SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ANO) LV (49)	17	Cl	0\/I7	1VJ	I A TIRI? 17	BUENOSAIRES
Štev. (N-) 20	V	EjiI^I	lil.	JLj	J.	13	TV	JCj	30	de	mayo	-	30.	maja	1996
PAPEŽ	V	S
Sveta maša se je končala s papeževo zahvalo v slovenščini, nemščini, madžarščini, hrvaščini in poljščini. Ob koncu zadnje od treh osrednjih slovesnosti ob obisku v naši državi pa je sveti oče dejal, da je pogosto že slišal pohvalne besede o Sloveniji, v teh dneh pa se je tudi prepričal o prisrčnosti slovenskega naroda, njegovi globoki veri in ljubezni o Cerkve. Zbranim vernikom je zaželel rast v veri.
Srečanje s kulturniki in znanstveniki
Po končanem evharističnem slavju na mariborskem letališču se je papež Janez Pavel II. napotil v mariborsko stolnico, kjer ga je prav tako burno pozdravila množica ljudi. Blagoslovil je novo fontano miru pred cerkvijo, ki bo pomnik njegovega obiska, v stolnici pa so nanj že čakali predstavniki slovenske kulture in znanosti, ki so se jim pridružili tudi predsednik države Milan Kučan in drugi predstavniki državne oblasti ter številni kardinali, škofi in duhovniki, ki so ga med obiskom ves čas spremljali.
V „Slomškovem mestu" je papeža Janeza Pavla II. najprej pozdravil tamkajšnji škof dr. Franc Kramberger. Slovensko kulturo in znanost pa mu je orisal predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Bernik, ki je kot enega najpomembnejših dosežkov v samostojni Sloveniji navedel avtonomni status obeh univerz ter njuno uspešno prizadevanje za uveljavitev evropskih norm tako pri izboru predavateljev kot pri oblikovanju pedagoško raziskovalnih programov.
V svojem odgovoru je med drugim Janez Pavel II. nanizal vrsto pomembnih slovenskih mož iz sveta kulture in znanosti, med njimi tudi škofa Slomška. Spregovoril je tudi o stiskah sodobnega sveta in dejal, da ozračje tesnobe in nezaupanja v smisel življenja, očitna zbeganost evropske kulture morda terja nov pogled na razmerje med krščanstvom in kulturo, med vero in razumom ter da bo dialog koristil obema, predvsem pa človeku, željnemu bolj pristnega in bolj plodnega življenja.
Ob slovesu je Janez Pavel II. dejal:
„Tej državi in njenim prebivalcem simbolično zapuščam svetilko vere, ki je bila v (Nad. na 2. str.)
Množica Slovencev na hipodromu v Ljubljani med papeževo mašo.
Oltar s papežem , kardinali, škofi in duhovniki v Ljubljani
Poročilo predsednika Zedinjene Slovenije Marjana Loboda
Iskreno se zahvaljujem vsem odbornikom za podana poročila. Iz njih ste si lahko ustvarili približno podobo o delo-vanju Zedinjene Slovenije v poslovni dobi 1995, ki jo danes obravnavamo.
Dovolite mi, da v nekaj besedah delno Povzamem, delno pa dopolnim poročila, ki ste jih pravkar slišali.
Ko smo prevzeli odgovorno mesto v odboru Zedinjene Slovenije prav ob 50-let-nici velikih zgodovinskih dogodkov, ki so globoko pretresli slovenski narod in usodno zaznamovali tudi naše in naših potomcev življenje, smo se zavedali, da delo ne bo lahko. Vendar smo z božjo in vašo pomočjo le uspeli nekaj napraviti in o tem danes Polagamo račune pred vami.
Najvažnejši dogodek pretekle poslovne dobe je bilo pač spominjanje 50-letnice konca druge svetovne vojne, našega begunstva, zavladanje komunistične diktature po končani vojni.
Kljub kratkemu času, ki smo ga imeli na razpolago, mislim, da smo se teh važnih dogodkov primerno spomnili. Naša domobranska proslava na prvo nedeljo v juniju je bila na zavidljivi višini tako po besedilu, kot izvedbi in tudi udeležbi rojakov.
Na prošnjo Pripravljalnega odbora, ki je organiziral spominske svečanosti v Sloveniji, so našo skupnost odlično zastopali trije člani odbora Zedinjene Slovenije: Božidar Fink, ki je govoril na spominski prireditvi v Kočevskem Rogu, lic. Marjan Schiffrer, ki je govoril na počastitvi žrtev v Teharjah in prof. Tine Vivod, ki je govoril na slavnosti v škofovih zavodih v Št. Vidu. Ob množični udeležbi rojakov, ki so se tedaj nahajali v domovini, so slovesno umestili v narodnem Marijinem svetišču na Brezjah kip Lujanske Marije.
Kot je že običajno, so bile letos še posebno skrbno pripravljene domobranske proslave po naših krajevnih domovih.
V okvir spominjanja dogodkov pred 50 leti spadajo tudi bronaste spominske plošče, ki jih je pripravila Zedinjena Slovenija. Na Slovenskem dnevu na Pristavi so jih prevzeli zastopniki vseh naših Domov in jih
potem s primernimi prireditvami namestili v svojih Domovih v spomin in opomin še poznim rodovom o naši zvestobi vrednotam, za katere so umirali naši ljudje doma in v zdomstvu.
Na proslavi Dneva slovenske samostojnosti 24. junija smo podelili odličje Zedinjene Slovenije Rudolfu Smersuju, organizatorju odpora proti komunistični revoluciji v Sloveniji, in Emilu Cofu, po činu najvišjemu dopmobranskemu častniku med nami.
V preteklem letu smo dobili kar nekaj obiskov, različnih značajev in pomenov.
12. junija smo se na povabilo odpravnika poslov veleposlaništva v Buenos Airesu prof. Matjaža Puca udeležili sprejema predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška. Ob tej priložnosti sem mu kot predsednik Zedinjene Slovenije predstavil našo organizirano skupnost in izročil spomenico, v kateri zahtevamo poravnavo krivic in katero je podpisalo v domovini in v izseljenstvu okrog 25.000 rojakov. Spremno pismo so podpisali predsedniki vseh slovenskih Domov v Velikem Buenos Airesu, ki so bili na sprejemu navzoči. Predsednik je pustil med nami zelo negativen vtis, ker te naše vloge kasneje ni nikdar omenil, prav tako ni nič naredil, da bi se v njej izražene zahteve upoštevale.
Od 7. do 30. oktobra nas je obiskal velik dobrotnik slovenskih beguncev v avstrijskih taboriščih pred 50 leti, sedaj pa priznani angleški zgodovinar John Corse-llis. Mnogi znanci iz avstrijskih taborišč so ga pozdravili na sprejemu v Slovenskih hiši, 16. oktobra, pripravili pa smo mu tudi vrsto srečanj po naših Domovih. Pozdravil in nagovoril pa nas je tudi na Slovenskem dnevu, 22. oktobra na Pristavi.
20. oktobra smo pripravili srečanje zastopnikov slovenskih Domov in organizacij z državnim sekretarjem za Slovence po svetu in zamejstvu dr. Petrom Vencljem, ki je prišel na obisk v Argentino. V zanimivem in odkritem razgovoru smo se o marsičem pomenili, kar zadeva naše medsebojne (Nad. na 4. str.)
Sv. oče v Mariboru
Osrednja slovesnost zadnjega dne obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji je bila maša na mariborskem letališču, posvečena predvsem spominu na svetniškega duhovnika in iskrenega rodoljuba škofa Antona Martina Slomška. Slovesnosti se je udeležilo skoraj 100.000 .
Prireditveni prostor je bil okrašen z veliko cvetja, med drugim so iz njega oblikovali slovensko zastavo in zastavo Svetega sedeža, okrog prizorišča so bili postavljeni štirji mlaji, na katerih so visele slovenske zastave, na stranskih odrih pa je bilo poleg drugih nastopajočih tudi več kot 1.300 pevcev. Poleg paviljona, kjer je papežmaševal, so postavili tri za to slovesnost ulite zvonove, na katere so pritrkovali.
Evharistično slavje se je začelo s petjem zbora, med prepevanjem je papež stopil pred oltar in zbrane nagovoril s pozdravom. Temu je sledil pozdrav mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja. Ko je papežu voščil ob njegovem rojstnem dnevu, je množica zaploskala in kar nekaj minut z nogami navdušeno topotala po tleh. Z začetkom maše pa so se verniki umirili in pozorno prisluhnili papeževemu nagovoru. V njem se je obrnil na Marijo in ji izročil Slovenijo, „znamenito deželo v srcu Evrope", v kateri „živi ljudstvo s trdnimi krščanskimi koreninami". Krščanstvo je dalo slovenski kulturi neizbrisno znamenje in najstarejše zapisano besedilo v slovenščini je prav molitev, je dejal papež in navzoče nagovoril tudi v nemškem, madžarskem in hrvaškem jeziku. Papež je s pridigo vse navzoče spet presenetil z izvrstnim znanjem slovenščine. Pri maši pa je obhajal sam približno 100 vernikov, ki so jih vnaprej izbrali v mariborski škofiji.
V Sloveniji je marsikdo pričakoval, da bo papež med bogoslužjem razglasil za blaženega škofa Antona Martina Slomška. Papež je sicer že podpisal dekret, s katerim Kongregacija za beatifikacijo in kanonizacijo sprejme in potrjuje Slomškovo življenjsko svetost, vendar pa ga zaradi pravil beatifikacijskega postopka med mašo še ni uradno razglasil za blaženega. To naj bi se zgodilo v prihodnjih mesecih, saj je ta čas potreben za pregled in potrditev razprave o čudežih.
Papež v Sloveniji
(Nad. s 1. str.)
teh krajih prižgana pred 1250 leti. V vseh stoletjih ta svetilka, kljub dramatičnim spremembam, ni nikoli ugasnila, nasprotno, vzbujala je čustva in pobude, ki so v čast vašim prednikom."
Predsednik Milan Kučan pa je ob slovesu rekel, da smo v teh treh dneh skrbno poslušali besede, ki jih je izrekel ob prihodu in na vseh sreh srečanjih — v Ljubljani, Postojni in Mariboru. Te so vse nas potrdile v prepričanju, da je prava pot tista, ki poudarja skrb za prihodnost, in zanjo združuje vse sile tudi tako, da v medsebojnem spoštovanju in razumevanju umirja spomin na neprijazno in za nekatere nepravično preteklost. Ponovil je tudi svoje trdno prepričanje, da je tako zaželena slovenska narodna sprava mogoča le ob spoštovanju pravice do različnega razumevanja resnice o tej preteklosti in nazadnje izrazil še svoje prepričanje, da bo Sveti sedež tudi v prihodnje naklonjen prizadevanjem naše države za njen notranji mir in uspešno umestitev v evropske povezovalne ustanove. „Mi potrebujemo Evropo, smo njen del, in verjamem, da bi bila Evropa brez nas revnejša in prikrajšana za majhno, a pomembno duhovno, kulturno in gospodarsko sestavino."
Posebno letalo slovenskega letalskega prevoznika je nato z mariborskega letališča poletelo v Rim. Slovo z Janezom Pavlom II., ki so mu bile izkazane najvišje državniške časti, je minilo v enakem vzdušju, kakršno je prevevalo ves njegov tridnevni obisk.
Mislim tudi na Kristusove učence, kot je bil častitljiv Božji služabnik Anton Martin Slomšek, čigar junaške kreposti sem z veseljem priznal in tako odprl pot do skorajšnje beatifikacije. Prav tako imam v mislih Friderika Ireneja Barago, Janeza Gnidovca, Vendelina Vošnjaka, Lojzeta Grozdeta, da omenim le nekatere. Pri srečanjih z njimi so ljudje neposredno začutili Božjo bližino. Kakor v preteklosti tako se mora tudi danes svetost živo in radostno uteleše-vati v življenju. Mnoge slovenske matere in mnogi slovenski očetje so si zaslužili, da so posebej omenjeni v narodni zgodovini, saj so dali pomemben zgled krščanske doslednosti. Svetost je tista prava sila, ki je sposobna spremeniti svet."
Uradni sprejemi
Papež v mariborski stolnici.
Iz-nagovora Janeza Pavla II. v Mariboru
„Če dobro pogledamo, razodeva današnja družba globoko potrebo po svetnikih, po osebah, ki nam radi svoje tesne povezanosti z Bogom morejo na nek način pomagati, da začutimo njegovo navzočnost, in nam posredovati njegove odgovore. Na žalost ni malo mladih in odraslih, ki si napak razlagajo to potrebo in se predajajo mikom okultnega ali pa se obračajo k zvezdam, da bi našli znamenje o lastni usodi. Vraževernost in magija privlačita nemalo oseb, ki iščejo takojšnje in preproste odgovore na zapletene probleme bivanja. Treba se je paziti pred to nevarnostjo. Prav svetniki so za te iskalske duše primerni in zanesljivi vodniki. S privlačno silo svojega zgleda znajo pokazati pot, po kateri je treba hoditi, da bi napredovali v pravi smeri. Ne govorim samo o razglašenih svetnikih.
Tone Mizerit
IX ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Janez Pavel II. in predsednik Kučan.
Papež Janez Pavel II. se je po slovesu od Brezij odpeljal proti rezidenci Grad Brdo, kjer ga je pred vhodom pričakoval, pozdravil in sprejel predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Sprejemu pred rezidenco sta sledila zasebno srečanje in pogovor med gostiteljem in gostom.
Kot se je razvedel, sta se papež in predsednik pogovarjala o sedanjih razmerah v Sloveniji, njenih prizadevanjih za priključitev Evropski zvezi ter odnosih med državo in Cerkvijo v Sloveniji, beseda pa je nanesla tudi na položaj v BiH.
Janez Pavel se je srečal tudi s člani predsednikove družine, nato pa še z dolgo vrsto visokih predstavnikov Republike Slovenije. Z vsakim posebej se je rokoval in spregovoril kakšno besedo. Pomembne slovenske predstavnike — sprejema so se udeležili s soprogami — je papežu predstavil predsednik sam, Janez Pavel II pa je vsakemu izročil priložnostno darilo.
Predstavitveni slovesnosti je sledila predstavitev daril in priložnoste besede ob izmenjavi. Papež je predsedniku Kučanu podaril reliefno podobo prvakov apostolov Petra in Pavla, predsednik pa papežu srebrno oljenko.
Papež Janez Pavel II. se je v soboto zgodaj popoldne v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani sešel s slovenskim vladnim predsednikom. Janez Drnovšek je svetega očeta med pogovorom seznanil z razmerami v Sloveniji, sveti oče pa je Sloveniji izrekel svojo podporo in občudovanje. Janez Pavel II. se je v pogovoru zahvalil za topel sprejem, ki ga doživlja v Sloveniji, in izrazil zadovoljstvo z obiskom.
Janez Drnovšek se je pred tem v Zavodu sv. Stanislava sešel tudi z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Angelom Sodanom. Govorila sta predvsem o razmerju med Cerkvijo v Sloveniji in državo ter pri tem ugotovila, da so številna vprašanja že rešena. Za reševanje nekaterih še spornih vprašanj pa sta menila, da bo potrebna potrpežljivost, razumevanje in strpnost obeh strani. Janez Drnovšek je med pogovorom z državnim tajnikom Svetega sedeža predstavil tudi tiste težave, s katerimi se Slovenija srečuje kot država v prehodu.
Pred dnevi smo praznovali državni praznik 25. Maj, ko je Argentina pričela živeti samostojno. Upajmo, da nam bo spomin na ta dan pomagal, da bomo znali prav ravnati in pomagati Argentini, obenem pa nas tudi pripravil na praznovanje dneva slovenske osamosvojitve, ki se nam približuje.
Težko je pravilno razsojati politične dogodke, kadar je jasno da glavni igralci drame (ali komedije) zahajajo v protislovja. To pot gre enostavno za obrambnega ministra, pa tudi za zunanjega. Predsednik Menem je te dni izjavil, da bo Cami-lion ostal na svojem mestu do leta 1999, to je, do konca svojega mandata. Okoliščine pa napovedujejo, da je ministrovo stališče že nevzdržno. Tudi zunanji minister Di Tella ima rastoče težave, zlasti sedaj, ko se je izkazala popolnoma neuspešna njegova politika do prebivalstva malvinskih otokov.
VPRAŠANJE OBLASTI
Čeprav je res, da v Argentini obstaja predsedniški sistem, kjer je vse osredotočeno okoli predsednikove osebnosti, ni nič manj res, da en sam človek ne more opravljati vseh poslov. Ena od bolezni argentinskega ustroja (bolezen, ki izhaja iz stoletne tradicije „caudillizma") je ta, da se odločitve, pa naj bodo važne ali manjvredne, vedno nanašajo na vodilno osebnost. Peron je to poostril; vojaški režimi so posplošili, Alfonsin se temu ni mogel izogniti, Menem pa se v takem sistemu počutil kot riba v vodi. A to večkrat vodi v para-lizacijo celotnega sistema, ko je ob vsaki figi treba čakati, kaj bo končno odločil predsednik. Izjema temu je gospodarski minister, ki nenehno dela po svoji glavi, in v tem je ena spornih točk za občasna trenja med ministrom in predsednikom.
Kljub temu stanju, si je težko zamisliti,
kako bo predsednik mogel ohraniti Cami-liona še nadaljnja leta, ko imamo na pragu važne spremembe tudi na vojaškem obzorju. Te dni je prišlo do močnih zahtev s strani oboroženih sil češ da vojska sploh ni operativna, ker ji ne zadostujejo fondi, ki so ji po državnem proračunu namenjeni. Seveda je bil predsednikov odgovor popolnoma negativen. Niti centava več, ker ru denarja: oborožene sile se bodo morale prilagoditi gospodarskemu stanju, spremeniti svoj ustroj in s tem doseči operativnost. Seveda pa so tudi mnogi drugi vzroki, ki govore, da je treba izvesti globoke spremembe v njhovem ustroju, jih modernizirati in doseči uspešnost v novih časih in okoliščinah.
A za to celotno spremembo je potrebno priprav, debat, sodelovanja med civilno oblastjo (ministrom) in vojaško (poveljniki), tega pa si je težko zamišljati potem, ko je med poveljniki in ministrom prišlo do izrednega zaostrenega razmerja, zaradi za-deve prodaje orožja Ekvadorju in Hrvaški. Poveljnik letalstva brigadir Paulik je dejansko ministra Camiliona postavil na laž* ko je javno izjavil, da je on osebno ministra posvaril, češ da gre orožje v Ekvador in ne v Venezuelo. Enako je odgovornost zavrgla suhozemska vojska in vso težo preložila na ministrstvo in na osebo Camiliona. Kako naj sedaj mirno sedejo za isto mizo povelj' niki in minister kot da se ni nič zgodilo? Vzdušje bi bilo kaj negativno, zlasti če gre za nadaljnji obstoj in strukturo celotne državne obrambe.
ZNOVA MALVINI
Kar se tiče zunanjega ministra pa je zadeva tudi zapletena. Ves čas svojega delovanja je kancler Di tella vodil svojevrstno politiko do malvinske zadeve. Temelj argentinske politike proti Angliji je bil ne-(Nad. na 6. str.)
Odmevi ob odstavitvi
Svet Liberalne demokracije (LDS) se bo predvidoma sestal prvi teden v juniju in razpravljal o prihodnjih odnosih v koaliciji. Sejo sveta je predlagala poslanska skupina liberalnih demokratov, ki zahteva, da najvišji organ stranke sprejme odločitev o prekinitvi koalicijske pogodbe s krščanskimi demokrati. Odločitev sveta LDS je po internih strankinih aktih za premiera obvezujoča.
V združeni listi socialnih demokratov (ZLSD) so zaskrbljeni zaradi notranjih konfliktov vladajoče koalicije, ki da ni sposobna voditi državnotvome in evropsko usmerjene vladne politike. Tako je v svojem sporočilu za javnost lista utemeljila dejstvo, da je podprla interpelacijo zoper zunanjega ministra Zorana Thalerja.
Zaradi izglasovane interpelacije zoper ministra Thalerja in napoved možnosti razveljavitve koalicijske pogodbe med Slovenskimi krščanskimi demokrati (SKD) in Liberalnimi demokrati Slovenije (LDS), samovolje LDS ter drugih sedanjih in nekdanjih vladnih strank SLS (Slovenske ljudske stranke) ocenjujejo, da so v Sloveniji nastale politične razmere, v kateri ni več mogoče konstruktivno delovati. Po mnenju SLS bi v takšnih razmerah do volitev nastala prevelika škoda na gospodarskem, zakonodajnem in drugih področjih, zato je izvršni odbor SLS prepričan, da bi bilo probleme na teh področjih do volitev mogoče uspešno reševati le z odstopom sedanje vlade in oblikovanjem prehodne tenične vlade, sestavljene iz uglednih strokovnjakov, ki bi
uživali široko politično in javno podporo.
Izvršilni odbor Slovenskih krščanskih demokratov pa je na seji 22. maja od predsednika vlade dr. Janeza Drnovška zahtO" val, da upošteva razrešitev zunanjega ministra ter čimprej opravi posvet za izbiro i*| imenovanje novega zunanjega ministra ah pa zunanje ministrstvo prevzame sam.
Po izjavi izvrševalnega odbora so poslanci SKD z glasovanjem za interpelacij0 glasovali za evropsko usmerjeno zunanjo politiko, takšno politiko pa Slovenski krščanski demokrati pričakujejo tudi od novega zunanjega ministra.
(po STA)
KOMENTAR
Po prvih najavah, kako bo Drnovšek zabrisal SKD iz koalicije in je poslansko skupina LDS sestavila sklep in zahtevo, da svet LDS prekine koalicijsko pogodbo, )e Drnovšek začel stvar umirjati. Ta svet se n° sestane, zdaj ga najavljajo za začetek jun1' ja. Očitno je, da so v slepi ulici in ne ved° čisto natančno, kaj storiti.
Istočasno se miselni premiki dogaja)0 tudi v SKD. Peterle je v imenu stranke z° hteval, da naj ministri za primer, če vrž°F enega od njih iz vlade, že vnaprej podpisi0 odstopne ministrske izjave. Podpisali so ji Janez Dular, Jože Osterc in Andrej §ter' nista pa jih podpisala Igor Umek in Jank° Deželak, torej ministra, ki operirata z narjem.
Od našega dopisnika v Sloveniji, 27. tfFr
ZGODILO SE JE V SLOVENIJI
Premier Janez Drnovšek se je 8. maja v Washingtonu srečal z ameriškim podpredsednikom Alom Gorom, nato pa še z obrambnim ministrom Perryjem. Gore in Drnovšek sta v pogovoru načela predvsem Štiri temeljna vprašanja — približevanje Slovenije zvezi NATO, sodelovanje med Slovenijo in ZDA, približevanje EZ ter odnose s petnajsterico in Italijo, dotaknila pa ste se tudi vprašanja nasledstva nekdanje Jugoslavije. Podpisala sta tudi medvladni sporazum o zaščiti in ohranjanju kulturne dediščine, ki je eden prvih sporazumov nred Slovenijo in ZDA. Drnovšek in Perry Pa sta se posvetila predvsem približevanju Slovenije zvezi NATO in dvostranskemu sodelovanju na obrambnem področju, podpisala pa sta medvladni sporazum o varovanju zaupnih vojaških podatkov, ki omo-goča tudi izmenjavo informacij med obrambnimi silami obeh držav.
Nato se je Drnovšek na povabilo kanadskega premiera Jeana Chretiena mudil na uradnem obisku v Kanadi. Srečal se je bidi s kanadskim zunanjim ministrom in Predsednikom parlamenta. Kanada podpira vključevanje Slovenije v zvezo NATO in v EZ. Premier Drnovšek je odpotoval še v Toronto na srečanje s člani slovenske skupnosti v Kanadi, nato pa v domovino.
V krajši izjavi za STA je poudaril, da je bila v pogovoru z najvišjimi predstavniki Političnega in gospodarskega življenja obeh držav izražena velika podpora prizade-vanjem Slovenije za vključitev v Evropsko zvezo in zvezo NATO. „Obisk v ZDA in Kanadi lahko ocenim z besedami svojih sogovornikov, ameriškega podpredsednika Ala Gorea in kanadskega ministrskega i Predsednika Jeana Chretiena, in sicer, da je Slovenija moderna demokratična in gospodarsko razvita država, ki ima pri svojem razvoju vso njihovo podporo. Tudi ameriški obrambni minister William Perry je posebej poudaril, da je Slovenija pomemben element varnosti in stabilnosti v evropskem prostoru," je povzel premier Drnovšek številna srečanja v obeh državah ter izpostavil, da so potekala v izrazito prijateljskem ozračju.
Nacionalni odbor za referendum „Za-Primo nuklearko" pri Slovenskem ekološkem gibanju je v akciji zbiranja podpisov Za razpis referenduma, ki se je končala 17. Niaja, zbral le 2463 od 40.000 podpisov, kolikor bi jih potreboval za razpis referenduma. To pomeni, da v bližnji prihodnosti ne bo prišlo do razpisa referenduma za Zaprtje nuklearke v Krškem.
Mednarodni posrednik za pravno nasledstvo Nekdanje Jugoslavije sir Arthur Watts, ki mu je to nalogo poveril visoki Predstavnik mednarodne skupnosti za civilni del daytonskega mirovnega sporazuma na območju nekdanje Jugoslavije Carl Bildt, namerava v kratkem obiskati prestolnice vseh petih držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugolavije. Sir Watts naj Bi najprej nameraval obiskati Ljubljano v Ponedeljek 27. maja. Namen teh obiskov so Uyodni pogovori s predstavniki za pravno Nasledstvo vseh petih držav naslednic nekdanje Jugoslavije.
Z dvodnevnega uradnega obiska v BiH, kjer se je sestala z najvišjimi predstavniki vlade in parlamenta, se je 20. maja vrnila slovenska parlamentarna delegacija pod vodstvom predsednika parlamenta Jožefa Školča. Osrednje teme prvega pbiska slovenskih parlamentarcev v BiH po razglasitvi samostojnosti so bile gospodarsko sodelovanje med državama s posebnim Poudarkom na pomoči, ki jo Slovenija iahko nudi BiH, volitve v BiH ter vračanje Beguncev v domovino.
Predsednik slovenske vlade dr. Jane Drnovšek se je v Bruslju s predsednikom Evropske komisije Jacquesom Santerjem 21. maja pogovarjal o procesu nadaljnjega približevanja Slovenije EZ. Santer je po pogovoru poudaril, da po mnenju Evropske komisije ni nobene težave za popis pridru-žitvenega sporazuma s Slovenijo in umik italijanskega dvostranskega problema, ker je Slovenija zagotovila, da bo uresničila špansko kompromisno pobudo in s tem rešila dvostransko vprašanje z Italijo. Dan pozneje se je pogovarjal s predsednikom belgijske vlade Jeanom-Lucom Dehaenom o dvostranskem sodelovanju in vključevanju Slovenije v EZ in NATO. Belgijski premier je v pogovoru izrazil podporo Sloveniji pri njenem vključevanju v EZ in 'NATO.
Nato je v pogovoru z najvišjimi predstavniki, kjer je na 24-urnem uradnem obisku, prejel jasne znake podpore vključevanju Slovenije v Evropsko zvezo in NATO. Drnovškov gostitelj luksemburški premier Jean-Claude Juncker je na časnikarski konferenci po pogovorih izrazil upanje, da bo Slovenija na junijskem sestanku zunanjih ministrov v Luksemburgu podpisala pridružitveni sporazum z zvezo, saj je „čas zrel za podpis".
Po drugi strani pa je ZoranThaler, ki opravlja dolžnost zunanjega ministra, sprejel italijanskega veleposlanika v Sloveniji Massima Spinettija, s katerim sta podrobneje pregledala stanje odnosov med državama. Posebno pozornost pa sta namenila korakom, ki naj bi kmalu pripeljali do podpisa asociacijskega sporazuma Slovenije z Evropsko zvezo.
Državni sekretar v Ministrstvu za zunanje zadeve Peter Vencelj je 22. maja v Budimpešti podpisal protokol o drugi seji mešanega madžarsko-slovenskega odbora za manjšine z zahtevo po odprtju več novih mejnih prehodov ter prekategorizaciji dveh prehodov v mednarodna. Državni sekretar v madžarski vladi Csaba Tabajdi je po srečanju dejal/da so odnosi in sodelovanje na področju manjšinske politike med Slovenijo in Madžarsko zgled za vso Evropo.
Z nagovorom predsednika slovenskega PEN centra Marka Kravosa in okroglo mizo Antigona se je uradno začelo 23. maja na Bledu mednarodno srečanje pisateljev, ki ga že vsa leta prireja slovenski PEN. Prireditev ima letos še poseben pomen, saj slovenski PEN praznuje 70-letnico delovanja. Udeleženci so prišli iz 27 držav. Zbrane je nagovoril tudi minister za kulturo Janez Dular.
Glavna tajnica Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Hilda Tovšak je 23. maja znova potrdila, da bodo ministri iz te stranke v primeru morebitne zamenjave enega od njih ponudili koletivni odstop. Pač pa bodo SKD podprli sveženj gospodarskih ukrepov vlade.
Poslanska skupina Demokratov Slovenije (DSD) je v parlamentarno proceduro vložila predlog zakona o spremembah zakona o ustavnem sodišču, ki prinaša tri pomembne novosti, in sicer potrebno dvotretjinsko večino za izvolitev sodnika ustav-' nega sodišča (sedaj navadna večina); uvedbo obvezne javne predstavitve kandidatov j>red posebnim parlamentarno-strokovnim telesom ter možnost postavitve vprašanja o nazorski opredelitvi kandidatov.
Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Janez Janša je pristojni službi v državnem zboru vložil zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega refe-(Nad. na 6. str.)
ffiteO© 8m l?2M!70j][D3
Svetovni in evropski politiki se že desetletja prizadevajo postaviti temelje Združeni Evropi, Uresničitev napovedujejo šele v novem tisočletju po zbližanju Zahocfe in Srednje Evrope z Vzhodom, Rusijo. Na razvoj bodo nedvomno vplivale volitve v Rusiji. Vprašanje bodoče Združene Evrope je še vedno odprto, premostiti je treba še vedno mnogo političnih in gospodarskih ovir. Teža in vpliv ZDA in Rusije sta |e vedno odločilno jamstvo za uravnovešen je sil in miru v Evropi in tudi na Bližnjem in Daljnem Vzhodu. Nedavni obisk ameriškega predsednika Clintona na Japonskem in sporazum z japonskim predsednikom, da ZDA s svojo moderno oboroženo vojsko zagotavljajo statu quo politike na Daljnem Vzhodu, potrjujejo zaskrbljenost ZDA za uspeh svetovne politike na Balkanu in na Bližnjem Vzhodu.
Da je Zahod dolžan gospodarsko in finančno pomagati državam na Balkanu po 4-letni državljanski vojni, je upravičena zahteva.
Srbski disident Bogdan Bogdanovič — srečen ob trenutnem miru na Blakanu— zatrjuje: „Karadžič je divji, popolnoma arhaični človek." O Hrvaški meni naslednje: „Hrvati o zmagi molčijo, Srbi se nasprotno vdajajo erotičnim zvezam z orožjem. Napravite že vendar konec s temi junaki. Razorožite vse, ki se vdajajo orožju. Miru ne bo brez odločne razorožitve."
Miloševič je za disidenta človek brez idej. Je nacionalist in neoboljševik, Srbija je po Miloševičevi volji duhovno koncentracijsko taborišče.
Bogdanovič zatrjuje med drugim: „V Beogradu potrebujemo Wiesenthala. V Ženevi se je te dni začel proces proti bosan-
skemu Srbu Tadiču, zločincu prve stopnje. Vemo, da ne bo mogoče obsoditi številnih zločincev, nikakor pa ne smemo dopustiti, da živijo mirno. Zavedati se morajo, da jih bomo končno zasledili."
Da Rusija hoče vojaško pomagati Novi Jugoslaviji, ni politična skrivnost, je pa nevarno dejstvo. Politično zmotno je podcenjevati rusko vojaško moč kot bajko zaradi slabih gospodarskih ruskih razmer. Vpliv in prestiž Rusije sta v svetu politično še vedno pomembna. Vpliv ZDA v Rusiji še vedno narašča, prav tako ruski na Daljnem Vzhodu, zlasti na Kitajskem in v Indiji.
Vojaški nastopi NATA oz. ZDA na Balkanu vznemirjajo svetovno javnost. Ne njihova prisotnost, bolj njihova napoved, da se bodo po letu dni umaknili z Balkana. Kdo bo po tej verjetni možnosti preprečil nove spopade med Srbi, Bosanci in Hrvati? V spomin nam roji po glavi izjava Gor-bačeva na obisku v Titovini, da se Rusija ne bo odpovedala pravici dohoda na Jadransko morje.
Na dlani je, da Zahod še vedno računa na sodelovanje ZDA v Evropi — politično in gospodarsko tudi v bivših jugoslovanskih republikah. Rešitev miru na Balkanu je gospodarska pomoč, nikakor pa ne oboroževanje svobodnih držav. Beograjski politiki bi končno morali uvideti, da je v igri današnje politike usoda in svoboda srbskega naroda. Bili bi slepi, če se ne bi zavedali, da ima potrpljenje ZDA svoje meje.
Novim državam se odpirajo možnosti vključiti se v nov svetovni red, v Združeno Evropo. Dokončne meje že obstajajo in skrajni čas je že, da te države pristanejo na politično stvarnost.
Paket vladnih ukrepov
Kot odziv na slabšanje konjukture tako v Sloveniji kot tudi zunaj nje je slovenska vlada 18. maja sprejela paket ukrepov, s katerimi naj bi razbremenili gospodarstvo in povečala njegovo konkurenčnost.
To naj bi vladi uspelo z linearnim znižanjem pripevkov za socialno, varnost, ki jih plačujejo delodajalci za vse zaposlene s sedanjih 42 na 38 odstotkov.
Zaradi znižanja teh prispevkov bo letos v pokojninski in invalidski blagajni zmanjkalo 22 milijard tolarjev, na leto pa približno 40 milijard tolarjev. Približno polovico zneska naj bi bilo v proračunu mogoče privarčevati iz lastnih virov ob obstoječih davčnih stopnjah. Drugo polovico izpada jav* nofinančnih prihodkov pa namerava vlada nadomestiti z novimi davčnimi viri.
Osnovni namen novega davka na izplačane plače je, da velike večine zaposlenih ne obremenjuje z dodatnimi dajatvami. Vsi zaposleni, katerih bruto plače ne presegajo 750.000 tolarjev, bodo namreč obremenjeni z največ tolikšnimi dajatvami kot doslej, medtem ko bruto plače do višine 85.000 tolarjev sploh ne bodo obdavčene. Plače z nad 750.000 tolarji se bodo obdavčile s šestimi odstotki. Ta zakon naj bi veljal od 1. januarja 1998.
Z znižanjem prispevnih stopenj za delodajalce ter sočasno uvedbo progresivnega davka na izplačane plače bo dosežena globalna razbremenitev gospodarstva v višini 1,6 odstotne točjce. Pri tem bo razbremenitev največja v panogah, ki so trenutno v največjih težavah, torej v proizvodnji obutve in galanterije, končnih tekstilnih izdelkov, preje in tkanin, končnih lesnih izdelkov in visoki gradnji.
Novost je tudi zakon o davku na firmo, s katerim namerava vlada obdavčiti vse registrirane firme. Predlog zakona predvideva plačevanje letnih pavšalnih zneskov v višini med 120.000 tolarjev (za delniške družbe), 70.000 tolarjev (za družbe z omejeno odgovornostjo) in 30.000 (za samostojne podjetnike posameznike). Iz tega naslova vlada pričakuje 3,5 do štiri milijarde tolarjev.
Zakon od dobička pravnih oseb namerava vlada spremeniti v delu, ki se nanaša na investicijsko olajšavo, saj želi spodbuditi investicijska gibanja v slovenskem gospodarstvu. Davčna olajšava se z zdajšnjih 20 povečuje na 40 odstotkov.
V paketu predlaganih ukrepov je tudi poseben zakon o zagotovitvi sredstev za obnovo uničenih in poškodovanih odsekov za magistralne in regionalne ceste, s katerim naj bi letos za sanacijo poškodovanih odsekov namenili 2,9 milijarde tolarjev.
Vlada je sprejela tudi predlog rebalansa proračun za leto 1996, s katerim naj bi dohodke državnega proračuna povečali za 25,5 milijarde tolarjev, za tri milijarde tolarjev pa naj bi se povečale tekoče proračunske rezerve, sicer namenjene za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. Te so se izčrpale predvsem s pokritjem stroškov, nastalih ob obisku papeža v Sloveniji, ter s poravnavo obveznosti slovenskega zavarovanja do upokojencev na Hrvaškem.
Paket ukrepov ima strogo protiinflacijski značaj. Gre za kratkoročne ukrepe, usmerjene k doseganju ciljev makroekonomske politike za leto 1996.
(po poročilu STA)
stran 4	SVOBODNA SLOVENIJA	Buenos	Aires,	30.	maja	1996
©BlllQ	S3DQGQDBKB	SOfsJiTBKDDB	’
Polagamo račune
Srednješolskega tečaj ravn. M. Bajuk prof. Neda Vesel Dolenc
V šolskem letu 1995 je obiskovalo tečaj 119 dijakinj in dijakov; razdeljeni so bili v pet letnikov. 1. letnik 22 dijakov; 2. letnik 28 dijakov; 3. letnik 15 dijakov; 4. letnik 20 dijakov in 5. letnik 32 dijakov. Tečaj je imel tudi dve dopisni dijakinji: eno iz San Luisa in eno iz Cordobe.
Ravnateljica tečaja je bila prof. Metka Mizerit. Profesorski zbor so sestavljali sledeči: Milena Ahčin, Frido Beznik, Franci Cukjati, Luka Debevc, prof. Neda Vesel Dolenc, lic. Rok Fink, Stefan Godec, dr. Marko Kremžar, p. dr. Lojze Kukoviča, Marjan Loboda, prof. Alenka Magister, delegat Jože Škerbec, arh. Jure Vombergar in lic. Terezka Prijatelj Žnidar. Tajnica tečaja je bila Alenka Poznič. Profesorjem pa je stal ob strani odbor staršev, ki je prevzel vse izvenšolsko delo.
Tečaj je bil redno skozi vse leto in sicer 20 dni (sobot). Pouk smo kot vedno začeli s sveto mašo. Na zaključni prireditvi smo se poslovili od petega letnika. Najboljši dijaki so dobili knjižne nagrade. Dijaki 1. in 5. letnika, ki imajo predmet Živa beseda, pa so nastopili z recitacijami pod vodstvom predmetnega profesorja Frida Beznika.
Profesorji so poučevali po izdelanih učnih načrtih. Poučevali so naslednje predmete: slovenščino (slovnico in slovstvo) 2 uri v vsakem letniku; verouk vi., 2., 3. in 4. letniku; slovensko zgodovino v 2., 3., 4. in 5. letniku; zemljepis Slovenije v 3. letniku; svetovne nazore v 4. in 5. letniku ter živo besedo v 1. in 5. letniku. Petošolci so pod vodstvom prof. Metke Mizerit pripravili svoj almanah „Z doma in doma" in ga ponesli s seboj v Slovenijo. Tam so ga podarili osebnostim pri sprejemih ter do brotnikom, ki so jih sprejeli in jim poleg staršev omogočili potovanje. Ob zaključku šolskega leta so almanah poklonili tudi profesorjem, kot znak svoje hvaležnosti.
Že peta RAST je julija meseca odpotovala v Slovenijo. Odšli so na svoj abitu-rientski izlet pod vodstvom prof. Alenke Magister in Stanka Jelena. Potovanje so organizirali starši petošolcev. Prepotovali so Slovenijo in jo tudi v polni meri doživeli. Vrnili so se navdušeni nad biseri slovenske zemlje, zatrjevali so, da se čutijo Slovence. Mislimo, da je potovanje uspelo. Gotovo je za njihovo narodno zavest pomebno. Opis in občutke pa smo lahko brali v tedniku Svobodna Slovenija.
Trije člani profesorskega zbora prof. Alenka Magister, Štefan Godec in Luka Debevec so se v letošnjem letu, meseca januarja udeležili III. seminarja učiteljev slovenskega jezika in kulture v Sloveniji, ki ga organizira sekretariat za Slovence po svetu in ministrstvo za šolstvo in šport.
Člani profesorskega zbora so se redno udeleževali tudi vseh drugih dejavnosti Šolskega odseka ZS: sprejem sekretarja za Slovence po svetu dr. Petra Venclja, aktivno sodelovali na L in II. srečanju slovenskih učiteljev in profesorjev v Buenos Airesu. Nekateri pa tudi pri ostalih prireditvah osnovnošolskih tečajev.
Poročilo mladinskega referenta prof. Tine Vivod
Na rednih in izrednih sestankih nam je uspelo ustvariti ekipo srednje in mlajše generacije, v katerq smo priključili tudi Francija Cukjatija in od vsega začetka ugotovili nujnost ekip, ki bi se posvečale mladinski tematiki v vsakem Domu.
Zato smo govorili o „stricih" v vsakem Domu oz. takih ljudeh, ki so mladim dostopni in sprejemljivi. Za take naj bi tudi prirejali posebne sestanke.
Analiza dejanskega stanja pa kaže, da ni povsod mogoče dovolj ljudi pridobiti za to
delo in da je mladina dostikrat prepuščena svoji presoji oz. svoji sreči ali nesreči.
Tu moramo posebej gledati na dejstvo, da ne moremo od mladine zahtevati česar je nismo naučili. Sama kritika ne pelje nikamor. Odbija. Vendar mladina rada sodeluje, če se nekaj dobro organizira in pripravi.
Treba je zahtevati veliko, istočasno pa veliko in dobro organizirati.
Kot nam je bilo naročeno smo izvedli počitniško kolonijo, ki je bila manj obiskovana kot druga leta. Zahvala velja posebej ekipi mladih na čelu z gospo Slabetovo in prof. Karlo Malovrh Jakoš in prof. Francetu Bergantu, nato Zarnikovi Fleleni in Marjanu, Kristjanu in Tonetu Vivodu. Udeležilo se je je 30 otrok.
Že prej smo meseca oktobra izvedli drugi športni dan za naraščajnike iz osnovnih šol v Ramos Mejiji. Navzočih je bilo 134 otrok. Posebna zahvala ge. Saši Omahna, inž. Matjažu Omahna, prof. Karli Jakoš in Veroniki, Kristijanu, Tonetu in Marjanu Vivod ter Heleni in Aleksu Zarnik.
Želeli bi, da se taka srečanja nadaljujejo večkrat na leto, ker to otroke zelo povezuje med seboj, kakor tudi izleti in nastopi.
Izrabili smo priliko uprizoritve spevoigre Miklavž prihaja, ki jo je pripravil Naš dom v San Justu, za prvi formalni stik in izvedbo popisa mladine:
	13 Jo IS lit F D		IS Jo 25 let F D		25 Jo 35 let F D		F+D
Capital	2	3	3	3	7	11	32
Carapachay	4	5	7	2	10	9	37
Slom. dom 32		35	20	21	32	36	176
Slov. vas	24	26	21	18	42	29	160
San Martin 11		2	23	14	26	21	97
Naš dom	35	43	17	16	29	35	175
Pristava	m	16	18	17	21	17	99
Skupaj	fantje in dekletu						776
To število je dopolnjeno z naslovi ter osebnimi podatki. Tako pridemo do realnega števila v krogu Domov, Seveda to ni končno število. Računam, da je vsaj še 20% nedoseženih. Dodati je treba še mladino iz notranjosti dežele.
Za letos pripravljamo nadaljevanje in dopolnjevanje štetja ter sledeče akcije:
Tečaj pod naslovom: Identiteta v kvaliteti. Bo seminar ali študijski dnevi za mladino od 18. leta dalje.
Sodelovanje pri modni reviji 15. junija v Slovenski hiši.
Sodelovanje pri lahkoatletskem turnirju. (prof. Franci Sušnik in sodelavci)
Organizacija športnega dne za naraščajnike in srečanje osmošolcev in prvogim-nazijcev na dvodnevnem taborjenju.
Za sodelovanje pri referatu se posebej zahvalim Jožetu Šenku, ki me nadomešča pri sejah ZS, in ostalim članom za podporo in razumevanje pri sčstankih.
Poročilo tajnice Alenka Poznič
V letošnjem letu se je delo v pisarni vršilo normalno. Za pisarno sta vestno skrbela Mija Markež in Emil Cof.
V začetku leta je društvo imelo 824 članov in članic. V teku leta so pristopili 4 člani, umrlo pa je 12 članov in sicer Santo Novak, Marija Črnugelj, Marija Gabrenja, Rudolf Ribnikar, Ana Božnar, prof. Roman Pavlovčič, Stane Mehle, Maks Osojnik, France Pergar, Frančiška Oberžan, dr. Anton Šimenc in Jože Vklmar, tako da je naše društvo ob koncu leta imelo 816 članov.
Knjižnica in videoteka sta normalno delovali, in v skrbi pisarne je tudi tedensko razpečevanje Svobodne Slovenije.
Glavno delo tajništva je bilo sklicevanje društvenih sej, katerih je bil v preteklem letu 9, in 5 sej medorganizacijskega sveta, pisanje zapisnikov, sprejem in povezava (Nad. na 5. str.)
(Nad. s 1. str.)
odnose. Na Slovenskem dnevu pa je dr. Vencelj zbrane rojake nagovoril. Gb tej priložnosti je tudi izročil zasluženo priznanje Božidarju Finku za velikansko delo, ki ga je opravil kot pooblaščenec zunanjega ministrstva Republike Slovenije, dokler ni bilo v Argentini diplomatskega predstavništva.
Zedinjena Slovenija je med letom morala nekajkrat zavzeti tudi jasno stališče ob raznih dogodkih in izjavah v Sloveniji. Tako smo 24. maja poslali svoje pripombe na izjavo Slovenske škofovske konference, v kateri nas je kar nekaj trditev hudo prizadelo. Prejeli smo odgovor od metropolita dr. Šuštarja v katerem pojasnjuje razloge, ki so jih imeli škofje, ko so pisali izjavo, kar pa našega stališča ni spremenilo.
Od predsednika Slovenske izseljenske matice, dr Janeza Bogataja smo prejeli pismo s povabilom k sodelovanju. Naš odgovor 7. avgusta je bil, da dokler SIM ne spremeni svoje strukture, obžaluje svojega delovanja proti naši skupnosti v preteklih letih in odstrani iz svoje uprave ljudi, ki so služili pod prejšnjim režimom, sodelovanje ni mogoče.
Skupaj z delegatom slovenskih dušnih pastirjev smo podpisali pismo sv. očetu Janezu Pavlu II. v katerem smo ga prosili, naj se ob svojem obisku Slovenije spomni naših mučencev in škofa Gregorija Rožmana, katerega krivična obsodba še ni bila razveljavljena, čeprav se je v zadnjem času pričela revizija njegovega procesa. Ena sramota več za mlado slovensko državo.
Posebno pozornost smo posvečali stikom z argentinsko javnostjo. Iz poročila podpredsdnika dr. Ašiča ste mogli razbrati, da je bilo na tem področju mnogo narejenega. Mnenja smo, da je to delo nujno potrebno nadaljevati in še poglobiti. Zavedamo se, da živimo sredi argentinske družbe v kateri morajo obstajati in napredovati naše skupne ustanove. Njih kulturno in socialno pomembno delo moramo prav predstaviti argentinskim oblastem, pri čemer nam bodo lahko odlično pomagali naši dobri stiki s tukajšnjimi političnimi in upravnimi strukturami.
V preteklem letu smo vzdrževali tesne prijateljske stike z izseljenskim Društvom Slovenija v Svetu v Ljubljani, kateremu predseduje lic. Boštjan Kocmur. Sodelovali smo z njimi pri pripravi obiska Logaškega okteta, ki nas je obiskal oktobra in imel uspešne nastope po vseh naših Domovih in tudi na Slovenskem dnevu na Pristavi.
Za ta uspeh gre zahvala požrtvovalni skupini logaških rojakov, ki so prevzeli nase vso težo organizacije tega obiska. Skupno smo pripravii tudi obisk Lutkovnega gledališča iz Maribora, ki je bil že letos marca. Z njihovo pomočjo so imeli zelo uspešno turnejo po Sloveniji člani Pristavske folklorne skupine in študentje 5. letnika Slovenskega srednješolskega tečaja ,,Ravnatelj Marko Bajuk" - Rast XXIII. I.D.S.V. smo za to lepo sodelovanje hvaležni in upamo, da se bo to v bodoče še poglobilo.
15. septembra smo poslali pozdravno pismo Janezu Puclju, predsedniku zveze slovenskih duhovnikov v Zahodni Evropi ob priliki mednarodne konference Rafaelovih družb v Stični, ko se je obnovila tudi slovenska Rafaelova družba, ki bo nadaljevala delo katoliškega središča za Slovence po svetu, katerega je ustanovil in vodil župnik Janez Rihar. Drugih stikov s to ustanovo še nismo imeli.
Pri Državnem tajništvu za Slovence po
svetu, ki ga vodi dr. Peter Vencelj smo vedno naleteli na polno razumevanje. Z njihovo odločilno pomočjo se je izvedel 2. seminar za učitelje naših slovenskih šol v Sloveniji. Izdatno podporo je prejela Pris-tavska folklorna skupina za svojo turnejo po Sloveniji, prav tako abiturienti RAST XXIII. Tajništvo je tudi podprlo izvedbo kolonije naših šolskih otrok v Hanželiče-vem domu. Upamo, da bomo tako pozitivne odnose z Državnim tajništvom za Slovence po svetu mogli gojiti še naprej, čeprav se sliši, da bo dr. Vencelj v bližnji bodočnosti zapustil njegovo vodstvo.
S Krščansko kulturno zvezo v Celovcu smo tudi imeli nekaj stikov. Na njihov razpis štipendij za šolanje mladinskih organizacijskih delavcev so se odzvali trije naši mladi. KKZ je sodelovala z Izseljenskim društvom Slovenija v svetu pri pripravi potovanja RAST-i in učiteljskega seminarja. Na njihovo priporočilo smo se tudi odločili za obisk Lutkovnega gledališča Maribor.
S slovenskim veleposlaništvom v Buenos Airesu smo imeli lepe prijateljske odnose. Odpravnik poslov prof. Matjaž Puc se je rad udeleževal naših prireditev in vedno z vsem razumevanjem spremljal naše delo. Upamo, da se bo s prihodom veleposlanika dr. Janeza Žgajnarja to sodelovanje še poglobilo v obojestransko korist.
Največjo pozornost smo posvečali stikom z našimi krajevnimi domovi in tudi ostalimi slovenskimi ustanovami v Velikem Buenos Airesu in notranjosti države, v Mendozi in Bariločah. Zedinjena Slovenija je bila po svojih zastopnikih vedno navzoča na prireditvah po naših Domovih. Pri odkritju spomenika v Slovenski vasi velikemu dobrotniku slovenskih naseljencev v Argentini msgr. Janezu Hladniku sem se v imenu Zedinjene Slovenije pridružil teJ slavnosti s primernim nagovorom. M.O-S' je imel redne seje vsaka dva meseca, na katerih smo usklajali naše delovanje in zavzemali stališča do raznih pojavov in problemov. Z velikim zadovoljstvom lahko povem, da trenutno vodijo vse naše Domove predsedniki, ki so bili rojeni v begunstvu ali izseljenstvu. Ta lepa skupina naših mladih organizacijskih delavcev vzorno in prijateljsko sodeluje v okviru M.O.S. To nas lahko upravičeno navdaja z veselim upanjem v obstoj in rast naše skupnosti.
Ob koncu lanskega leta nas je obiskal predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Jože Bernik. Ponovno smo obravnavali možnost ustanovitve argentinske konference SSK. Na zadnji seji M.O.S. smo o tem razpravljali in pred kratkim stn° dostavili vsem odborom Domov pravila SSK v vpogled. Odbor ZS je na svoji zadnji seji sprejel mnenje, da je sedaj primeren čas, da se pristopi k ustanovitvi argentinske konference SSK, posebno še, ker so sedaj v pravilih SSK upoštevani pred časom stavljeni predlogi ZS o možnosti včlanjenja organizacij v SSK, kakor tudi nekatere druge važne spremembe. Pri slučajnosti se bomo o stvari lahko več pomenili.
Zgodovinski referat, ki ga vodi lic. Albin Magister, je že pristopil k delu za Zg°' dovinski zbornik ob 50-letnici Društva Slovencev — Zedinjene Slovenije, ki bo ČeZ ve leti. To delo bo predstavljalo tudi pre' cejšnje finančno breme. Vzpodbudno bi Silo, če bi potrebne fonde zbrali mi sa mi-
Zahvaljujem se vsem sodelavcem in vsem članom za zvesto sodelovanje in P°' moč in se priporočam še za naprej. Hval3 lepa!
Buenos Aires, 30. maja 1996
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 5
W38M&8MX&MM S%i W&8&HM.
NOVICE IZ SLOVENIJE
XYW
OSLO, Norveška — Na Festivalu Eurovision 18. maja je na finalnem tekmovanju ■ned triindvajsetimi pesmimi zmagala ir-ska predstavnica s pesmijo Glas. Slovenijo )e zastopala pevka Regina s pesmijo Dan najlepših sanj, orkestru pa je dirigiral Jože Privšek. Uvrstila se je na enaidvajseto mesto.
LJUBLJANA — Založba Družina je začela objavljati zbirko monografij z naslovom Srednjeveške freske v Sloveniji. Pripravlja jo prof. dr. Janez Hofler s fotografskimi posnetki inž. Marjan Smerketa. V prvi knjigi so gorenjski primeri, v drugi dela s Primorske; okolica Ljubljane zNo-Iranjsko, Dolenjsko in Belo krajino so predstavljene v tretji, vzhodna Sloveniji pa v četrti knjigi. Zbirka je pomembna tudi zato, ker je po mnenju konservatorjev ustavitev propadanja fresk nemogoča in bodo sčasoma izginile (v knjigi so dokumentirane treske, ki jih je pred leti fotografiral Franc Stele, a jih danes ni več).
SLOVENJ GRADEC — Splošna bolnišnica v Slovenj Gradcu je praznovala sto let, odkar so jo ustanovile avstrijske oblasti. Iz okrajne bolnišnice se je razvila v današnjo regionalno bolnišnico s šestimi oddelki (kirurško-travmatološki, interni, ginekološko-porodniški, otroški, urološki oddelek in oddelek za intenzivno terapijo), ki zaposluje 673 ljudi (10 odstotkov je zdravnikov) in ima štiristo postelj. Na leto se v njej zdravi okoli šestnajst tisoč ljudi s koroških občin, iz Šaleške in Savinjske doline. Ob letošnji slavnosti so odprli sodoben endoskopski center in nove prostore za Urološki oddelek.
KOPER — Slutnja Brezmadežne je naslov oljnate slike, delo francoskega slikarja Charlesa Landella. Najprej je bila registrirana v louvrskem muzeju v Parizu, nato jo je Francija leta 1920 izobesila v njenem veleposlaništvu v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je izginila in se pojavila v javnosti kasneje v lasti dveh portoroških Zasebnikov. Zato je Francija vložila tožbo Ua koprskem sodišču in zahtevala vrnitev 9a podlagi raznih mednarodnih konvencij, ki jim pa sodišče ni prisodilo odločilne Veljave. Zato bo slika (sodno zapriseženi izvedenec jo je ocenil v višini 450 tisoč urark) zaenkrat ostala v Sloveniji, Francija Pa ima še možnost pritožbe.
DOBRNA — Stopetdesetletnico župnijske cerkve so proslavili z izdajo knjige Dobrna od škofa A. M. Slomška do obiska Papeža Janeza Pavla II. Knjigo so izročili Papežu, ko je prišel v Maribor. V njej so opisani pomembni dogodki župnije, Slomškova pisma dobrnskem župniku in opisi sakralnih objektov v Dobrni. Posebnost je v
©IMdB atboc? 23
(Nad. s 4. str.)
raznih obiskov, naj omenim samo obisk dr. Petra Venclja, zgodovinarja Johna Corselli-*9/ obisk članov lutkovnega gledališča Ma-r,bor, priprave potovanja učiteljic in profesorjev na 3. seminar v Slovenijo, vabila za Praznovanje Dneva slovenske državnosti, Vabila za Slovenski dan in zahvale. Tako je bilo v preteklem letu prejetih 33 pisem in °dposlanih 209.
Prav tako so izpolnjene vse legalne knjige in so se predstavila vsa pisma za današnji občni zbor. Zahvaljujem se še enkrat Emilu Cofu in Miji Markež za njuno Vestno delo v pisarni.
Blagajniško poročilo cont. Mlilan Miagister
Blagajnik Milan Magister je nato prebral Poročilo o stroških in izdatkih ter o bilanci,
tem, da je to prva cerkev, ki jo je posvetil škof Slomšek. Dobrna je bila kot vikariat ustanovljena leta 1628, pred 165 leti pa je že imela nedeljsko šolo. Z izkupičkom prodaje upajo popraviti freske v cerkvi.
CELJE — Na domačem sejmišču je bil trodnevni mednarodni glasbeni sejem, ki se ga je udeležilo okoli 150 razstavljalcev. Ker je to edinstveni tovrstni sejem v Sloveniji, je služil za predstavitev slovenske glasbene industrije in predstavnikov iz tujine. Kot ena izmed prireditev, ki so bile na sejmu, je bila podelitev najvišjih glasbenih priznanj Zlati petelin 1996. Letos so jih podelili trideset; brez podelitve sta ostali dve kategoriji: za najboljšo rock pevko in za najboljšo video kaseto (zaradi premajhnega števila prijav). Nekaj priznanj: Najboljša pop skupina — Čuki, najboljši pop pevec — Oto Pestner; najboljša pop pevka — Darja Švajger; najboljša narodnozabavna skupina — ansambel Lojzeta Slaka; najboljši rock pevec
— Zoran Predin; najboljša rock skupina — Šank rock; najboljši v skupini folk & etno
— Slovenski oktet; najboljši izvajalec pesmi za otroke — Davor Božič.
LJUBLJANA — Kinološka zveza Slovenije je pripravila 34. razstavo psov vseh pasem Cacib Ljubljana '96. Udeležilo se je je okoli tisoč lastnikov psov iz 14 držav, ki so pripeljali 1200 psov 176 pasem. Prvo nagrado „best in day" je dobil aljaški ma-lamut CH Storm Kloud's Quest for Glory iz Italije, drugo mesto je pripadlo bobtailu CH Lamedzattel Kiss Mi Quick s Hrvaške, tretje pa maltežanu CH Otokar Dani Snežinka iz Slovenije. Razstavo si je v dveh dneh ogledalo osem tisoč obiskovalcev.
LJUBLJANA — Britanski svet v Ljubljani je ugotovil, da je znanje angleščine pri izpitih precej višje od svetovnega povprečja. Tak zaključek so povzeli iz rezultatov izpitov iz angleškega jezika pri Univerzi Cambridge. V decembrskem roku je tretjina slovenskih kandidatov dosegla najvišjo oceno pri izpitu za pridobitev certifikata First Čertificate in English. Neuspešnih je bilo manj kot deset odstotkov kandidatov.
LJUBLJANA — Časnikarka Ljerka Bizilj in poslanka v državnem zboru je pred meseci izstopila iz bloka LDS. Kot neodvisna poslanka sedaj ustanavlja novo stranko — Slovenski forum. Po njenih besedah naj bi stranka bila neodvisna, ideološko neopredeljena (?), usmerjena predvsem v gospodarski razcvet Slovenije.
LJUBLJANA — Umrl je Danilo Bezlaj (rojen 1921), priznan igralec Mestnega gledališča ljubljanskega. Odigral je več kot sto vlog, za katere je med drugim dobil leta 1982 nagrado Prešernovega sklada.
kar je kazalo na zadovoljivo stanje organizacije.
Šolski odbor - France Vitrih
je podal izčrpno poročilo, ki ga bomo zaradi dolžine objavili posebej.
Za konec je predsednik Zedinjene Slovenije Marjan Loboda podal v svojem poročilu splošen pregled ter nekatere načelne ugotovitve ter načrte za delovanje v prihodnosti. Njegov govor prinašamo na uvodnem mestu.
Nadzorni odbor
Član Nadzornega odbora Božidar Fink je odobril vsa poročila ter predlagal njihovo odobritev in se zahvalil za uspešno delovanje.
Prisotni so z glasovanjem vsa poročila odobrili in se odboru Zedinjene Slovenije zahvalili s ploskanjem.
SLOVENCI V ARGENTINI
©(3o ©GdMtoOo©
©OGlDO V7
V nedeljo, 5. maja, je bil lep in topel jesenski dan, ki je pripomogel, da se je veliko rojakov iz okolice, pa tudi rojakov iz drugih krajev, zbralo v dopoldanskih urah na dvorišču Doma.
Ob napovedani uri je napovedovalec po zvočniku povabil vse navzoče, naj se zberejo okoli jambora na igrišču, kjer so bili že zbrani šolski otroci z učiteljicami. Ob zvoku argentinske in slovenske himne sta bili dvignjeni zastavi, nato je napovedovalec prebral pismo veleposlanika dr. Janeza Žgajnarja, v katerem se opravičuje, da se zaradi zadržanosti ne more udeležiti našega slavja, da se bomo pač srečali ob drugi priliki, pooblašča pa prof. Matjaža Puca, da zastopa veleposlaništvo na tem slavju. Predsednik Doma Franci Korošec je nato izrekel pozdravne besede vsem, posebno prof. M. Pucu, predsedniku Zedinjene Slovenije Marjanu Lobodu; pozdravil je tudi vse predsednike in zastopnike drugih Domov in ustanov. V kratkih besedah je podal pomen današnje proslave in namen Doma, predvsem prizadevanje za ohranitev slovenstva v tujini.
V napolnjeni dvorani se je potem vršila sv. maša, katero je ob somaševanju Francija Cukjatija daroval vodja slovenskih dušnih pastirjev Jože Škerbec, ki je imel lep priložnostni nagovor. Med mašo so peli gostje iz Slovenije, deloma pa je bilo ljudsko petje, ki ga je spremljal na orglah Janez Žnidar.
Po končani maši se je dvorana spremenila v obednico, kjer so bili navzoči po stari navadi lepo postreženi z domačim kosilom. V medsebojnem pogovoru, v prijetni senci na dvorišču, je vse prehitro minil čas, ko se je zopet napolnila dvorana in se
je začel kulturni program, katerega je vodila kulturna referentka Anica Klemen.
Šolski otroci so pod vodstvom prof. Helene Žnidar Fink korajžno zapeli tri najljubše Slomškove pesmi in recitirali iz njegovih domoljubnih besedil. Na oder je bil povabljen inž. Jernej Dobovšek, ki je kot govornik dneva podal tehtne misli. (Govor je bil objavljen že v prejšnji številki našega lista). Za lepe in vzpodbudne besede so ga navzoči nagradili s ploskanjem. Sledil je nastop domače folklorne skupine, ki že nekaj let vadijo in z našo folkloro nastopajo tudi v argentinskem okolju v zvezi s skupinami drugih narodov in tako častno zastopajo našo domovino Slovenijo. V belokranjskih narodnih nošah so lepo izvajali več plesov s tega dela Slovenije. Navzoči so jih nagradili z navdušenim priznanjem. Za tem so se na odru pojavili gostje, kvintet „Sonček" iz Postojne, katere je predstavil njihov spremljevalec časnikar Zvone Žigon, stari znanec v Argentini, podal na kratko zgodovino zbora, napovedoval posamezne pesmi in izvor besedila. Za prijetne in ubrane glasove, tudi zahtevne, so jih navzoči nagradili z močnim ploskanjem, tako da so morali pesmi ponavljati še in še; višek navdušenja pa je bil, ko so pevci zapeli pesem Slovenec sem, Slovenec čem ostati.
Po kratkem odmoru so se nato predstavili na odru člani Slovenskega instrumentalnega ansambla, ki so najprej izvajali nekaj novih uglašenih melodij. Spored kulturnega programa se je nato spremenil v zabavni del in se je zavlekel še pozno v noč, dokler se niso številni in zadovoljni rojaki začeli razhajati.
dar.
Lahkoatletski turnir
v La Salle
Po petih letih je zopet zaživelo v nas, mladih dekletih in fantih, zanimanje za tekmovanja, ki obsegajo lahko atletiko. Pričeli smo z daritvijo sv. maše. Maševal je naš duhovni vodja France Cukjati. Bogu smo se priporočili za ta dan, ga prosili za medsebojno razumevanje, za čisto tekmovanje in medsebojno sodelovanje. Pri sveti daritvi je najstarejši tekomovalec Štefan Burja iz Slovenske vasi prosil za rajnega prijatelja Štefana Kavčiča, ki je vsa leta tekmoval na tem turnirju, da bi ga ohranili v spominu in zanj molili.
Po maši so se tekmovalci že pripravljali za tekme. Pod vodstvom prof. Francija Sušnika so se po že določenem urniku pričele tekme. Slovenska mladina je tako lahko pokazala svoje fizične zmožnosti v teku, v skoku v višino, v skoku v daljavo, v metu krogle, štafeti, v metu diska in v metu ko-pja.
Ob toplem dnevu in prijateljskem vzdušju so se počasi pričeli prikazovati prvi izidi raznih tekem, da je tako medsebojni boj za boljša mesta postajal vedno bolj zanimiv. Prišli so tekmovalci iz Slovenski vasi v Lanusu, Ramos Mejije, San Martina, Ca-rapachaya, Castelarja in San Justa. Kdor ni želel tekmovati, je imel priliko pridobiti nove prijatelje, vpraševati za izide raznih tekem, govoriti o tehnikah raznih tekem, dobiti se s starimi prijatelji, „rukati" za svoj Dom kakor je bilo mogoče, čestitati zmagovalcem in jim želeti še boljše.
Ob pol šestih pa je prišel zelo pričakovani del turnirja: razdelitev pokalov. Zbralo se je kar precej ljudi. Pričeli smo formalni del z argentinsko himno zaradi praznika, poslušali smo besede našega duhovnega vodja, nato pa sta Olga Bohinc in Tone Cerar pričela razglašati zmagovalce turnirja ob močnem in navdušenem ploskanju in krikih Domov, tako da smo res vsi videli, kako je bilo potrebno, da smo znova pričeli s takimi tekmovanji med slovensko mladino. To nam je tudi potrdil najstarejši tekmovalec Štefan Burja.
Zahvaljujemo se predvsem Franciju Cu-kjatiju za daritev svete maše, športnikom osrednjega odbora SDO in SFZ in vsem, ki ste na katerikoli način pripomogli, da je bil ta dan res dan tekmovanja in medsebojnega prijateljstva. Prosimo Boga, da bi tudi v športu pokazali, da smo kristjani in da bi bil šport še naprej ena od številnih družabnih prireditev, ki omogoča stik med dekleti in fanti vseh Domov. Hvala lepa in tako naprej!	V.	M.
PORTOROŽ — Na simpoziju o sistemu zdravstvenega varstva v Sloveniji je dr. Dušan Keber z Inštituta za gerontologijo povedal, da gre povprečno Slovenec na leto 7-krat k zdravniku, umre pa (tudi v povprečju) pri 69. letih. Ti podatki naj bi kazali na nizko učinkovitost zdravstvenega varstva, saj gre šved le trikrat na leto k zdravniku, večina Evropejcev pa umre kasneje.
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
- Tel.: 651-2500 / 651-2335
ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
- 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Tel. 441-1264 /1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N 3545-82 Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumžn 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2s B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319. FOTOGRAF
Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in FL Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše)
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
IZ DOGAJANJA V ARGENTINI
(Nad. z 2. str.)
nehen pritisk v okviru Organizacije združenih narodov v sklopu komisije za dekolonizacijo. To se je pojačilo po vojni leta 1982. Odkar je Menemova vlada znova vzpostavila diplomatske stike z Anglijo, je kar opustila to vsakoletno nastopanje in borbo za čim večje število glasov pri ZN.
Minister Di Tella je, po pristanku predsednika, vodil takoimenovano „politiko vabljivosti" do Kelperjev (prebivalcev otočja), smatrajoč, da je to najboljši postopek. Medtem pa so z Anglijo podpisali razne pogodbe glede ribolova v južnem vodovju in vodili tudi pogajanja glede petrolejske politke. Po stari navadi so si seveda Angleži mnogokrat stvari naredili po svoje, se kaj malo ozirali na argentinske interese in želje; a to ni spremenilo politike argentinskega zunanjega ministrstva.
V vso zadevo pa se je vrinil nov činitelj: Kelperji so se gospodarsko vedno bolj osa-mosvojevali od Londona. Nekaj ukrepov glede ribolova jim je naneslo lep gospodarski dobiček, in sedaj je prišel na vrsto petrolej. Vzporedno pa so pričeli postopek, da pri Organizaciji ZN zahtevajo pravico do samoodločbe. Od tu pa do samostojne države ni daleč. S tem pa bi splavale po vodi vse argentinske sanje suverenosti nad otočjem. Seveda je to tudi jasen dokaz, da „politika vabljivosti" ni rodila nikakega uspeha. In nastane vprašanje, če isti mi-
V nedeljo, 2. junija, v Slovenski hiši
DOMOBRANSKA SPOMINSKA PROSLAVA
ob 16. uri: koncelebrirana sv. maša —
poje Mladinski pevski zbor iz San Justa
po maši položitev venca in poklon pred spomenikom padlih
v dvorani: slavnostna akademija: govori arh. Marjan Eiletz sodelujejo: recitatorji in mladinski moški zbor
Sobota, 15. junija
AIODJSJA REVIJA
V SLOVENSKI HISI ob 20. uri
Prireja Zvezni odbor SDO-SFZ Su Gala - Ido Caldana - Bebelu - Axis - Bogani - Eri Sol - Maria
SPZ GALLUS
iskreno vabi na
KONCERT DOMOLJUBNIH PESMI
V soboto, 22. junija, ob 20.15	Dvorana	Slovenske	hiše
Vstopnice po $ 8.- in $ 5-
Za mladinska srečanja in debate, ki jih pripravljata mladinski odsek ZS in vodstvo mladinskih organizacij,
VABIMO SLOVENSKE STROKOVNJAKE.
Naprošamo slovenske moči, da posredujejo mladini znanje in izkustva na sledečih področjih: • Morala, vera, etika- kritični pogledi in tokovi. • Mamila in drugi begi. • Politika: odnos in odgovornost kot kristjani. • Etiketa: medsebojni odnosi, družabni nastop. • Ekologija in spoštovanje narave. • Manjšinske narodne skupnosti vs. slovenska skupnost. • Orientacija pri izbiri poklica, študij, zaposlitev. • Informacija vs. formacija.
Če želite sodelovati, pokličite na tel. 627-4242 - Vivod, ali 651-5354 - Hribar.
ZGODILO SE JE.
(Nad. s 3. str.)
renduma za večinski volilni sistem, za katero je SDS zbrala 43.710 podpisov volilcev.
do za razstavo je namreč dal tedanji pred-
sednik vlade Lojze Peterle ob svojem prvem obisku na Češkem.
Slovenski in češki predsednik Milan Kučan in Vaclav Havel sta 23. maja na južnih vrtovih gradu Hradčani odprla razstavo Jože Plečnik — Arhitektura za novo demokracijo. Češki predsednik je v nagovoru dejal, da bo umetniško in duhovno bogastvo Jožeta Plečnika še enkrat doživelo javno pozornost, ki jo zasluži, predsednik Kučan pa je med drugim poudaril, da je v Plečnikovem delu, ki je tokrat na ogled, treba prepoznati arhitekta kot velikega Slovenca in svetovljana. Dopoldne se je Kučan srečal s češkim kolegom Havlom.
Odprtja razstave se je udeležil na povabilo češkega predsednika Vaclava Havla tudi predsednik SKD Lojze Peterle. Pobu-
Predsednik republike Slovenije Milan Kučan je podelil državno odlikovanje Častni znak svobode republike Slovenije dr. Maksimilijanu Jezerniku, ki že 30 let opravlja službo ravnatelja Papeškega slovenskega zavoda v Rimu. Predsednik je odlikovanje podelil za Jezernikove zasluge v dobro Slovencem na tujem, še posebej v Rimu, ter za njegov prispevek k mednarodnemu uveljavljanju republike Slovenije. Dr. Jezernik je med drugim tudi ustanovitelj Slovenske teološke akademije v Rimu in Društva Slomšek, ki povezuje Slovence v Rimu, ter postulator v postopku za proglasitev Slomška za blaženega.
(po STA)
ESLOVENIA LIBRE
''■■■<{> jČ	?v	»I«*v***	'-',v	v*
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaction y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N- 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
C
Čeke na ime „Eslovenia Libre"
D
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires
SoBOTA, 1. junija:
Slovenski srednješolski tečaj v Slovenski hiši.
NEDELJA, 2. junija:
Spominska proslava žrtev revolucije v Slovenski hiši.
SREDA, 5. junija:
Redni sestanek ZSMŽ in domobranska proslava.
SOBOTA, 15. junija:
Slovenski srednješolski tečaj v Slovenski hiši.
SOBOTA, 22. junija:
Koncert SPZ Gallus v Slovenski hiši-Slovenski srednješolski tečaj v Slivenski hiši.
SOBOTA, 29. junija:
Praznik slovenske državnosti venski hiši.
SOBOTA, 6. julija:
Slovenski srednješolski tečaj venski hiši.
NEDELJA, 7. julija:
Koline v Hladnikovem domu venski vasi. Pričetek ob 12.30 uri. SOBOTA, 20. julija:
Slovenski srednješolski tečaj venski hiši.
Slo-
Slo"
Slo-
Slo"
mm
nister lahko vodi kako drugačno politiko.
Zaenkrat so zamenjali argentinskega predstavnika pri Organizaciji združenih narodov. Na to mesto je bil poslan dosedanji podkancler Petrella, gotovo eden najbolj zmožnih diplomatov.
Znova so pričeli iskati zaslombo latinskoameriških „bratov" za široko akcijo nabiranja glasov, da zavrejo postopek Kelperjev. A latinskoameriška fronta je nekoliko zrahljana, zaradi že tolikokrat omenjene zadeve prodaje orožja.
Spričo teh dejstev, je pač težko, da se izpolni predsednikova trditev, da v vladi ne bo sprememb do leta 1999. Treba je močnejše ekipe, potrebujejo pa tudi nekaj spravnih kozlov...
t
/z smrti gremo v poveličanje (Lk 24, 26/-
Prijateljem in znancem sporočam, da je 10. maja pri 82 letih umrla v Ciudadeli naša mati
Ivanka Lavrenčič roj. Ilc
Počiva na božji njivi Villegas v San Justu. Vsem, ki ste ji bili v življenju dobri, jo v dolgi bolezni obiskovali, jo kropili in zanjo molili ali jo spremili k pogrebu, se prisrčno zahvalim. Posebej se zahvaljujem župniku Tonetu Bidovcu za prinašanje obhajila in delegatu Jožetu Škerbcu za duhovno oskrbo in pogrebno opravilo.
Pokojno mamo priporočamo v molitev in blag spomin.
Žalujoči: sin Tone,
sestra Helena por. Krčelič z družino,
brat France z družino,
brat Tone, duhovnik v Belgiji,
sestra Marija
Buenos Aires, Ajdovščina, Ribnica, Bruxelles, Crkvenica
m