Teio VI., šiev. 101, Celle, četrfek 4&* seEHembra ?W4. Poštnlna platans u 0ßtov!ßl. i^^^H^H^E ^HIB^^^^^I^^^^B^K ^^^^^I^K u^^^^^^^B ^KIBBBK^ SK fl^BBH^B ^^^^^B^^ft. S^^^^^^^l ' i^^^^^^^^B ^^^^I^^B ^^^^^H^B ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^L * ^^^^IB^K ,^^^^^^^^ft Stane letno 84 Din, mesečno 7 Din, za Inozetnstvo 240 Din. Qglasl se ratunajo po tarifu. Pri večkratnem oglašanju popust. if»i&*Gb.rm.*sv.x\m fctewKUtck t DIn. Izlistfa VKSBK toreti« tetxteK in «obofo. iKr«?ief>'v RaČun pri poStnem ček. ZHVOCJU št. 10.666. Spomeni'ri ustrEtienim bratom Čehosloiiattom v KrapjBBcu. Koncem soptombra t. 1. se odkri- je sponiciiik Vt bratoni ('lehoslovakorn, ki so bili meseca .junija 1918. ustrolje- ni v Kragujevcu. Justificirani so bili, ker so po šestdnevnem gladovanju za- htevali, da se jim da kruha. Neki vecer meseca junija se je podal narednik 71. avstro-ogrskega pespolka Andrej Bala v hotel »Takova«, kjer se je na- hajala oficirska. menaza, in pro.sil, da mu da jo nekaj ostankov, kor nima ni- eesar jesti. Pri mizi, ki je bila oblože- na z raznimi jostvinaini, so sedeli av- stro-ogrski oficirji v via jenem stan.jti in so nalivali s .Sampanjeem. Umevno, da je posiul Uala, ko je videl ta prizor, ogoreen. Vrnil SP je v vojasnico in po- vodal svojira tovarišein, kar je videl. Dojj/ovorili so so. da se podajo v oficir- sko meiKMŽo in pvosijo kruha. Ko so prišli v navedeni hotel, so jih častniki sprejeli z golimi sabljami in jih pričeli biti. Üez nekoliko časa se je zbr'al na ulici vos polk in nastalo je streljan.'o, ki se je razširilona vse uli- ce incsta. Žal, da so ostali Cohoslovuki v nianišiiii in se morali uinakniti. Po- lovili so 44 Čehoslovakov, med njimi narednika Halo; ostali so se skrili v gozdove, karnor so jim nosili hrano uaši Šumadijci, in sicer ves ras do osvobojenja. .* SoöVin dni po \ Stanovljansko po- lje«. Ves Kragujovac je moral tja, kjer se mu je midil st rasen prizor. 44 bra- tpv Čehoslovakuv je stalo drug poles dfug'^'i z narednikom Palo na oe!u. Na dar.o povelje je padlo 88 strelov in 44 bratov Cehoslovakov se je zru- »šilo v jaine. ki so bile izkopane. Ljnd- stvo, ki je moralo lernn zalostnenm do- godku prisostvovati. je glasno zaihtelo. Obsojencem so hoteli prod usmr- titvijo zavozati oci, kar so pa vsi od- klon.ili. Pokojni l'ala je v/kliknil: Lo nbijajte nas, razbojniki. loda za nami so Slovani in slavna srbska vojska, ki nas bode osvotila!«.- Po stirih üio.sfcih je vkorakala v Ki-a,ßnjovao srhska vojska, in bratje Cehoslovaki, ki so se skrivali po go- zclovih, so vstopili v njene vrste. KragnjcH'cani so osnovali že pro- šlo leto odbor za spornenik ustreljenim bvatom Ochoslovakom. Spomenik je *lo male.ya gotov in se odkrije koncern tega mesca. Pred skiieanjem parlamesnta. Zakon o korupcii«, — Dc*. MaČek in Predawec v Eeogradu Pov»*dteik kf»alja in kraljicr. Bcoynxl, 3. septembra. Panes do- polrlne je postalo v Beogradu zelo ži- vahno. Prispelo je več poslancev in demokratski kh:b je imel danes dop. ob 11. dve uri trajajoco sejo, na kateri. se je odino razpravljalo o vpra.šanju preniešrenja in discipliniranja neka- terih uradnikov, o katerih so prišle na klub prifožbe, da so bili strankarsko kormnpirčmi. V pravosodnem mini- strstvu se je danes sestala posebna ko- misija, ki ima naloj;o proučiti naert zakona o korupciji. Do 12. t. m. se mo- rn jo zakljnčiti raz|)rave o načrlu za- kona o kompr-iji, nakar bo vlada na- crt predložil;: Xarodni skupsrini. Ka- kor se v pariainen tarn ih krogih zatr- juje, se sklice Narodna skupščina za 1.5. t. m. na kratko zasedanje. Ob tej priliki se bodo izvrsile nove volitvo v posamezne .sknpscinske odbore. Bfiograd, 3. septembra. V Boo- grad sta prispela. danes podpredsedni- ka HRSS, dr. Maček in Predavec. Sto- pila sta takoj v sfik s clani vlado, da se izvedejo imenovanja jxilitic-nih uradnikov na iirvatskem in v Slavo- niji v smislu radidevskih zahlev. Beoqrad, 3. septembra. Kralj in kr.'iljiea se najbrž v pondoljek vrnota v Beograd. Jufyejslovawjslrci-italiianski sestanek v Benetkali» Him, 3. po])!embra. 15. septembra se setaneta v Benetkah jiißoslovanska in italijanska delo^acija, da razprav- Ij.-Ua o st» n'»rosenih dopolnilnih vpra- šanjih, ki se ticojo konrno izvršitve i-e- skeg-t sporazuma. Kakor se zatrjuje, se bodo na tem sestankn obravnavala (iidi važna obnjejna vprašanja. ki jih vsebuje osem protokofov. •"taili^irtsk«* po^fsjflo Ju^os-awi^ i^jalo»? Ijeroo. If im, 3. septembra. Kakor javlja- jo nekalcri listi i>; dobro informiranih krogtov, se je italijansko posojilo J\i- j goslaviji v ziH^kii 'i-00 milijonov lir do- fiuitivno izjaloxilo. Beoj.rraj.ska vlada je sy)oroixila banonemu konzorciju, ki j-.» hotel dati posojilo, da so pogoji pre- tožki, ker dobi Jusoslavija, slifno po- sojilo v Aruoriki ali Angliji >iod inno- ,uo ugodncjširui poftoji. PofltC^iTTtJk AntonF|evic ostan« v Rimu. Bim, 3. seplenibra. Kakor poro- ("•:•!jo jz diplorna.tskih krogov, ostane ju- ;roslova.nski poslanik v Rimu, Antoni- jevič še nadalje na svojeni mestu in ne ho odpoklican, kakor so to poroeali nekatori jugoslovanski listi. Poslanik Antonijevir je pc zatrdilu diplomatov zolo mnogo pripomogel k izboljšanju niedsobojnih mlnošajev med Iialijo in Jugoslav]jo V üeogradu priznavajo, <]-; je prisotnosl, poslanika Antonijevi- i'a v Rimu v tem easu absoliitno pn- trebna. A '»tr'i^k^ parlam^int ^ izgonu Hemcev ix JUQO^.I >.vije. Dimaj, 3. septembra. Nemskona- cijonalni poslaru!c Greiler je sta.vil na dana.snji seji avstrijskega parlamenta na zun.iTijecrn rninistra interpelacijo o izgouu Nomcev iz Jugoslavije. Zuna- nji minister je odgovoril, da ho poseb- na avstrijska deleg.'jcija skusala rešiti to vprašanjo ])fi heograjski vladi. Odkritju spomenika bodo priso- stvovali: eeškoslovaška in nasa vlada, predstavniki vseh zavezniskih drzav in vsa ^nmadija. Clarissa t>oraa v sredo 3. syntembra Zagrrb : 6 95 ZAfUiEBSKA BOUZA. Dunaj: 0.1070--0.1090. Milan. 3.385--3.415. London. 3^.55—346.55. Nev.york- 7ö.K>—77.16. Pariz: 4.15-120. Praga: 2.2895—2.3195. < Ai rih. 14.455—4.555. RüRdidotnQ lists Narßdnegs bloko za abJSinshe volitvs D msstu Gelju. (Vložena v sredo, dne 3. septembra ob 9. kot prva). Odbor niki: 1. Dr. Juro Ilrašovee, odvetnik. 2. Gobec Dragotin, knjigovodja. 3. Franc Leskovšek, trgovec. i 4. Dr. Ernest Kalan, odvetnik. 5. Dr. Anton Bozie, odvetnik. ß. Ivan Rebek, tovarnar. 7. Dr. Rudolf Dobovisek, odv. kan- didat. 8. Dr. Alojzij Goriran, odvetnik. 9. Ivan Prekoršek, upravitelj bolnice. 10. Franc Mravljak, profesor. 11. Stefan Ferant, urar. 12. Albin Marric*, arhivar upr. .sod. 13. Janko Vranjek, pristav. M. Tvan Ravnikar, trgovec. 15. Ivan Bizjak, krojaški mojster. 16. Ivan Kavs, brzojavni niojster. 17. Franjo Strupi. trgovoc. 18. Janko Lesnicar, fajnik Zadružne Zveze. 19. Dr. Martin Mus. drž. pi'a\duik. 20. .losko Pire, trgovski pomoe.nik. 21. T Jidvik Seliyek. krojaški niojster. 22. Ivan Pilko. sprovodnik. 23. Drag.o Siver. trgovo.e. 2'K Josip Majdie, gostilnicar. 25. Anton Koren, drž. redar v p. 2ß. Makso Vv'iMller-. uritelj. 27. David Modi«-, sodni oficijal v p. 28. Josip Borlak, trgovec. 29. .Mirko Clruden. haneni ra\na(eU. 30. Fraijc \'if?iii;rri, rirž. redar v p. 31. Milan Thaler. h\. inžener. 32. l^ra.nc; Vosrlar. nadueitelj. '•'>'•). Jurij Saue hranjeveo. Nawestniki: ' t. Martin Mastnak, profesor. 2. Janko Cerjrol, postni poduradnik. 3. Ludvik Pe.tek, trgovec. 4. Joško Bizjak, nadueitelj. 5. Anton Perie. drž. redar v |). (>. Stiglic st. Matija, nadpostar. 7. Anton flvahte, daveni upravitelj. 8. Josip Benkoe, brzojavni mojslor. 9. Rudolf Stermeeki. trgovec. 10. Ivan Krajnc, knjigovodja. 11. Gregor flerkvenik, hrzojavni inoj- skr. 12. Andre.i Arh, preglednik sin. straže. 13. Franjo Dolžan. kleparski niojster. 14. Blaž Jagodic. hrzojavni niojster. 15. Franc Rabzelj. sodni sluga. Mi. Karol Pajk, trgovec. 17. hau Mezuarič, poštni poduradnik. 18. Ivan Gaišper, invalid. li). Antun llobek, gostilnirar. Dr. Fr. Mohorič: Iz krajino klopotcov. (Dalje.) IV. Že dolgo je bila želja krajanov iz Slovenskih goric, sezna.niti širšo do- movino s ]iosehnostnii Slovenskih go- rie. Pnklicana. v to svrJso je bila m"or- da na.ib'»lj •'•/''•'(<'•^-" tuxrtnoxf. Kvajin- ske slike, lU.iozil.ia hi se našla v JSlovun- skih goi-ic-ah naravnost sijajna. Hribi in dolino v svojem živem zelenju, v menjajocern se solncu in senci, dajejo naravnost veleslikovite prizore, ki hi mogli bili orava sin st zavzeU'Jtni ;n vešcenm čopiču. Iz pregleda in ruzgloda. ki ga d;'- je kaka gos]»odujoc'a višiea*, se vidi vinog.rad za. vinogradom, celo velikan- sko morje samih zelenih vinogradov*), *) Jwuzalem, kjer sladko vince raste, Gorica sem in tja, Gorica sem in tja, Gorica sem in tja! po vrheh in pobočjih, na severni in od- sojni strani se inenjajočih z živiini manjširni in vecjimi bujnimi bukovimi gozdovi. \Ä' tu in tain se vidi navmes borovje (rdeči bor), redkeje skupina mecesnov, pač ])a povečkrat ]iosamez- ne veiiko smreke ali skupine smrek. Vrh hrihov in grebenov se ponašajo '•inogra.jski hrarnovi: slcromne losene. <; s.laiMo krite stavbe in svelle h\ sliko- vito veeje. stavbo — zidani'.ie. g-;S|)oske hise ali celogradici in stavbe, naliku- ioče mestnini j)alacatn. Pri gorskih hi- sah se dviga cestokrat posamnik ali skupina dveh do treh ali vecih vif.kih nehoraslih topolov, ki se slikovito od- xevajo iz daljnjoga obzorja. V resnici .se dosedaj ni bilo sli- kr\rja. ki hi vzljuhil ali bil kos krasoti pokrajiue slovenskih vinogradov. Le inali slcdovi se nahajajo tu in tarn. Razloga, je iskati tudi v lern, da so vi- nogradi, zlasti v uovej.ši dobi. urejeni in negovani v eistih geonielric.nih vr- stah in redovih. in da nudijo gledalcu prostorno razširjeno, četudi v prirodi jako slikovito prizor je, katero pa dela zaradi svoje navidezne enakoinernosti nevajenewu copiču posebne težave. Kar ima mo slik iz Slovenskih go- l'ic in vinogradov so veeinoina le svet- lopisni posnetki. na primer nekaj Ma- goličevih, izvršenih v svrho naprave razglfidnie povodotn Yrazovih slavno- sti. Na takih razglednicah se vidi Je- >"u;'.a]eniska cerkvica, obdana z \ino- eradi. Vrazov.-i rojstna liiša, v oktalem l>a je ostala r.ajlrpša nokrajina Sloven- skih goric in vinogradov tudi v svetlo- pisju doslej se neizerpana. Dosedaj ni znana nobena slika slovenskega klopotca. Nasini \imetni- koüi, slikr.rjem pokrajine jo torej kra- jina 81ov Orošnik, posestnik. 22. Janko Božič, trgovec. 23. Jakob Smrdelj, sodni poduradnik. 24. Tvo Sorli, žel. inzenor. 25. Lojze Kroflič, mesar. 26. Srecko Brodar, profesor. 27. Josip Vor. bach, želczniški uradnik. 28. Makso Zabukosek, kroj. mojster. 29. Lojze Drofenik, trgovec. 30. Slavko Hndoklin. invalid. 31. P'ranjo Arh, invalid. 32. Lojzo Mastnak, trgovec. 33. Anton Zorko, pisarniški preu- stojnik. , Politi-ftne vesti. UADTKALI NAPOVFJ)L\JEJO OvSTRO BOUBO. Po sestanku Pašiča s kraljem v Nisu sc je začelo v radi- kalski stranki živahno gibanje. Stran- ka se pripravlja na ostro borbo proti današnjemu režimu. Se tekom tegn meUeiteljskega Tovariša«. Največ zaslug si je stekel na strokov- neni polju s svojim požrtvovalnim de- Iovanjem v učiteljski organizaciji in kot odlioeu pedagog. Pokojni Dimnik je bi] odličvvn naprednjak in mox-zna- čaj. Ž n.iim je legel v grob eden onib že redkih naših slarih bojevnikov na narodnem in prosvetnem polju. Med našim narodom iuu bo ohranjen easten in trajen spomin. ZLETNA TRIBUNA V ZAGRE- BTr ZGOKELA. 1. t. m. ponoči je zgo- rela zleina tribuna zagrebške sokolske župe »Kralja Petra Svačica« na pro- storn Viktonje-. Škode je preko pol milijom. dmarjev. Sumi se, da so zane- tili požar sovruiuiki Sokolstva. POJASNTLA IN LEGITIM AGUE, ZA VELESEJM V PRAGI dobite na Čehoslovaškem koiizulatu. Breg in pri j Aloma Company, Kongresni trg st. 3. Ljubljana. 19. sepfembra skupen izlet j ugoslovanskih trgovcev. V pojaamlft. Z ozirom na pomlsleke, ki se nam o\\ raznih strant Yi vrst naSlh somlSljenikov javljajo radi priobčlt- ve dr. Kukovčevega Članka »Moje stallage« v St. 99. »Nove Dobe«, \i javljamo, da je bil članek podpisan od avtorja In da predstavlja njegovo osebno mnetije, katerzga si uredni- ništvo z objavo nJ osvojilo. Objavili smo članek, ker ga je napisal poli- tik, ki stoji Ž2 dolga. leta v prvih Vistah borcev na*e smerl. UrednJStvo »Nove Dobe« HKDNI 1SESTÄNEK JDS za rae- sto ("elje danes v sredo, dne 3. t. m. odpade CUVNA SKUPČČINA CIEIL- METODUYE JJTIUŽBE se vrši, kakor smo že poroeali, v nedeljo, 7. septem- bra v Colju. Pri jutranjih vlakih se vr- ši sprejetn in pozdrav gostov na kolo- dvoru s sodelovanjem celjskih narod- nih oi^ganizaeij. Dopoldne cvetlieni dan v prid šolski drnžbi. Ob 9. zaupno zborovanje delega'ov podružnic iz vse Slovenije v mali dvorani Narodnega. doma, ob pol 11. pa veliko zborovanje CM-skupseiiu; v veliki dvorani Na- rodnega doma. Popoklne ob 14. se prič- ne slavnost v vseh gornjih prostorih Narodnega doma. Dolznost slovenske- ga Celja je, da ta dan razobesi zastave in se v polnem Stevilu udeleži dopol- | danske in popoldanske slavnosti naše odlicne narodne soiske družbe. P0Z0R SKUPSClNARJEM 67- RIL - METODOYE DRUŽBE. Zaupni shod delegatov se vrsi ob 9. uri v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Do- stoj) k tenm imajo vsi oni druzbeni clani, ki imajo na veliki skupsc.ini po- svetovalno in glasovalno ])ravico. Po- družnicni zastopniki se posebno opo- zarjajo, da morajo iineti ])otrdilo od podruznicnega predsednika, da imajo pravico zastopati podružnico. — Ude- ležence velike skupščine opozarjamo še enkrat. da si knpijo vozne listke od vstopne postaje do Gelja, ter zahteva- jo pri blagajni, da se jim vozni listek žigosa z mokrim žigoin. Ob prihodn v Celjreinljene izollinite in dr. Želeti hi bilo. da bi se šjicni zdravniški sestanki vr.šili v bodoče fud! »deJc drugih vaZ- nih lokalno-zdravstvenih v])rašanj, ker bi se le na ta način gojila v sporaz- uuai s kompeteniniini ol)lastmi sploS- na iiigi.iena. MESTN0 GLEDALIŠČ.E V CE- Jjr. Uprava gledalisca nam sporoča, da se uvede za bližajočo se gledališko sezono samo eden abonement. Prijave za abonement lože in sedeže sprejema g. blaglajnik Hubert v trgovini Gori- car irati clane jugoslov. napred. akad. društev s podporami in posojili. Drustvo je bilo lansko leto iistanovljono in je v preteklom poslov- nem letu vkljub velikim težkoeam, s kalerimi so je iiovoustanovljeiio dru- stvo imelo boriti, izboljsalo mnogim našim visokosolcem njih težki materi- jelni položaj, v katerem se nahaja ve- čina akad. omladine v Ljubljani. Kma- lu so vrnejo zopet akademiki v Ljub- ijano, prihiteli bodo tudi novi tovariši • na nnivorzo. Naše društvo bo potrebo- valo novih denarnih sredsiey. Razpo- slali smo nabiralne pole po Sloveniji. Za nabiranji* pi-!spevkov v mestn Ce- lju in bližr.ji okolici sta pooblaščena absolvirana pmvnika Mejak Ervin in lios Mirko. Obračamo se na -vse na- prediie kroge s prosnjo, da z denarni- mi prisi)evki priskoeijo naseniu dru- štvu na pomoc. linen a darovalcev olj- ja.vimo v easopisju. — Odbor CAPD. MESTNA DEŠKA IN VEKLI- ŠKA OSXOYNA SOLA. Vpisovanje novincev in novink za prvi razred se vrsi v četrtek, dne 11. septembra od 9.—12. ter od 14.-16. ure v olxsh vo- diteljskiii pisarnah. Ob tej priliki naj privedejo slarsi novovstopivše učence in učenke seboj v solo in prineso isto- casno tudi oti-okov rojstni izpisek ali pa krstni list. Otvoritvena šolska ma- ša je v soboto, dne 13. septembra. —^ Učenci in ucenke se naj zbero v Ian- ski h razredih ob pol 8. r.ri; pevci in pevke pa naj prineso seboj cerkvene pesmarice. V pondeljek, dne 15. sep- tembra se začne reden pouk ob 8. uri. — Vodstvi obeli osn. sol. AT^ DRŽ. l)E$Kl ME SCAN SKI SOU V CELJV se ]>olagajo izpiti v petek, dne 12. septembra. Sledwro so- boto vpisovanje in v nedeljo ob pol 9. uri v soli zbiralisče vseh učencev za odtiod k služl)i božji. V pondeljek, dne 15. septembra reden pouk. — Ravna- teljstvo. , ,„,. 17 T EVEN Shi 1/JKAA o slanju bol- nikov v holnjrnh pod drz. upravo v Sloraiiji- (SU'vilo oskrbovancev 3. razreda.) Stanje dne IB. avgusta. Splošna bolnica v Ljubljani (z otro- fiko bolnico 290. Bolnica za ženske bo- lezni v Ljubljani 55. Zavod za umo- bolne v Ljubljani 250. Zavo;I za unio- bolne na Studencu 324. Splosna bol- nica v Maribom 144. JavtM bolnica v telpi 188, Javna bolnica v Brežicah 47. Javna bolnica v Slovenjgradcu 30. meraval rojak iz Slovenskih goric, me- stni tesarski mojster Anton Sterner (katerega i'odbina je imela v Šratovcih v gornjein radgoiuskcm okraju sama svoj vinograd in svoj veliki klopotec in kiiteri je \r »svoji mladosti sam izde- loval klopotce) razstaviti veliki ali. vsaj srednje-vcliki klopotec in morda tudi še kateri manjši klopotec, tako da bi torej Sloveiiija in Ljubljano posečajo- ca Jugoslav!j;i imela priliko videti in slišati pi'avi klopotec in si vsaj pri- bližno predstavljati njega sloves v Slo- venskih goricah. Toda ovire, nastale v zadnjem hipu, «o to namero prepre- «ile. V. Morda bo kdo še vprašal: V čem obstoja torej pravzaprav glasba klo- potcevV Žrvčno razpriroden in raz- dražcn mešcan se nomara zgrozi in zgraža: klopotec — ropotec — ropot! Brrr! hitrasno! Gro/.no! In inasi si že ušesa . . . \'erjet!io je bil klopotec pr- votno res samo strašno ropotalo. da plaši in preganja ptiče-tatiče, zobače in nepoklicane brace dozorevajočega j in dozorelega grozdja. Toda nebr/.dan, neurejen ropot ni vseč nikomur. In glasba zopet ni nič drugega nego gib- no urejen in na spajajoče se glasove uglasen — ropot! Dejstvo je, da je klopotec Sloven- skih goric razvojno napredoval do najlepše tflasbe. Toda tolčenje kladvec na najbolj zvonko desko na enem sa- mem niestu bi bilo gibično sicer ure- jen o pad an j« kladvec na enake ča-sov- ne presledke, toda bilo bi enolično, utrudljivo in dolgočasno — nezanimi- vo. To se je rnimogrede že omenjalo. Vse drugače je, če zvonki klopo- tec zvonko tolče ua dveh — razdelje- nih. različnih mestih in lepo se menja- joce. Zato je pravi klopotec tudi ustro- jen na dvoje poiaclcov ali dvoje vilvic. liistvo lope klopotčeve glasbe te- melji prav — na razliki glasu, in ta razlika obstoja zopet v lepem sozvoku — v prizvoku. Kako jo razlagati to sozvoeno in prizvocno r.v/Jiko glasu v podrooju • •mehanike«, to pojasnjuje prirodo- slovje. (fhisbciifk razlikuje glasove po svoji lestvici: na cele glase in polugla- se, prvce (velike ali male), drugce, tretce; nadalje na četrtce, petce, šest- ce, sedemce, osemce (glase); primae, secundae, octavae '.voces). Z dogna- njem klopotcjili. dvomestnih glasovnih razdalj se pri nas in tudi vobče pač ni bavil noben glasbenik. Nedvomno pa je pravo zadel pro- fesor Anton P'oerster v neki skladbi, oponašaje klopotcevo glasbeno igro v malih dvojcih isecundah). Izkušnja uči, da sta z istim orod- jem (kadvecem) povzročena udarcn na različnih ineslih iste plosče za mali dvojec razlicna. In prav ta. razlika je ona činitelji- ca, ki povzroca klopotčev spev — na- pev, njegovo glasbo in glasbeno igro — narascajoC-o, pojemajoco in vedno se menjajocD. zdaj počasnejšo in zdaj hitrejšo. (Dalje prih.)