Dopisi. Iz Mozirja. (Poziv Slovencem). Binkoštne praznike, v dan J. junija t. 1., slavilo bode slovensko društvo ,,Savinjski Sokol" v naročji prekrasne Dolenje Štajerske, v Mozirji, slavnost bogoslovljenja društvene svoje zastave. Podpisani odbor usoja si tem potom vabiti najnljudueje slavna narodna društva, vsc odlične narodnjake naše, Darod iz ožje naše domovine, kakor tudi bratski nam narod iz slovanskega juga ter mile nam brate na severni strani bivajoče. Dragi rojaki! Udeležile se navedene slavnosti v mnogobrojaem številn, da skupno z Vami vredno proslavimo slavnostni dan in združeuo delamo v prospoh milega nam naroda slovenskega. posebe pa, da si prizadevamo v prostem narodu utrditi pravo narodno zavest, ter ga skušamo dovesti do pravega narodnega prepričanja Siavna narodua društva, katera nameravajo Binkoštne praznlke udeležiti se slavnosti blagoslovljenja zaatave ,,Savinjskega Sokola" v Mozirji in se do danes neso še prijavila, prosimo najuljudneje, da blagovole svojo udeležbo najdalje do 30. t, m. naznaniti slavnostnemii odbom v Mozirje, da mu bode potera mogoče pravočasno oskrbeti potrcbne pripiave in uredbe. Za znižano ceno po železnici, ki se za časa objavi, se je skrbelo. Spored slavuostni naznani se v kratkem. Radi vožje iz Celja v Mozirje in radi slavnostnega banketa izvolijo naj se slavna društva in p. n. gostje o pravem času oglasiti pri starosti ,,Savinjskega Sokola" g. Josipu Lipoldu v Hozirji. Na zdraje! Slavnostni odbor. Od Savinjske doline. (V celjsko vahterco) piše nek dopisun, ki zna toliko slovenski, kakor krava na boben, da je g. Hausenbihler v Žavci g. Hauptov nemški govor slovenski prestavljal. Mi, ki smo ju poslušali in jih tudi zastopili, rečemo, da g. Hausenbichler ni prestavljal nemški govor g. Haupta, ampak da je on samostalen govor imel. Kako zlobna je ta klepetulja. Ona pri vsaki priložnosti odteguje Slovencn kolikor le mogoče, bodi si v tem ali unem obziru. Kako je to nedolžna beseda ,.je prestavljal!" toda po nemški semisli: vidite, ko bi zopet ne bilo Nemca, kako bi hmeljarsko društvo izhajalo, kako bi bili drugače Slovenci kaj zvedeli! Res, boleti mora človeka srce, ko vidi, da še človek doma ni miren pred sramotenjem. Krivi pa smo si to sami! Kaj le, ko bi enkrat sl. vodstvo hm. društva za ,,Spodnji Stajer" blagovolilo dnevni red spremeniti tako, da bi se najpopred prednašalo slovenski in potem ^emški, ker to tirja zdrava pamet in pravicoljubnost! Rečem. da smo bili skoraj rami slovenski poslušalci navzočni. Ali ni potem takem pametuo, da se le pozneje še nekterim nemškim po nemški pove ? Ce bi se v prihodnje red tako spremenil, bode se vodstvo s tera zelo prikupilo in ravno tako tudi nekterim Nemcem ustreglo — ker jim ne bo treba potem med slovenskim govorom nejevoljno čakati, dvorane popuščati in druge motiti. To je želja vec družtvenikov. Iz Konjic. Na den praznika sv. treh kraljev pride nek slovenski kmet, a zdaj velik nemeur in ud nemškega ,,šulfi?raina" k rani meši v farno cerkev v Konjicah. Smerdeč od ,,šnopsa" se smeji in reče: 0 tukaj je pa prav ,,lušno" tako lepo pojejo; tukaj je še ,,lušnejše" kakor pri Sutter-ji, kder sem ravno zdaj ,,šnops" pil. Kaj rečejo konjiški ,,šulvereinarji" k taki omiki ? To je vendar pravi ,,tajčer briider!" a ob enem tudi ;,šnopsbruder". Iz Velenja (Slovo prajzovskemu šulvereinu.) Gotovo bode Slovence razveselilo izvedeti, da je naš velespoštovani lesni trgovec in veliki posestnik g. Gašpar Skaza izstopil od nemškega prajzovskega šulvereina in tudi svojemu siuu, kteri je za učitelja v Smarijali pri Jelšah zapovedal, da mora isto storiti. To je rea lepo, da je ta gospod pripoznal in pravo vganil. Prepričal se je, da pravemu Slovencu ni prostora mej prusaki in tisto svojatjo, ki pod krinko šolsko lo dela za nemški brezverski liberalizem, na mešnike psuje, kmeta zapeljivje, neumnežem denar iz žepov jemlje ter v svojih shodnicah le pijančevanje podpira, kder za naae cesarstvo žaljivo ,,Wacht am Rhein" krolijo. Pošten Slovenec ne gre blizu. Opomniti tudi moram, da njegova gospa sopruga, ktera je tako dobrotljiva, da je siromaki pozabiti ne morejo, postala res prava mati ubogim. Ona daje 3 siromakom vsakdanjo hrano, nasiti celo tropo šolskih otrok in 6e le ve za kakšnega bližujega siromaka, tako mu rada pomaga. Bodi ji vsa hvala! Iz Gomilske v Savinjski dolini. Dne 27. p. m. zbralo ae nas je precejšnje atevilo narodnjakov, med drugimi, odličnjaka gospoda Gašpar Šorn, župan iz Grajske vasi kot biser in starosta Slovencev v Savinjski dolini in pa č. g. župnik iz Gomilske ,,pri Matevži", da smo tako dostojno počastili in pri priredjeni odhodnici se prearčno posloviji od g. Davorina Muršica-Živkov, oskrbnika Strausneškega grada, ki nas v našo veliko žalost prezgodaj zapusti in odide v drugo mesto na Ptuj. — Po blizu %• letnem bivanji med nami smo g. Muršeca spoznali kot skoz in skoz v pravem pomenu besede poštenega in značajnega moža, vrlega narodnjaka, dobrega kristijana in odkritosrčnega prijatelja, ter ga tako prav za ljubo imeli. On je mož, ki si vsled svojega značajnega postopanja je pridobil ljubezen in vdanost oaeb vaeh atanov. Dal nam Bog mnogo takšnih narodnih mož. Radi se ga bodemo vselej spominjali. Iz Slaribora. Prav veselo bilo je nedeljo zvečer v čitalnici, katero je g. Jožef Rapoc in njegova blaga gospa lepo dala okinčati g. dr. Radaju v čast. Večerje udeležilo je se okolo 50 gospodov, gospa in gospodičen; oddelek godbe 47. regimenta je kaj izvrstno igral, zmes tudi alovenske skladbe. Med navzočimi bil je g. dr. Geršak iz Ormoža. Po slavnoatnem govoru se je z Franc Jožefovim redom odlikovani g. dr. Radaj genjen zahvalil za čeatitko in potem zadoni trikratno živijo cesarju. Gospodična Berdajsova mu je poklonila lep venec. Bog ohrani dr. Radaja Slovencem še mnogo let. Zmage slovenske pri volitvah v Mariboru so v mnogem oziru njegovo delo. Slava mu! Došlo je tudi več telegramov, od čitalnice v Celovci, od dr. Suca, dr. Streintza, profesorja Ambruža, Bežana, Pihlerja pa iz Reichenburga (župnik Walter, nadučitelj Jamnik in Jožef Radaj) rojstne fare slavljenčeve. — Hranilnica mestna ima uže tolik rezervni fond, da je lani mestna blagajnica dobila 29.000 fl. Lep dar! — Švicarski trgovci nameravajo, ko bo Arlska železnica odprta, tukaj najeti kleti in od vinogradarjev nakupiti vina, da se ognejo vinskim ,,pančerjem". G. Paul Simon izdeluje izvrsten šampanjevec, flaša velja 1 fl. 20 kr. — Dnes 1. maja odprli so pošto v Hočah. — K Račah se je mladi Franc Kmetič ustrelil, ker ga mati ni mogla dalje podpirati. Možgani so na vse strani bili raztreaeni. — V Pekrah je zopet exfrater Nagele ae napenjal, pred pičlim številom šulvereinerjev, katere mu je alovenaki odpadnik Wessiak vkup nalovil. Je bilo uže trepasto, kar je Nagele žvekal, a desetkrat neumneje je bilo to, kar so znani rogovileži Karneri, Sutter, Ausserer pismeno brodarili. Najbolj neumno pa je priboldski Hakelberg po mešnikih udrihal. Bog, odpusti jim, saj so tako zbegani vsled svoje alovenožrečnoati, da ne vedo, kaj delajo.