Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Stane Primožič — predsednik, Ivan Mauser — podpredsednik in člani: Olga Abramič, dipl. inž., Jošt Bajželj, Marinka Farčnik, Zlata Hunter in Slavka Rojina. Tisk: ČP •Gorenjski tisk« v Kranju LETO XV — 31. 10. 1971 — Št. 10 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ Iz vsebine: — Gospodarsko stanje v našem podjetju se izboljšuje — Kako smo izpolnili osnovni plan v septembru — Proste sobote za leto 1972 — Kongres medicine dela — Nekaj za šolarke — Obvestilo članom kolektiva — Naša nogometna ekipa prva — Kegljači na krožkovnem tekmovanju — 4. v namiznem tenisu Gospodarsko stanje v našem podjetju se izboljšuje Koncem septembra je bil na pobudo delavskega sveta podjetja in glavnega direktorja, sklican sestanek vseh delavcev v strokovnih službah. Namen tega sestanka je bil — seznaniti čim širši krog članov kolektiva s sedanjo gospodarsko situacijo podjetja in notranjo problematiko. že dalj časa ugotavljamo, da so člani kolektiva o dogajanju v podjetju vse premalo seznanjeni, zato prihaja na raznih sestankih v in izven podjetja do raznih nepravilnih tolmačenj, ko se razpravlja o problematiki našega podjetja. Članom kolektiva bomo skušali posredovati v skrajšani obliki razpravo, ki se je odvijala na omenjenem sestanku: milijonov $ na konvertibilni trg, pri tem pa izgubili cca 20 milijard dinarjev. Izgubljeni dohodek zaradi močnega izvoza nam je vseskozi manjkal; če bi to prodajo usmerili na domače tržišče, bi s tem denarjem lahko že postavili novo tovarno. Vzrok visoke fluktua-cije niso osebni dohodki, temveč težki delovni pogoji V prvem polletju letos se ni izpolnila v celoti naša osnovna težnja, to je — izboljšanje kvalitete naših artiklov. Problematična je je nizek osebni dohodek, pač pa težki pogoji dela tekstilnega delavca. S 1. SEPTEMBROM SMO ODPRAVILI OSEBNE DOHODKE POD 900 DINARJEV Delavski svet podjetja je na zadnji seji sprejel predlog odbora za nagrajevanje in odbora za gospodarstvo, da se s 1. septembrom povišajo osnovne ocenitve tako, da se odpravijo osebni dohodki pod 900 dinarjev. Ta rešitev pa je le prehodnega značaja, saj pričakujemo, da bomo ob izpolnitvi ukrepov za izboljšanje gospodarskega položaja ponovno povišali osebne dohodke. — nizka produktivnost dela na zastarelih strojih, — relativno slaba kvaliteta polproizvodov in končnih artiklov zaradi zastarele strojne opreme, — nizka produkcija na posameznih zastarelih strojih, — visok izostanek delovne sile zaradi dela v 3 izmenah, — nizki dohodki tekstilnih delavcev napram dohodku v ostali industriji v Kranju. le. Zato se bo celotna proizvodnja predilnice prenesla na severovzhod Slovenije, kjer tega pomanjkanja ni. V zvezi z odvisno delovno silo v letu 1975 ne bo problema, ker se bo lahko zaposlila v drugih podjetjih, del pa jo bo ostalo v našem podjetju s tem, da se prekvalificira. V obratu predilnica II se v zadnjem času namreč planira preusmeritev proizvodnje in se izdeluje načrt za uvedbo PVC folije za pohištveno industrijo; poleg tega se predvideva vpeljava konfekcije umetnega usnja in povečanje proizvodnje v Konfekciji Triglav. Temu prilagojeno se bo izvajal tudi investicijski program za tkalnici in plemenitilnici. Organiziral se bo nov oddelek pletilnj- Kakšen bo proizvodni program v prihodnjem letu? Problemi, ki so bili videti lani v tem času nerešljivi, so se odpravili »Trenutna situacija našega podjetja še vedno ni rožnata«, je dejal glavni direktor Dušan Horjak. »Pojavljajo se še vedno določene slabosti po posameznih strokovnih službah zaradi nedoslednega izvajanja sklepov strokovnih in samoupravnih organov. V podjetju se je sicer marsikaj že spremenilo in so se odpravili problemi, ki so bili videti lansko leto v tem času nerešljivi. V začetku letošnjega leta je bila situacija ob obravnavi zaključnega računa še precej zaskrbljujoča, saj smo imeli velike obveznosti zaradi slabe realizacije prodaje. Dosedaj smo zaloge gotovega blaga znižali že na polovico, v celoti pa smo tudi že odplačali dolg Direkciji za surovine; zaradi dolga smo osnovne surovine lahko nabavljali le sproti za tekočo proizvodnjo. Zavedati se moramo, da bomo le s kvalitetnejšo proizvodnjo in uspešnejšo prodajo na domačem tržišču ustvarili potrebne pogoje za pravočasno plačevanje lastnih obveznosti, s čemer bomo odpravili nepotrebne izdatke za pravdne stroške in plačevanje zamudnih obresti, kar nam bo v znatni meri povečalo dohodek. Podjetje je postopoma zahajalo v finančno in gospodarsko krizo že od leta 1966. V tem času so se prepočasi izvrševali rekonstrukcijski programi in smo tako delali z zastarelim strojnim parkom. Od leta 1952. dalje smo izvozili za 32 predvsem kvaliteta izdelkov v obratu II, katerega proizvodnja je v celoti namenjena konfekcijskim podjetjem; zaradi tega bomo morali preusmeriti proizvodnjo v take tkanine, katerih proizvodnja ne bo problematična. V letošnjem letu postavljeni znižani gospodarski plan ne izpolnjujemo v celoti in sicer v glavnem zaradi pomanjkanja delovne sile. Iz podjetja je že odšlo 430 delavcev, na novo pa se jih je zaposlilo le 230. To pomeni velik izpad v produktivnosti dela in proizvodnji. Zaradi visoke fluktuacije smo v obratu II že v celoti prešli na 2-izmensko obratovanje, v obratu I pa prehajamo postopoma. Povezano s tem smo pristopili k redukciji režijske delovne sile. V glavnem so namreč odhajali proizvodni delavci, manj iz vzdrževalnih obratov, v administraciji pa fluktuacije skoraj ni bilo. V upravi smo zaradi tega zmanjšali število delovnih mest za 38, vendar to še vedno ni dovolj. Potrebni bodo še nadaljni premiki in sicer v smeri izboljšanja strokovnih služb, kar narekuje proizvodnja. Če se bo fluktuacija še nadaljevala, bo nastalo vprašljivo že 2-izmensko obratovanje, s tem pa tudi problem rentabilnosti podjetja. Pričakujemo, da bo zadnje povišanje osebnih dohodkov ustavilo fluktuacijo, prav tako pa tudi ukinitev tretje izmene. Tako ostanejo problematični le še pogoji dela in pa odnosi v obratu. S problemom fluktuacije pa se borijo tudi druga podjetja v Kranju. Iz poročila skupščine občine Kranj je razvidno, da je največja fluktuacija v IBI-ju; torej v tekstilni industriji ni vzrok fluktuaci- Za prihodnje leto predvidevamo proizvodni program na dve izmeni. Ker se bo zaradi tega zmanjšala naša proizvodnja, bomo v obdobju do začetka programa izvajanja rekonstrukcije, ki je predvidena zà leto 1973, raven celotnega dohodka ohranili s plemenitenjem drugod kupljenih polizdelkov in z različnimi uslugami. Program izvoza se bo bistveno zmanjšal in se bomo preusmerili na domače tržišče. Perspektive in razvojni program našega podjetja Perspektivni razvojni program našega podjetja je bil izdelan ob naslednjih ugotovitvah: — fizična in tehnološka zastarelost obstoječega strojnega parka, — ceneni asortiment proizvodnje, — visoki režijski stroški za vzdrževanje zastarele in iztrošene strojne opreme, Na osnovi tržnih analiz smo pripravili program proizvodnje finalnih izdelkov, izhajajoč iz študije predilnice, ker vemo, da s slabo prejo ne moremo delati dobrih tkanin. Pri preusmeritvi pa je bistveno to, da preidemo od cenenih na bolj obdelane artikle s tem, da opustimo proizvodnjo kardirane preje v celoti ter preidemo na mešanice iz umetnih vlaken. Posledica tega bo rekonstrukcija predilnice. Zaradi velike vrednosti investicij pa bi morala predilnica obratovati v treh oziroma 4 izmenah. To pa je pogoj, ki ga v kranjskem bazenu ne moremo uresničiti zaradi pomanjkanja delovne si- ce, katera bo v končni fazi dajala proizvodnjo 5 milijonov metrov pletenih tkanin. Vrednost vseh investicij je zelo visoka in jo bomo delno pokrili iz lastnih sredstev, delno pa s krediti. Končno lahko ugotovimo, da nakazan in usmerjen program razvoja našega podjetja zagotavlja dobro perspektivo našemu delavcu. Razumljivo je, da vsega naštetega ne bomo dosegli čez noč in da bodo potrebni še mnogi napori za realizacijo naših načrtov. Izpolnili pa jih bomo le tedaj, če se bomo prav vsi prizadevali za premostitev trenutnih težav, kar nam bo prineslo lepšo bodočnost. Naša zmagovita nogometna ekipa z vodstvom. Več o tem preberite na 4. strani Kako smo izpolnili osnovni plan v septembru Predilnici sta v mesecu septembru dosegli sledeče rezultate: MESEČNA IZVRŠITEV Mesečno skupaj ef. kg 67,0 % bb. kg 73,2 % Predilnica I ef. kg 69,3 bb. kg 74,3 Predilnica II ef. kg 61,6 bb. kg 71,5 KUMULATIVNA IZVRŠITEV Mesečno skupaj ef. kg 82,4 % bb.kg 86,1 % Predilnica I 86,2 89,4 Predilnica II 73,8 31,3 PREDILNIAC I je proizvajala povprečni tex 24,52 (Nm 40,9), pri tem pa ima po letnem planu predviden tex 25,84 (Nm 38,69), kar je od dejansko predenega za 1,52 tex višji oziroma za 2,21 nižja Nm. Mesečni plan ni bil izvršen, kar je razvidno iz gornjih pokazateljev in naslednjih vzrokov: Polurni odmor 885.592 vret. ur, pomanjkanje del. sile 154.760 vret. ur, popravila strojev PS 293.570 vret. ur, premenjava surovin 166.675 vret. ur, čiščenje 50.348 vret. ur. Najvišja postavka v zastojih pa je delna ukinitev 3. izmene 4,421.888 vret. ur. Spričo tolikšnih zastojev je razumljivo, da so pokazatelji z izvrševanjem letnega plana negativni. PREDILNICA II je proizvajala poprečni tex 16,49 (Nm 60,6), pri tem pa ima po letnem planu predviden tex 18,77 (Nm 53,28) kar je od dejansko predelanega za 2,28 tex višji oz. za 7,32 nižja Nm. Mesečni plan ni bil izvršen, kar je razvidno iz gornjih pokazateljev in naslednjih vzrokov: ukinitev 3. izmene v celoti, premenjava surovin 10.246 vret. ur, čiščenje 126.526 vret. ur, popravila 10.532 vret. ur. Spričo tolikšnih zastojev je tudi v predilnici II razumljivo, da so rezultati izvrševanja osnovnega letnega plana negativni. Tkalnici sta v mesecu septembru dosegli sledeče rezultate: MESEČNA IZVRŠITEV trn votki kvaliteta Mesečno skupaj 82,5 °/o 82,6 % 89,1 % Tkalnica I 84,2 85,4 89,0 Tkalnica II 78,8 77,3 89,5 KUMULATIVNA IZVRŠITEV Mesečno skupaj 96,2 % 96,0 % 87,2 % Tkalnica I 97,4 98,2 86,8 Tkalnica II 93,6 91,8 88,3 TKALNICA I Vsled pomanjkanja delovne sile je bilo podjetje preko samoupravnih organov prisiljeno ukinjati tretjo izmeno. V mesecu septembru je tkalnica dne 1. septembra ukinila 288 statev, 3. septembra 96 statev in 13. septembra 80 statev v skupnem številu 464 statev. Mesečni osnovni plan je dosegla tkalnica po metrih 84,2 %, po vot- kih 85,4 %, kumulativno po metrih 97,4 % in votkih 98,2 %. Operativni plan je bil v septembru dosežen po metrih 99,1 %, kumulativno pa 100,2 %. Proizvodnja je tekla normalno brez večjih menjav artiklov, zastojev ni bilo, dopusti so se v glavnem izkoristili. Oskrba z materialom je bila v redu, v glavnem se uporablja domača preja v kateri se še vedno pojavlja niansiranost in odebeljena mesta. Z mesecem septembrom so se povišali osebni dohodki v podjetju za 13,9 % s tem pa pričakujemo zmanjšanje fluktuacije delovne sile. Kvaliteta artiklov je bila dosežena 89 %, izkoriščanje statev znaša 89,1 %. TKALNICA II Osnovni plan za september mesec je bil dosežen po metrih 78,8 % in po votkih 79,3 % tako, da je kumulativno doseženo za 9 mesecev 93,6 % po metrih in 91,8 % po votkih. Vzrok tako nizkih rezultatov je, da smo tekom leta od 1. aprila ustavili delno III. izmeno, ostanek III. izmene pa 1. septembra tako, da teče vsa tkalnica II samo v dveh izmenah. Operativni plan je mesečno dosežen po metrih 100,8 % in po votkih 100,9 %. Kumulativno po metrih 102,9 % in 104,5 % po votkih. Fluktuacija delovne sile se še nadaljuje, posebno majnka delavcev za transport, čiščenje statev ter natik votka. Oskrba z materialom je bila v redu, uporablja pa se v glavnem domača preja, ki je kvalitetno v redu z manjšimi odstopanji. Dispozicije so prihajale v redu, menjav artiklov je bilo énako kot v prejšnjem mesecu. Tkalnica II ima v proizvodnji tudi vse vzorce razvojnega sektorja, ki zahtevajo dodatna zalaganja strokovnega kadra. Kvaliteta artiklov se je sicer zvišala za 2,3 °/o vendar so nekateri artikli še vedno pod zahtevano kvaliteto (škrobljenje, tkanje). Izkoriščanje statev znaša v septembru 83,3 %. Plemenitilnici sta v mesecu septembru dosegli sledeče rezultate: OBSEG PROIZVODNJE: tm m2 MESEČNA IZVRŠITEV 97,1 % 95,3 % Plemenitilnica I 105,2 103,8 Plemenitilnica II 79,3 77,8 KUMULATIVNA IZVRŠITEV: 99,9 % 99,3 % Plemenitilnica I 103,7 102,9 Plemenitilnica II 91,8 91,9 9,46 % 9,86, % 1,02 % 23,07 % 2. KVALITETA: Plemenitilnica I (plan plemenitilniških napak 10 %): Nereguliranih tkanin s plemenitilniško napako: Skupaj nereguliranih tkanin: Plemenitilnica II (plan plemenitilniških napak 1 %): Nereguliranih tkanin s plemenitilniško napako: Skupaj nereguliranih tkanin: 3. USLUGE: Plemenitilnica I: za plemenitilnico II: 237.938 m zunanje usluge: 1.020 m Plemenitilnica II: za plemenitilnico I: 153.656 m zunanje usluge: 73.064 m (Nadaljevanje na 3. strani) (■MC-k-K-K-k-k-K-K-K-K-tt-tt-k-K-K-K-k-k-fc -k-k-K-K-K-K-K-K-k-k-*-k-***-**-**-*-K-k-K9 Predlog razporeda prostih sobot za leto 1972 V današnji številki našega glasila objavljamo predlog razporeda prostih sobot za prihodnje leto. V predlogu je prikazana tudi primerjava obratovalnih dni, prostih sobot, nedelj, državnih praznikov in ostalih prostih dni za leto 1970, 1971 in 1972. Po posameznih mesecih bomo predvidoma imeli naslednje število obratovalnih dni: — januar 22 obratovalnih dni — februar 22 obratovalnih dni — marec 23 obratovalnih dni — april 21 obratovalnih dni — maj 22 obratovalnih dni — junij 23 obratovalnih dni — julij 21 obratovalnih dni — avgust 23 obratovalnih dni — september 22 obratovalnih dni — oktober 23 obratovalnih dni — november 22 obratovalnih dni — december 22 obratovalnih dni Predlog prostih sobot za leto 1972 je izdelan tako, da ni večje razlike v obratovalnih dnevih med posameznimi meseci (najmanj 21 in največ 23 obratovalnih dni) in je s tem omogočeno enakomernejše ustvarjanje sredstev za osebne dohodke, obenem pa tudi enakomernejša delitev osebnih dohodkov. R. S. RAZPORED PROSTIH SOBOT ZA LETO 1972 JANUAR PEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ 2 9 16 23 30 6 13 20 27 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28 4 11 18 25 P T S * o- P S 9 10 17 24 31 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 08 ©22 7 14 21 28 8 15 22 29 6 13 7 14 8 15 9 16 io r 20 21 22 23 27 23 29 30 31 8 15 22 29 I 9 16 23 30 10 17 24 31 II 18 25 6 C- 3l£0 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 8 15 22 29 30 JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBEB 2 9 16 23 30 6 13 20 27 3 10 17 24 18 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 31 ft\10 17 24 31 EJlD 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 8 f9Ì2l(29) 1 2 3 7 14 21 28 4 11 18 25 29 16 23 30 31 8 15 22 29 9 16 23 30 10 17 24 31 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 8 15 22 2( 3 10 17 24 4 11 18 25 5 12 19 26 7 CL-aeu 6 13 20 27 7 14 21 28 0 8 15 22 [29 2 9 16 23 y0 3 10 17 24 4 11® 25 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 □ O A državni praznik prosta sobota drug prost dan 1970 1971 1972 - obratovalnih dni 272 263 266 - prostih sobot 31 35 35 - ostalih prostih dni 1 1 2 - nedelj 52 52 53 - državnih praznikov 9 9 10 Skupaj : 365 365 366 III. jugoslovanski kongres medicine dela v Ljubljani V dne hod 20. do 24. septembra letos je obiskalo Ljubljano okrog 400 zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev iz cele Jugoslavije, nekaj celo iz inozemstva. Ob sprejemu so v uvodnem govoru naši znani predstavniki političnih in družbenih organizacij omenjali velik razvoj medicine dela v zadnjih letih ter njen velik pomen, še posebej v gospodarstvu. V štirih dneh je bilo podanih okrog 100 referatov iz najrazličnejših področij medicine dela, največ iz črne metalurgije. Morda bi navedli nekaj izvlečkov iz najzanimivejših tem. Principi ocenjevanja delazmožnosti ter mesto in vloga medicine dela v njej Ocenjevanje delazmožnosti je del medicinske znanosti, ki je v zadnjih letih tako v svetu kot pri nas pritegnilo pozornost družbe in skoro vseh vej medicine. Na raznih mestih in ob različno razvitih okoliščinah, se principi ocenjevanja delazmožnosti zelo različno razumevajo, različno tolmačijo ter se zaradi tega zavzemajo tudi razna stališča celo o tem, kdo naj sp rova j a evakuacijo delovne kapacitete bolnega človeka. To je odvisno od razvitosti te službe v posameznih regijah, njene lokalne orijentacije v delu, od izvora finaciranja raziskovalnih projektov, itd. Smatramo, da je ta kongres najugodnejša prilika, da se načno ti problemi in se postavi osnova doktrine ocenjevanja delazmožnosti, ki bi odgovarjala na vseh naših različno razvitih središčih. Brez ozira na različne pogoje v raznih krajih naše skupnosti, je nujno osvojiti enotne principe in skupno doktrino ocenjevanja delazmožnosti, ki bi bila po celi naši zemlji orientacija za delo. Ti skupni principi vključujejo medicinske in paramedicinske faktorje. N. pr. človek brez roke je sposoben vrši- ti delo To delo se bo zanj našlo v nekem večjem industrijskem mestu kot npr. v Kranju, ne bo se pa našlo v Sandžaku. V industrijsko razvitem okolju obstoja večja izbira dela in je lažje najti delovno mesto za nekega invalida. Torej iz gornjega je razvidno, da pri zaposlitvi določene osebe igrajo poleg medicinskih t. zv. para-medicinski faktorji važno vlogo. Ker pa zakon teh t. zv. izven medicinskih faktorjev ne upošteva so zdravniki primorani skrivati jih pod medicinskimi razlogi — diagnozami. Toda pred tem dejstvom ne moremo večno zapirati oči. Da bi se izognili gotovim nejasnostim je potrebno razjasniti postopke in cilje ocenjevanja delazmožnosti s stališča socialnega zavarovanja, z medicinskega stališča ter končno drugih stališč kot n. pr. materialnih dobrim delavca itd. Tako je včasih socialno zavarovanje ocenjevalo delazmožnost v procentih in je ta procent delavcev tudi dobil izplačan. Procent njegove ostale delazmožnosti ni zanimal nikogar. Zdravnika pa interesira iz medicinskega in socialnega aspekta predvsem ko je pacient končal vse možne terapevtske in rehabilitacijske postopke — kaj je še ostalo od človekove delazmožno-, kaj se še lahko izkoristi na delu v interesu bolnika samega in družbe, v kateri živi. Pri tem se do-določena sposobnost za določeno delovno mesto ali še bolje, za določene delovne postopke. Ocenjevanje posameznika za lahko ali srednje težko fizično delo, ali pa za nek poklic, ne da bi vedeli v kakšnih pogojih in kakšnem režimu dela bo to opravljal, je nesmiselno. Pri premeščanju prizadetih oseb je dobro znano dejstvo, da predstavlja velik problem nizka kvalifikacija. Bolnik z obolenji srca, sklepno-mišičnega aparata in dihal so najpogostejši in bi jih kazalo predstavljati na delovna mesta, ki namesto mišičnega napreza- nja in naprezanja srca zahtevajo umsko delo, kar pa onemogoča nizka kvalifikacija bolnika. Naša naloga pri oceni delazmožnosti nekega posameznika ni samo v presoji, ali je za to delo sposoben ali ne, temveč težka naloga naprej oceniti, ali bi nekdo delo in delovne operacije ter pogoji dela lahko privedli do ponovitve ali poslabšanja bolezni odnosno invalidnosti. Zato se delovna sposobnost ne more oceniti enkrat in definitivno. Vedno je treba misliti na eventuelne napake, ki se morajo popraviti s ponovno ocenitvijo in korekcijo prve ocene, da omogočimo bolnemu ugodnejše pogoje za daljšo delovno aktivnost. Od kdaj dalje se ocenjuje delovna sposbnost? Bogate izkušnje zdravstvenih delavcev, psihologov in pedagogov ter onih, ki v direktni proizvodnji spremljajo strokovni razvoj delavcev in njegovo produktivnost kaže, da od skupine delavcev, ki so imeli na startu enake pogoje, nekateri zaostajajo, tako po produktivnosti kakor pri strokovnem napredku. Pri mnogih je vzrok nepravilno izbran poklic. Znano je, da je pri mnogih osebah na dosti natančnih rutinskih pregledih ugotovljeno, da je stanje posameznih organov in njihova funkcija v normalnih mejah. Te meje pa so zelo široke, delovno mesto pa morda zahteva samo od ene funkcije maksimalno razvitost, ki je pa pri nekem subjektu na spodnji meji normale. To pove, zakaj prihaja pri nekaterih do neuspeha in strokovnega zaostajanja nezadovoljstva v delu in konflikta z okolico. Izbira poklica je del iz področja ocenjevanja delazmožnosti, del, ki se opravlja še preje, nego je ta zaposlitev realizirana. V teku delovne dobe zaposlenega, posebno na delovnih mestih, kjer so posamezni organi ali njihove funkcije izpostavljene raznim škodljivim faktorjem, v večini primerov redni preventivni pregledi odkrivajo začetne motnje in znake obolenja. Zdravnik — specialist medicine dela lahko že tedaj izbere najugodnejšo pot: zdravljenje, rehabilitacijo ali eventualno premeščanje na tako delovno mesto, katerega zahtevam bolnik lahko ugodi in katere ne bodo poslabšale obstoječe bolezni in funkcije organov ali izzvale nove bolezni. To bo delovalo ugodno na bolnika v smislu vpostavljanja izgubljene ali zmanjšane funkcije obolelega organa, ugodno na psihično stanje bolnika, ker mu nudi perspektivo razvoja v stroki in zadovoljiv dohodek. Na ta način se s pravočasno in strokovno izvedenim postopkom doseže namen preventivne naloge permanentne ocene delovne sposobnosti, ki je vsakodnevna naloga medicine dela. Treba je pomisliti, da se bo včasih zgodilo, da smo neugodno rešili premestitev kljub bogatim izkušnjam in diagnostičnim pripomočkom ter kljub mnogim razpoložljivim delovnim mestom. Ugotovili bomo, da obstajajo druge ugodnejše rešitve, da bi drugo delovno mesto ugodneje vplivalo na bolezen, podaljšalo delovno dobo bolnika, povečalo njegovo produktivnost in omogočalo delo z več zadovoljstva. Tako bo našel zdrav- nik v medicini dela svojevrsten ideal — delo s katerim bo bolniku preprečil izgubo delovne sposobnosti do konca njegovega delovnega veka, preprečil začasno izgubo delovne sposobnosti in podaljšal življenjsko dobo bolnika. Če želimo natanko opisati vsebino postopka ocenjevanja delovne sposobnosti bi lahko rekli, da je to vzporejanje psihofizičnih — bioloških možnosti organizma na-pram biološkim zahtevam delovnega mesta ali delovnih operacij na delovnem mestu. Biološke možnosti organizma se lahko ugotovijo samo s pomočjo kompleksnega tima strokovnjakov — zdravnikov ožjih specialnosti, ki bodo lahko najkvalitetnejše ocenili preostalo delazmožnost za aktivnost na delovnem mestu sposobno funkcijo nekega organa ali organskega sistema. Iz tega je jasno, da morajo v tem postopku sodelovati najboljši strokovnjaki za določeno medicinsko disciplino in da se oni v timu menjajo z ozirom na bolezen našega bolnika. Toda ko v postopku pridemo do kontroliranja bioloških možnosti subjekta in bioloških zahtev delovnega mesta, se vloga zdravnika specialista medicine dela pri končni odločitvi ne da zamenjati. dr. M. C. Anica Rudolf nas je za vedno zapustila Pred leti skoraj ni bilo člana kolektiva, ki ne bi poznal Ančke Rudolfove. Bila je tajnik družbeno političnih organizacij, nekateri pa so jo tudi imenovali sindikalna Ančka. Vsem se nam je priljubila, prav zaradi svoje preprostosti in ljubeznivosti ter odkritosti. Pri njej smo bili vsi enaki, vsi dobrodošli in vsakemu je skušala pomagati, kjerkoli je le mogla. Tako ženo je lahko naredila le težka pot, ki jo je morala prehoditi kot borka NOV. Kolikokrat je morala dan za dnem ostajati v podjetju tudi po 10, 12 in celo več ur, vendar nikoli ni tožila, da je vse to pretežko zanjo, čeprav je bila večkrat resno bolna, da je komaj zdržala na nogah. Tiho in skromno, kakršna je Ančka vedno bila, nas je 17. septembra letos mnogo prezgodaj za vedno zapustila. Vsi, ki smo Ančko poznali, bomo v svojih srcih ohranili nanjo lep spomin. R. S. Zahvale Ob nenadomestljivi izgubi mojega očeta JANEZA ZUPANA se zahvaljujem sodelavkam adjustirnice v obratu I za poklonjeni venec, spremstvo na njegovi zadnji poti in izraze sožalja. Slavka Zupan Kombinacija tudi za šolarke Kako smo izpolnili... 1. Sedanja moda ima rada drobne 2. pikice v kombinaciji s cvetlični- mi motivi. Takšno oblekico kombiniramo tako, da vzamemo za gornji del samo drobno pikčasto blago, za krilce pa pikice v kombinaciji z rožicami. Enobarvno jersey obleko živahno dopolnimo z vzorčastim blagom iste kvalitete. Praktična obleka iz karirastega blaga živahnih barv (škotski karo); za naslednje leto bo zelo moderen. Obleko dopolnimo še z belim ovratnikom. Še ena kombinacija karo proge. K enobarvnemu karo krilu n. pr. krilo je temno modre barve z rdečim karo vzorcem, bolero pa je iste osnovne barve, le da so namesto karo — navpične tanke rdeče črte. MaK (Nadaljevanje z 2. strani) 4. PROBLEMATIKA: PLEMENITILNICA I Mesečni osnovni plan je delovna enota presegla v tekočih in m1 2. Tudi kumulativna izvršitev je presežena po obeh kriterijih. Neregularnih tkanin je bilo izdelanih 9,86 %, kar je za 0,23 % slabše kot v preteklem mesecu. Vzrok za nezadovoljive rezultate so delne težave pri vzdrževanju strojnega parka v belilnici in mercerizaciji. Delno je pa to pripisati tudi premajhni pazljivosti pri delu, čemer bo delovna enota morala posvetiti maksimalno pozornost. Nepazljivo delo povzroča težave predvsem pri plemenitenju tkanin za konfekcijo, kjer so kvalitetni kriteriji ostrejši kot pa pri proizvodnji za trgovsko mrežo. Stanje delovne sile se je v teku meseca nekoliko popravilo, vendar premalo izvežbani delavci predstavljajo tudi določen problem, ki negativno vpliva na kvalitetno delo. PLEMENITILNICA II Osnovni plan v tej delovni enoti ni bil dosežen, ravno tako pa tudi kumulativa ni bila dosežena. Vzrok za nedoseganje osnovnega plana je pomanjkanje lastnih tkanin, ker je tudi tkalnica II s prehodom na dve izmeni močno omejila proizvodnjo. Kot je že omenjeno v poročilu za pretekli mesec je stanje nedovršene proizvodnje navidez previsoko, vendar je ta zaloga ,,oiazaeijena na preveliko število artiklov s premajhnimi količinami za rentabilno proizvodnjo. Za zmanjšanje nedovršene proizvodnje bo treba reducirati število artiklov in jih bolj prilagoditi možnostim v plemenitilnici, kajti trenutno ovira rentabilno proizvodnjo neenakomerna zasedenost proizvodnih oddelkov z lastnimi tkaninami. Zato se premalo obremenjene oddelke zaseda z uslugami za plemenitilnico I ali tuja podjetja. Tako so bile kapacitete v pretežni meri polno obremenjene. Kvaliteta gotovih tkanin je v obratu II nezadovoljiva predvsem v kritičnih artiklih, pri čemer imata glavni delež predilnica in tkalnica, kjer je potrebna večja zaostritev, za kar so že podvzeti nekateri ukrepi. Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta ALOJZA GROS lepo zahvaljujem finančnemu sektorju za darovani venec, izraženo sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Marija Poličar Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem pripravljalnice v obratu II za lepa darila in jim želim še mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva. Marija Božeglav Il Naša nogometna ekipa prva V namiznem tenisu četrto mesto Tudi letos je Občinski sindikalni svet Kranj organiziral športno srečanje kranjskih kolektivov. Prva panoga, v kateri so se pomerili, je bil nogomet. Tudi naša izbrana ekipa se je tega srečanja udeležila in na presenečenje vseh — zmagala. Kolektivi so med seboj tekmovali v štirih skupinah: A, B, C in D. Naša ekipa je bila razvrščena v D skupino skupno z Jelovico Finanlna tekma je bila razburljiva, napeta, vendar pa noben nasprotnik ni uspel v sedmih polčasih dati gol. Tako se je tekmovanje podaljšalo na odigranje pena-lov. Tudi tu je bila sreča na naši strani v veliko razočaranje Iskre A, ki se je smatrala za popolnega favorita. Naši uspešni igralci Šprajcar, Komovec, Rogelj in Kalan so skupno štirikrat zatresli nasprotnikovo mrežo. Tako je bila Torej začetek je bil presenetljivo uspešen, obenem pa dobra vzpodbuda za vnaprej, ko se bomo pomerili še v drugih panogah. In zdaj še nekaj rezultatov o odigranih tekmah: Prva tekma je bila odigrana 13. septembra 1971, kjer je bil naš nasprotnik ekipa Jelovice. Tekma se se je končala z rezultatom 2:1 za Tekstilindus. Naslednji dan (14. septembra) je bila odigrana tekma Tekstilindus : Prosvetni delavci Preddvor in se je končala z rezultatom 3:2 v našo korist. Najprej je bila igra neodločena z rezultatom 1:1, v pe-nalih pa se je končala z našo zmago. 17. septembra smo igrali s Kovinskim podjetjem Kranj. Rezultat je bil 2:0 za naše. 21. septembra je pomenil za našo ekipo precejšen napor, saj smo se pomerili z dvema močnima nasprotnikoma. Najprej je bila odigrana tekma Tekstilindus : Iskra C, ki se je končala neodločeno 0:0, podaljški pa so nam spet prinesli zmago. Drugo tekmo smo odigrali Odločilni gol, ki je našo ekipo povedel v zmago Kranj, Prosvetnimi delavci Preddvor in Kovinskim podjetjem iz Kranja. Po napetih srečanjih med omenjenimi podjetji je naša ekipa zasedla prvo mesto in se uvrstila v četrtfinale, polfinale in končno v finale. V četrtfinalu smo najprej igrali z drugouvrščenim iz C skupine (ekipa Iskra C). Tekma se je končala z zmago naše ekipe, nato pa so se še isti dan pomerili naši borbeni nogometaši z mnogo močnejšim nasprotnikom in sicer s prvouvrščenim iz B skupine (Sava Kranj). Uspešna enajstmetrovka je našo ekipo povedla na prvo mesto v polfinalne, s tem pa tudi uvrstitev v finale z močnim nasprotnikom Iskro A. Tako vodstvo tekmovanja, posebno pa še igralci, so bili zelo nestrpni, ko je napočil odločilni petek, 24. septembra, ko se je odločalo o prvaku ObSS Kranj v nogometu. zmaga naša in sicer prvikrat v organizaciji sindikalnih športnih iger v nogometu. Tako gledalci, kot nogometni sodniki, so bili kaj slabe volje, saj so bili vsi prepričani, da Iskri pokal ne uide. žal je bilo naših navijačev premalo, da bi prevpili nasprotnikove. Toda kljub temu so bili naši fantje vztrajni in požrtvovalni vse do konca. Med drugim smo lahko ugotovili tudi to, da je bilo naše moštvo enotno, med igralci ni bilo prerekanja in očitkov, kar smo lahko opazili med drugimi ekipami, vse to pa se je odrazilo tudi v finalni tekmi. Moštvo je bilo zares dobro sestavljeno, za kar imajo zasluge tudi posamezne delovne enote, ki so z razumevanjem pustile igralce tudi med službenim časom na tekmovanje. Vratar Drago Brezar z ekipo Save, ki se je tudi nadejala zmage. Rezultat se je končal neodločeno 0:0, penali pa so spet odločili v našo korist s končnim rezultatom 3:2 za Tekstilindus. Nepopisno veselje po odločilni tekmi Veselje naše ekipe je bilo že s to zmago nepopisno, saj je naša nogometna ekipa prešla iz B v A skupino. Odločilna tekma je bila napovedana za 24. september. Končala se je neodločeno z rezultatom 0:0; tako so tudi zadnjič odločili penali in to spet v našo korist z rezultatom 4:3 za Tekstilindus. Naši nogometaši so na odigranih tekmah 14-krat uspešno zatresli nasprotnikove mreže, prejeli pa smo 9 zadetkov. Zadetke so dosegli naši naslednji igralci: Komovec 5, šoba 3, Rogelj 3, Kalan 2 ter šprajcar 1. Pohvaliti moramo tudi našega vratarja Draga Brezarja, ki je uspešno branil našo mrežo. I. J. V okviru športnih srečanj, ki jih je priredil ObSS Kranj, so se (udi že pomerile ekipe v namiznem tenisu in sicer Iskre, Jelovice, Save, KZZSZ Kranj in Tekstilindus. V končni uvrstitvi smo zasedli 4. mesto. V tej panogi sicer nismo mogli pričakovati dosti boljših rezultatov, saj že ob samih pripravah nismo uspeli sestaviti res močne ekipe, ki bi kljubovala zelo močnim nasprotnikom. Omeniti moram, da so v ekipah Iskre in Save igrali igralci, ki stalno igrajo v slovenski namizno-teniški ligi. Kljub temu pa so naši igralci dali močan odpor nasprotnikom in bi z malo več sreče lahko zasedb 3. mesto. Naš najboljši igralec je bil Anton Ramovš, ki je imel tudi najhujše nasprotnike. Poznalo se je, da ima pri tej vrsti športa veliko vlogo telesna kondicija, le-ta pa je našim igralcem manjkala. Vodja naših namizno-teniških igralcev je bil Jože Šoba, ki pa pred tek- movanjem ni imel časa, da bi naše igralce bolje pripravil. Za prihodnje leto bomo morali ^pripraviti močnejšo ekipo oziroma ^ bolje pripravljeno. Za razvoj te vrste športa imamo v našem podjetju vse pogoje, saj imamo prostor in mizo ter vse ostale rekvizite. Morda so med nami skriti talenti, ki imajo veselje do tega športa, zato ponovno pozivamo ljubitelje bele žogice, da se prijavijo. Naslednja panoga, v kateri se bomo pomerili na tekmovanjih ObSS Kranj, bo v šahu. Tu imamo zelo dobre igralce in zato računamo, da tudi rezultati ne bodo izostali. O izidu tega tekmovanja pa vam bomo poročali v naslednji številki našega glasila. I. J. Zaradi tehničnih ovir je izšla današnja številka na 4 straneh. Prosimo avtorje, naj oproste, ker so zaradi tega izpadli nekateri članki. Uredništvo ■■ ■■ ■ B ■ ■ II ■ H ■ ■ mm ■■ ■■ ■ ■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ bb ■■ ■■ ■■ ■ B BB BB BB BB Obvestilo članom kolektiva Tovarniški odbor sindikalne organizacnje podjetja je na svoji zadnji seji sprejel sklep, da tudi naš kolektiv podpre humano akcijo pomoči Zveze slepih. Osnovna organizacija Zveze slepih nas je preko občinskega sindikalnega sveta Kranj zaprosila, da ji pomagamo pri prodaji miniaturnih palčic (cena palčice je 1 din) tako, da vsak zaposleni odkupi eno palčico. Na ta način zbrana sredstva bo Zveza slepih namenila za ureditev domov oddiha, ki so za slepe velikega pomena. To humano akcijo pomoči so finančno podprli vsi občinski sindikalni sveti Gorenjske in osnovne organizacije po delovnih organizacijah, zato tudi naš kolektiv ne more biti do te akcije neopredeljen. Verjetno ni člana kolektiva, ki bi odklonil skromni prispevek ob tako humani akciji. Tovarniški odbor se je zaradi tega odločil, da se ob izplačilu osebnih dohodkov za mesec oktober (15. novembra) pobere od vsakega člana kolektiva po 1 dinar, v zameno pa bo vsak član kolektiva prejel simbol zveze slepih — belo miniaturno palčico. BB BB BB BB BB BB Naši kegljači na krož-kovnem tekmovanju Kegljaško krožkovno tekmovanje je postalo že tradicionalno. Tekmovanje poteka vsak mesec in se deli na 6 X 100 lučajev ter borbene igre. Sodeluje 32 ekip. Naše podjetje ima na tekmovanju 6X X 100 lučajev zastopane 3 ekipe: A, B in C. V prvem polletju sta naši ekipi A in B dosegli zelo dobre rezultate, edino C ekipa je zaostala. Tako je A ekipa dosegla polletni rezultat z 10.142 podrtimi keglji 4. mesto, B ekipa pa z 9.559 keglji 6. mesto, C ekipa pa z 7.604 keglji 28. mesto. V tem tekmovanju vodi ekipa Elektro z 10.573 podrtimi keglji, drugi je krožek Iskra z 10.352 keg-jli, na tretjem mestu je Borec z 10.152 keglji, na 4. mestu pa Tekstilindus z 10.142 keglji itd. V mesecu septembru smo z 2.599 podrtimi keglji dosegli 3. mesto v skupni uvrstitvi in ga tako prevzeli krožku Borca. Rezultati A ekipe (v mesecu septembru): T. Franci Škrab 412 podrtih kegljev, 2. Cvetka Čadež 443 podrtih kegljev, 3. Matija Lebar 393 podrtih kegljev, 4. Vinko Cvirn 432 podrtih kegljev, 5. Tone Ušeničnik 453 podrtih kegljev, 6. Miro Jenko-le 466 podrtih kegljev. V borbenih igrah smo nekoliko slabši, ker ni vedno popolna ekipa pa zato dosegamo slabše rezultate. Trenutno smo na 6. mestu z rezultatom 1.481 podrtih kegljev. V borbenih igrah nastopa 17 ekip. Pred nami so še trije nastopi v okviru krožkovnega tekmovanja, vmes bomo sodelovali tudi na tekmovanju, ki ga prireja ObSS Kranj (predvidoma v mesecu oktobru); v novembru pa bo odprto prvenstvo kluba Triglav. Na koncu leta pa se pomerio prve štiri uvrščene ekipe za novoletni pokal. V času, ko to pišem, mi še ni znan rezultat kegljaške Tekstilia-de, ki je bila koncem oktobra v Mariboru in jo organizira podjetje Svila. Vsekakor upamo na dober rezultat, o čemer vam bomo še poročali. Vinko Cvirn Za cicibane in pionirje vadba v ogrevani telovadnici Telesno vzgojno društvo Kranj je prosilo naše uredništvo, da objavimo sporočilo naslednje vsebine: »V ponedeljek, 4. oktobra 1971 smo pričeli z redno vadbo v domu Partizana v Stražišču. Z željo, da bi bilo to udejstvovanje množično in da bi zajelo čim širši krog naših cicibanov, pionirjev in pionirk, prosimo vse starše, da pošiljate otroke k vadbi in jim omogočite zdravo športno mladost. Vadba bo pod strokovnim vodstvom, zato se bodo otroci lahko vsestransko udejstvovali. Posebno priporočamo staršem, da pripeljejo svoje malčke, saj jim bo vadba v ogrevani telovadnici vsekakor koristila, ker so v zimskih dnevih večinoma vezani na prostor v stanovanju. Kot pionirji bodo spoznavali prve prvine na orodju, ki jih bodo dopolnjevali kot mladinci. V nadaljnjem športnem udejstvovanju pa se lahko vključijo v različne specializirane klube našega društva. Urnik vadbe je naslednji: — ponedeljek cicibani pionirke rekreacija ž. — torek pionirji rekreacija m. — četrtek cicibani pionirke — petek pionirji rekreacija m. od 17. do 18. ure od 18. do 19.30 ure od 19.30 do 21.30 ure od 18. do 19.30 ure od 19.30 do 21.30 ure od 17. do 18. ure od 18. do 19.30 ure od 18. do 19.30 ure od 19.30 do 21.30 ure