhodu med Anglijo in Japonsko; načrt samostojne obrambe imperija brez tuje pomoči.
1 ra v, čemu ne bi bila taka politika dobra? .ako pravi povprečni Anglež, ki dvomi že nad vsako politično smerjo in se boji kakršnekoli poli lične zveze. Treba je odgovoriti na to. da govorjenje o kaki, zgolj nase navezani obrambi, ne more biti resno mišljeno, razen pri kakem pacifistu in antiimperialistu. Tudi če bi Nemčija pričela z vojno na vzhodu, bi to vpletlo Anglijo v boj, če-)rav bi bila obvezana samo na zahodu. Ravno tako >i bilo nesmiselno misliti si, da bi ostalo brez zaplet ljajev na zahodu ali pa na vzhodu, ako bi Nemčija segla po neodvisnosti Češkoslovaške s tem, da bi izvedla notranji državni udar po Francovem vzoru v Španiji, kar imajo mnogi opazovalci za verjetno. BI um je izjavil, da bi imel napad na Češkoslovaško za napad na Francijo. Iti če bi se tako zapletla v vojno Francija, bi se zapletla tudi Anglija. Čeprav bi se v tem primeru zopet sestavil kak »odbor za nevmešavanje« in bi tudi Čehe žrtvovali kot so žrtvovali Španijo, je
vprašanje, za koliko časa bi bil s tem odkupljen mir? Francozi so s Čehi po svoji zgodovini tesneje zvezani in oni pravijo »za Sadovo pride Sedan« (Po bitki pri Kraljevem gradcu (Sadova) leta 1866 so bili Francozi poraženi in Napoleon ujet od Nemcev pri Sedanu v Ardenih 2. 9. 1870). Z lučjo bi morali iskati angleškega imperialista, ki bi si mogel predstavljati nemško hegemonijo nad Evropo brez angleško-nemških zapletijajev, ki bi vodili do vojne. Nobene osnove za resničen sporazum danes ni; sporazum bi bil mogoč le še v okviru takega Društva narodov, ki bi skrbel za gospodarsko ravnotežje, za mirno urejevanje sporov in za vojaško obkolitev napadalca.
Danes na svetu ni kraja, kjer bi lahko izbruhnila vojna, da ne bi obenem prizadejala koristi angleškega kapitala. Samega sebe bi varal, kdor bi mislil, da se oboroženi imperij more izogniti vojne pri večjih sporih ali pa da se more braniti sam brez pomoči drugih. Angleška diplomacija se danes ne ukvarja z ničimer drugim, kakor z malovrednim mešetarjenjem za lažno prijateljstvo s fašističnimi diktatorji. Pred neka j meseci so imeli Nemčijo za glavno nevarnost; drugega diktatorja, ki še ni bil zadovoljen z osvojitvijo Abesinije, so kupili s sredozemskim paktom. Ko pa se s tem ni nehalo poseganje Italije v španske dogodke, smo razočarani spremenili mnenje o tem, kje je nevarnost, in sedaj upamo na sporazum s Hitlerjem. Naše zunanje ministrstvo nikakor ne more spoznati pravega bistva teh diktatur. Bila je samo ena pot, da se obdrži mir in samo ena prava pot, da se poskrbi za angleški imperij: bilo je to Društvo narodov, ki bi omogočilo našemu suverenemu imperi ju, da ravna tako, kot bi bilo v danem trenutku zanj najkoristnejše in ki bi moglo obenem braniti načelo o zavračanju nasilja in na drugi strani tudi postaviti silo v obrambo zakonitosti. Ker smo to načelo opustili, moramo danes poravnavali zoprno gangsterstvo Franca in njegovih zaveznikov. Prišli smo v položaj, da sc dobrikamo Hitlerju in nas pri teni zasmehuje Mussolini; obenem se moramo z blazno' naglico oboroževati za bodočnost, ki nima drugih izgledov kot na vojno. Potem bomo tudi mi počeli taka barbarstva, kot jih naši državniki, sedaj ko se gode v Španiji, nedvomna prav odkrito obžalujejo.«
kov, na drugi pa opozicija, katere slabost je v tem, da ne more najti skupne ploščadi, kljub temu, da po večini ve, da mora priti do korenitih držav-nopravnih preosnov.
Od vsega začetka smo poudarjali, da na podstavi nacionalnega unitarizma, ki je samo nova varstvena znamka za stari jugoslovenski centralizem. ne more priti do pravega in trajnega sporazuma med Slovenci, Hrvati in SiJbi in s tem ne do pomirjenja v državi. To je tudi sicer tako očitno, da se človek čudi, kako more kdo še zmeraj zatrjevati javnosti, da mu gre za blaginjo ljudstva in države, pa se obenem pehati za centralizem pod enim ali drugim imenom. Zato je res koristno, če beremo tako razločne besede, kakor jih je napisal L t. m. »Hrvatski dnevnik«:
»Eno je vendar gotovo, toda to se ne nanaša niti na demokrate niti na zeinljoradiiike, a to je, da se na podstavi unitarizma, ki je sinonim za centralizem, dr. Maček ne bo nikoli razgovarjal, a kaj šele pogajal. Tisti, ki ne priznajo Hrvatov za narod in ki se hočejo z njim razgovarjati samo kot z delom neke druge
narodnosti, sploh ne štejejo Nazadnje se nam
mora priznati, da mi sami najbolje vemo, kaj smo, pa nima smisla prepričevati nas, da smo povrh še nekaj drugega, a da razen tega nismo popolnoma tisto, kar smo.«
To se j>ravi. samo dvoje je na izbiro: ali nova ureditev države na osnovi narodne samobitnosti tudi Hrvatov in Slovencev,
Pravi vzrok naše stiske
»Jutro« piše:
Znano je, da obstaja v Belgradu močna tendenca, da se važnejša industrijska podjetja ne smejo ustanavljati v Sloveniji, češ da je Slovenija preblizu meje.
V	[kategorijo važne industrije pa spada menda prav vsaka industrija.
Vse to je imelo za .nasledek, da je zadnja leta, kakor rečeno, prišlo že skoraj do popolnega zastoja ustanovitvenega gibanja v industriji Slovenije, medtem ko se v ostalih delih države spričo ugodnejšega razvoja konjunkture še v naglejšem tempu ustanavljajo nova industrijska podjetja.«
Zdaj, ko je v opoziciji, je torej to zapostavljanje Slovenije postalo tudi »Jutru« jasno. Vsem Slovencem je bilo znano to že davno, davno. In neštetokrat smo zlasti mi opozarjali na to zapostavljanje. pri čemer smo kazali zmeraj in zmeraj na več ko čudno dejstvo, da velja tista bližina meje samo za Slovenijo, ne pa tudi za druge dele države.
A seveda smo prav tako tudi zmeraj opozar-iali na to, da bi vsega tega zapostavi janja ne bil o, če bi ne bili jugosloveni uvedli centralizma, ki je izročil vso moč enemu samemu središču. In da je bil ta centralizem jugoslovensko-nacio-nalen in da so bili tudi dravobanski jugosloveni zmeraj udeleženi pri njem. A zlasti seveda smo poudarjali, da je to zapostavljanje in uničevanje Slovenije naravnost v načrtu jugoslovenstva, ki si je postavilo za vodilo našo »tilio in postopno« likvidacijo.
O vseh teh vzrokih »Jutro« še ni zinilo besede. In zlasti ne pove nikoli, da je prav jugoslovenski centralizem iznašel edinstvenost, da je treba za dovoljenje ustanovitve vsake nove industrije posebnega dovoljenja iz Belgrada, dovo-
ki otežu jejo slovenskemu podjetniku obratovanje in ga že takoj v začetku težko obremenjujejo, da pa prej nikoli ni bilo takega dovoljenja treba, celo v Avstriji ne.
Kajti to je tisto prekletstvo jugoslovenstva, ki nas tlači in duši. In dokler njega ne odpravimo, ki je vzrok, ne bomo tudi odpravili slovenske splošne stiske, ki je nasledek!
Tujci med nami
Zapisali smo: Mi Slovenci smo narod. Oni drugi ki sami govore o dveh Slovenija!), so pripadniki drugega, jugoslovenskega naroda. Zato so ti drugi tujci med nami. Kajti ni ga, ki bi mogel imeti hkratu dve narodnosti. Za eno se je treba odločiti.
In odločitev se je že izvršila ter ločitev hkratu. Za polno slovensko življenje, za to smo mi Slovenci. Za tiho in postopno likvidacijo slovenstva, za to so jugosloveni.
Nasprotje torej, ki ne prenaša nobenih mostičkov, nobenega »zmernega« prigovarjanja in pregovarjanja. Nasprotje, ki ne more preiti kedaj v spravo. Ali — ali!
In tujci med nami, ki so zoper nas, naj gredo!
Tudi »Slovenski narod« je te naše besede bral in je kar besen postal. Posegel je v zakladnice mafovrhovskega besedišča iz nekdanjih idiličnih farožerskih dni, pa nas zmerja kar na debelo in na počez.
Sicer — kaj naj pa stori v tej svoji umski stiski! Povedati ne ve kaj, kajti logiko naših besed čuti. Ostane samo še zmerjanje.
lu podtikanje! Kratko in malo: po »Narodovem« bi se dalo slovenoborstvo iztrebiti s — pol-
Opazovalec
Nesrečni Jevtič	Zoper	federacijo
frije »mušketirji« JNS, namreč Živkovič, Jev-shoV* uc!^zoSil)11i Banjanin, so priredili nekakšen l v. v Sarajevu, na stavbišču srbske pravoslavne ° jC,ine‘| jSPeh v Ljubljani je Živkoviča nekoliko zdramil, kajti predmet njegovega predavanja je ■bila - lepota »disciplinirane svobode«, ki ustreza odlično sliki, kadar pade povelje »na mestu vol jno«. I oda govorniško rožo shoda si je pripel Jevtič. mesija čuvarstva. Niti Banjanin ga ni prekosil. dasi je s svojim govorom Hrvate neskončno ganil. Govori se, da ga hočejo namestiti za raziskovalca Radičeve politike v današnjih časih.
Kajti Jevtič je našel novo krilatico: s peto ob tla! Znano je. da pomeni ta kretnja izraz volje uveljaviti si' ne glede na razloge nasprotovanja. S peto ob tla udariš, kadar poveljuješ. Po njegovem — Jeviičevem — mišljenju bodo »Šumadija« '°h, kako obzirno!). Herceg-Bosna in Črna gora udarile s peto (d) tla in rekle: Ne damo in tudi ne za ceuo krvi, da bo »pokrajina poleg celote, proti celoti«, »pleme poleg nacije, proti naciji«, da bo za »vsako narečje po ena država«!
Ko je tako krvavo oznanil, da ne »damo, da bodo pokrajine poleg celote«, je naštel kar tri — pokrajine. Kar je pa oznanil, je izpregovoril — cujte in strmite — v srbskem narečju. Povežimo vse to m uganimo, da je bil vojni cilj Srbije pred kriško deklaracijo osvoboditev Hercegovine in Bosne m z( ruzitev Srbije s Črno goro zaradi dohoda na Jadransko-morje.Jevtič šteje očitno Vojvodino k »Sumadiji«, Kotor in južno Dalmacijo so pa Srbi od nekdaj šteli k črni gori. Zato se Jevtičev opi* neznansko ujema s tistim ozemljem.
V	f.1,^ je bivša Srbija želela osvojiti, da ustanovi ' etiko Srbijo, v kateri bo imelo svojo državo samo eno — narečje. S kriško deklaracijo je razširila vojni cilj v osvoboditev južnih Slovanov: SiJbov, Hrvatov in Slovencev. Toda Jevtičev opis se neznansko ujema tudi s tistim delom današnjega državnega ozemlja, ki ga jugoslovenski gospodarstveniki oznamenjujejo za »državno sredino«, v kateri je treba naseliti sploh vso industrijo cele države.
Nesrečni Jevtič je bržčas izblebetal nekaj, česar ne bi bil smel. In. kar je najhujše, osmešil je Živkoviča in njegovo »disciplinirano svobodo« ter Banjanina in njegovo »vero v Radiča«.
Nesrečni Jevtič, ki ne sluti, kako dober nauk je njegov govor za vsakega, ki misli! Nesrečni Jevtič, ki pred svojim govorom ni prebral izbranih misli, s katerimi je počastil v ljubljanski kazini Živkovič slovensko »pleme«!
Ali ste poravnali naročnino?
Sklep glavnega odbora samostojnih demokratov. da je treba preurediti državo v federalističnem smislu, sklep, mimo katerega so slovenski listi šli večina precej potihoma, izziva vendar drugod živahno obravnavanje. Najbolj zanimivo in politično važno je- seveda, kakšno stališče zavzema vladajoča JRZ v tem pogledu. »Obzor« opozarja zlasti na govor ministra Gjura Jankoviča zadnjo nedeljo:
»Izrecno je naglasil, da JRZ odbija predlog demokratov za federativno ureditev države. Po besedah ministra Jankoviča je življenje pod današnjo ustavo za vse lahko, zato pa ne vidi, zakaj bi sedanja ustava motila demokrate in kateri razlogi so jih pripravili, da zahtevajo njeno revizijo. Minister Jankovič je zlasti naglasil, da hoče JRZ, naj se sčasoma po evoluciji, stvari enoten jugoslovenski narod. V tem pogledu se torej loči JRZ od -drugih j ugosl.ovenskih strank v tem, tla je ona za postopno evolutivn-o politiko, ki bo privedla po njenem mnenju do ustvaritve finega jugoslovenskega naroda, medtem ko trdijo druge jugoslo-venske stranlke, da je to gotovo dejstvo. Razloček je torej v taktiki, toda ideal je isti.«
K tem «Obzorovim« besedam in poročilu bi se dalo prav mnogo še dostaviti. Za zdaj naj opozorimo na to, da so zadnje čase tudi drugi jugosloveni pripravljeni, vršiti stapljanje bolj na dolgo roko, tako da tudi v taktiki ni bistvenega razločka. Sicer pa je treba ugotoviti samo še dvoje. Prvič, da bo sestav centralizma vsekakor trajal,
Razločna beseda
Naša notranie-politična ureditev se obravnava zadnje čase bolj živahno, kakor kedaj prej. Pobudo za to sta dala ustavni načrt deveterice in sklep glavnega odbora bivše demokratske stranke. Sedaj iščejo zcml joradniki potov, ki bi vodili iz nacionalne zagate. Množe se tudi pozivi na opo-zicionalne radikale okoli Ace Stanojeviča, ki so bolj in bolj potiskani pred izbiro: ali se odločiti za novo državno ureditev, kakor so jo v načelu pripravljeni sprejeti Hrvatje, ali pa nima vaša opozicija nobenega pomena. Tudi vladna JRZ se je že izjavila po svojih najbolj vidnih zastopnikih, o čemer poročamo zgoraj. Izjavila se je seveda za unitarizem oziroma centralizem, za sedanje stanje. Tako je danes položaj že bolj in bolj jasen: na eni strani JRZ in JNS, med katerima vsaj v vprašanjih unitarizma ni bistvenih razloč-
nimi gumbnicami.
No, tudi to podtikanje ni nič novega. Vsak sodi pač po okolju, ki ga najbolj pozna. »Slovenski narod« kakopak po jugoslovenskem.
Kajti, ne gre mu v glavo, da bi utegnil kdo delati za skupnost, pa da bi dobička od tega ne hotel. Delo Prešerna, Cankarja in drugih — to ni doumljivo za njihove praktične talente.
In seveda tudi ne, da bi utegnil kdo iti za njimi.
V	teh časih, ko je toliko plačanega in nagrajenega prepričanja na svetu.
Vi zmerjate. Mi pa imamo prav.
„Pohod“ in mi
Že večkrat so nam naši prijatelji zamerili, in zadnjo pot smo prejeli kar tri proteste, čemu da diskutiramo s »Pohodom«, kajti njegove kričeče abotnosti da res ne morejo biti predmet resnega obravnavanja.
Na to odgovarjamo:
Dovoljkrat smo že poudarili, da s »Pohodom«
ne diskutiramo. Kajti diskusija — to je obravnavanje z razlogi in protirazlogi, s tehtanjem dejstev, z logičnim umovanjem. Predpostavlja torej, da so na obeh straneh vsaj neki razlogi, ki jih ne ovrže presojajoči in ocenjujoči razum že na prvi pogled, razlogi torej, glede katerih je vredno govoriti, razlogi, ki slone na umovanju, opazovanju in dejstvih.
Pri »Pohodu« iščeš tega zastonj. On samo trdi. Trdi pa samo, kar je njemu prav. Če je tista trditev še tako daleč od resnice — nič ne de! Če je še tako skregana z zdravo pametjo — prava reč! Računa pač, kolikor je sploh tudi tega sposoben, s tistim zakonom mnoštvene psihologije, da jih bo že nekaj verjelo še takšno neumnost, če jim jo poveš s primerno nacionalno srditim obrazom in če jim jo, na vsa usta kriče, ponavljaš spet in spet.
Prav zadnje naše ukvarjanje z nacionalnimi umskimi pridelki izpričuje to kar najbolj razločno. Saj vendar »Pohod« ni trdil dejansko nič drugega in nič manj, ko da so bili možje, kakor Prešeren in Cankar, duhovno okrepeneli nasproti kakemu Vrazu ali Ilešiču, in c(a na primer Poljaki in Ukrajinci že komaj čakajo, da bi se »stopili« z Rusi v severoslovene — po jugoslovenskem ogledu kakopak in potem v še »obširnejše slovansko občestvo«.
Včasih pa je le koristno, če se na to umsko podrepništvo velikosrbstva malo bolj določno opozori. Da ni to odveč, dokazuje okolnost, da se kljub vsem takim otipljivim neumnostim more še zmeraj jugbslovenarstvo ščeperiti med nami.
In še nekaj: če ne bi bilo »Pohoda«, bi bilo res težko abotnost jugoslovenskega nacionalizma prikazovati v vsej živi resničnosti. Kajti ta življenjska resničnost govori včasih bolj razločno, kakor še tako dolgo umovanje. In kdor je taka naša opozorila bral, je zasledil lahko marsikaj v njih, kar bi bilo sicer ostalo nepovedano.
Prijatelj, Tuma in drugo
Neki naš dopisnik, ki je lahko med vojno zaradi svojega poklica od blizu motril vojno-knji-ževno propagando, je pojasnil v naši predzadnji številki Tumovo zmoto glede naslova zbirke vojne literature, ki se je nahajala v dunajski dvorni knjižnici. Poudaril je pri tem Prijateljeve zasluge za slovensko in slovansko stvar in še opozoril na nehvaležnost, ki jo je žel pri nas za svoje nevarno delo. To nehvaležnost je označil kot »der Dank vom Hanse Osterreich« (hvaležnost avstrijske vladarske hiše), saj je bila habsburška hvaležnost celo med Nemci tako na slabem glasu, da je prišla že v pregovor.
Naš dopisnik je pri tem po pravici domneval, da če že ni vsakemu znan nemški pregovor o habsburški. hvaležnosti, da pa vsaj vsakdo ve, kakšna je ta hvaležnost v resnici bila. In tudi mi nismo
Eričakovali, da bo ta preprosta zadeva rabila še edaj posebne razlage.
Toda tisti dopisnik »Slovenca« (A. G.?), ki vso stvar razpihuje, te tako jasne stvari ni razumel, ko piše:
Zakaj, vprašamo pisca v »Sloveniji«, naj bi bil postal rajni Prijatelj doma v Ljubljani mrk in zagrenjen zaradi čudne zahvale »vom Hause Usterreich«, ko bi mu taka očitna zahvala bila le v čast in ponos?
Kaj naj še rečemo? Nobenega izmed naših bralcev ni, ki bi stvari takoj ob prvem pogledu ne bil pravilno razumel. Zato res ne moremo zameriti svojemu dopisniku, da se mu ne zdi ponavljati take samoobsebnosti. Kar se pa tiče vzrokov Prijateljeve zagrenjenosti, naj se pa »Slovenčev« dopisnik le zanese, da jih mi prav dobro poznamo. In prav v našem listu jih nameravamo opisati natančno, da se bo prav spoznalo, kje je bila zasluga, a seveda tudi, kje so bile samo besede in spletke.
Mali zapiski
Prepovedani letaki.
Državno pravdništvo v Zagrebu je prepovedalo širiti tele letake:
1. »Govor inž. Košutiča«;
2. »Kaj hočemo?« s podpisom »Slovenska zemlja«;
3. »Bračo Hrvati«;
4. »Potlačeni hrvatski narod«;
5. »ITrvatslcoj javnosti grada Karlovca i okolice« ;
6. »Hrvati i Hrvatice«;
7. »Hrvatski sveučilištarci«.
Vsi ti letaki so izšli v Zagrebu.
T ugomer Dravohanac
Ko smo svoje dni, za časa najbolj nacionalnega režima, predstavili slovenskemu svetu Janeza Kranjca iz Naprednega vrha, p. Zadnje govne, ki se je pod pritiskom in vplivom razmer začel pisali Tugomer Dravobanac, so bili nekateri ju-gosloveni kar hudi. Saj je dravobanstvo čez noč postalo »nacionalna svetinja«, ki naj spodrine naše slovensko ime.
Toda časi se spreminjajo. Celo »Jutro« že povzema dravobanstvo s posmehljivim naglasom. In ko se prereka s »Slovencem«, ga imenuje zadnje čase že nekajkrat namesto slovensko kratko in malo dravobansko glasilo.
Prav! Toda, drago »Jutro«, sledu le ne boš zabrisalo za seboj. Ta sled pa vodi v dravobanstvo. lorej v nekaj, kar leži slovenstvu ravno nasproti.
Urednik in izdajatelj: Tone Fajfar v Ljubljani.
NOVA ZALOZBA V LJUBLJANI r z.
z o. z.
KONGRESNI TRG
Priporoča
Ivana Cankarja zbrane spise
20 zvezkov z uvodi in opombami iz. Cankarja
Tl spisi niso samo naš najobširnejši narodni tekst, ampak so najpogumnejša izpoved slovenskega duha
Iz lastne založbe se še posebej priporočajo: F- S. Finžgarjevi zbrani spisi (8 zveskov); Fr. Stele, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih; Stanko Vurnik, Uvod v glasbo; Jak. Kelemina, Literarna veda.
Poseben oddelek za pisarniške potrebščine
Janez Kocmur:
K Tumovim spominom
(Nadaljevanje)
Konec julija ali prve dni avgusta 1916 je prejel Franc Bartl pri Okrajni bolniški blagajni ljubljanski nemško pismo, ki ga navajam v slovenskem prevodu, kolikor se ga še spominjam:
Reichskommission der Krankenkassen Osterreichs.
Wien VI., Mollardgasse 8.
Wien, ? 1916.
Spoštovani gospod!
Obveščam Vas, da me je včeraj povabil k sebi na zaupen razgovor g. minister notranjih zadev princ Hohenlohe. Pri tej priliki mi je naročil, naj mu čim prej sporočim vse želje glede na delavsko zavarovanje, zlasti tiste, s katerimi do sedaj nismo uspeli. V treh ali štirih tednih odide namreč v Karlove Vare, od koder sc več ne vrne kot minister. Prtu! odhodom hoče odrediti, da nadzorovalne oblasti, ne bodo
delule težav.	....	,	,
Spominjam se, da ima tudi tamkajšnja blagajna vec stvari, s katerimi doslej ni uspela. Priporočam Vam, da izr a-bite priliko in takoj potrebno sklenete. I repise teh pošljite s kratkim poročilom tudi meni. da jih z. nasinu in drugimi vred pravočasno sporočim ministru.
Ravnajte, kakor da delate iz lastnega nagiba, o ministrovi vlogi ne pripovedujte nikomur!
Vas nailepše pozdravljam	,
Laurenz Widholz s. r. t. č. predsednik.
To pismo pove mnogo. Enaka zaupna obvestila so dobili opravitelji še nekaterih drugih bolniških blagajn. Tedaj v Avstriji še ni bilo ministrstva za socialno skrbstvo, pa je spadalo socialno zavarovanje v pristojnost ministra za notranje zadeve. Hohenlohe je konec avgusta 1916 v resnici odšel na bolezenski dopust, s katerega se ni več vrnil kot minister.
Omenjena Državna komisija je bila prostovoljna zveza bolniških blagajn vseh vrst. Pripadale so ji blagajne s socialno demokratičnimi upravami, pa tudi mnogih drugih; zato se v medsebojnem občevanju navadno niso posluževali naziva sodrug. Na Kranjskem je poleg ljubljanske bila
včlenjena menda, samo še zagorska bolniška blagajna. Komisiji je tedaj predsedoval Laurenz VVidholz, predsednik Zveze lesnih delavcev in so-cialno-demokratični državni poslanec. Ne bom pa trdil z vso gotovostjo, da se je s Hohenlohejem raz-govarjal in navedeno pismo napisal Widholz; lahko da je to bil dr. Leo Verkauf, poslovodja zveze, ki je svoje dni tudi bil socialno-demokratični poslanec. Naj je bil prvi ali drugi, na stvari to nič ne spreminja.
Trenutno ne morem reči, če je tedaj Bartl že bil načelnik bolniške blagajne, ali še njen uradnik; funkcionar komisije se je bil pač obrnil nanj, ker ga je poznal iz prejšnjega pogostega pismenega občevanja z njim in ga je imel za zanesljivega. Že prej ali šele po spredaj navedenem zasebnem pismu je prejela blagajna sama poziv, naj takoj zaprosi za oprostitev svojih vodilnih nink-cionarjev od vojaške službe, ker se je komisiji posrečilo doseči to ugodnost. Čeprav je oprostitev imela zadeti mene, sem jo odstopil starejšemu Ivanu Mlinarju, ki smo ga podtaknili kot tajnika. Tudi vlogo sem sam napisal.
Ljubljanska Okrajna bol. blagajna je imela dosti zasnov, katerih izvršitev pa je mestni magistrat že v osebnih razgovorih zaviral, d ako n. pr. ustanovitev ambulatorijev, materinske posvetovalnice, kopališča itd., za kar bi bila potrebna posebna zgradba. Tedaj je bila blagajni pod ugodnimi pogoji na ponudbo Žitnikova hiša na voglu Kongresnega trga in Wolfovc. ulice. Pozneje je sicer prišlo prav, da nakup ni bil dovoljen. Enako je bilo s spremembo zastarelih pravil. Baril si je mnogo prizadeval, magistrat in deželna vlada pa sla odbijala že samo zamisel. Niti sklicevanje na tržaška. odobrena po tamkajšnjem cesarskem namestniku Hohenloheju, ni zaleglo.
Prejemši pismo me je Bartl obiskal v vojaški bolnišnici rekoč: »Preberi, molči, pa naredi, ker ti je vse že znano.« Dogovorila sva se, nakar sem se lotil dela: spremembe pravil. Opravil sem stvar v dobrem tednu. Zakaj se je predložitev sklepa o
spremembi na odobrenje zavlekla, da je bil odobril ni odlok izdan šele 16. avgusta, mi m znano, ker sem začel šele leta 19.17. tu pa tam zahajati v blagajno. Pobudo za do tedaj zavirano spremembo je dala vsekakor Državna komisija, odobritev sama pa je bila izdana po praksi, ki jo je bil uvedel Hohenlohe.
Površno presojeno je zadeva precej brezpomembna, vsakdanja. I udi sam sem tako sodil, dokler nisem dobil pogleda v ozadje. Dne 5. oktobra 19.18 sem se zaupno udeležil državne konference bolniških blagajn in strokovnih organizacij v Avstriji, ki je zasedala v veliki dvorani Trgovske in obrtniške zbornice na Dunaju. Poslala me je. bolniška blagajna, čeprav sem bil vojak. Dopust sem si izposloval ne vem več pod kakšno pretvezo. Mojo pozornost je vzbudilo, da je bil za tako zborovanje določen samo en dan, ko so prej trajala vedno tri do pet dni. Odpeljal sem se skrivaj. Za vsak primer sem vzel s seboj sina Ivana in Lojzeta, kakor da gremo na izlet. Nismo stopili v vejaš to dopustniški vlak Benetke—Dunaj—Budimpešta, ki je vozil s hitrostjo brzega vlaka, temveč v prazen živinski voz tovornega vlaka, ki je tudi vozil dopustnike. Tu smo imeli mir, toda vožnja iz Ljubljane do Zidanega mosta je trajala skoraj h, ur! Od tu do Pragerskega s potniškim vlakom, naprej z brzim. V Pragerskem sem se skrivaj preoblekel, ker vojakom uporaba brzih vlakov ni bila dovoljena. Za dečka je bila vožnja do Maribora vprav smrtna vožnja. Naval na vlak je bil v Pragerskem tolik, da nista več mogla v voz, pa sta z več drugimi obvisela zunaj na stopnišču, otovorjena s težkimi nahrbtniki, držeč se v strupenem mrazu samo z levico za kovinasti ročaj ob vratih. Komu1’ 3 še prej ni zdelo, ga je v Pragerskem morala.
se
obiti slutnja bližajočega se razpada monarhije.
jaki vseli narodnosti, z orožjem in brez orozia, vmes ranjenci in begunci; gneča, da bi šivanka
Voj;
ne padla skozi; divje kričanje in razbijanje, tu. pa tam: strel. Že sem ugibal, ali naj se vrnemo. Toda naprej! Ni mi bilo žal.
(Dalje prihodnjič)