oglašajte v
najstarejšemu
slovenskemu
dnevniku v ohio ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
LETO XXIX.
SNE MESU SE DVIGNILE 50 DO 100ODSTOTKOV
Posledice odredbe predsed-Trumana, s katero je bi-® odpravljena kontrola nad mesa vseh vrst, so ® električne. Cene so kot 1 trenil švignile navzgor in Mčakuje se, da bodo napre-°^ale še precej časa, predno bodo ustavile.
po odpravi kontrole in "*^*Gtek v cenah za govedino l„P''^®i^evino znašal od 50 do " procentov.
"^lika pričakuje, da bodo eventualno padle
Prašiči so se prodajali po $30 J,, funtov žive teže, kar je ^«ord za vse čase. V Clevelandu Dr P^^šičje meso na debelo st'ft po cenah, ki so 80 od-
0	kov višje od onih, ki jih je
gg zakon OPA, medtem ko meso prodajalo po ao 67 procentov nad OPA
®enami.
|^°^P''3-ševanje med publiko 8Dl vtis, da so ljudje v osnem pričakovali višjih cen,
Pad^^	bodo cene
tf ^^dar pride več mesa na ^^^j pa se bo to zgodilo, ^eda ni nikomur znano.
"®trola cen bo v kratkem Celi črti izginila So °^P^3^vo kontrole nad me-je slika v tem pogledu se-
1	sledeča;
^ kratkem se pričakuje, da bo kontrola za moko, lik *^^^'0 aparate, električne Jiike, kavo, pecivo, makaron, j.' ^^Gzance, konservirane ribe, togr Srah, konzerviran toma-
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA). OCTOBER 16, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 203
^iŽol
jj; '^"^'anze in banane, čaj, žga-pif'	nogavice, toiletni pa-
Vori	električne čistilce,
jg grelce, tovorne avtomobi-^^j®d®lske traktorje in ko-7^ovino.
Kai
ftoii	še nadalje
® Kontrolo
cei obstoji, da bodo še pre-rtp» ostale pod kontrolo sle-
® stvari:
gj^^'^ovanjske najemnine, žele "material, pralni stroji, ^	vozovi, šivalni stroji,
tekstilno blago, oli v° pohištvo, jeklo, mast, Časniški papir, sladkor, (g . n^armelada, mehke pija-
avtomobili.
Vil	Taft je včeraj izja-
da
sto^ - Je predsednik Tniman tgj, ' tisto, kar je on hotel Hi °tel vedeti, zakaj se tega opravilo že v juniju.
'Sto
Mar
se gre za politično
1>or vprašal Taft. "Kako biti gotovi, da se kon-
Vila
7»
Po volitvah ne bo obno-
krogi vidijo prihod inflacije
delavski voditelji izra-stQ	da je Amerika s tem
I^Oq ^ fia pot inflacije. Elliott pokojnega pred-
Z'ka, i
'To
je dejal:
- je začetek konca. Morda at_, ° ^olgo, ko bo štruca kruha
$15 M
Vq ^^o^aranje nad predsedniko-je izrazil tudi bivši župan La Guardia, ^Hi' ko je predsednik CIO He/t ^vtnih delavcev Walter P. ^^her izjavil:
bo drugič priča ,/«eniu Čudežu"
®^^j bomo drugič v teku leta priča čudežu. Knive, ^Nadaljevanje na 4. strani)
Jugoslovani bojkotirali zadnjo sejo konference
Delegacija se ni udeležila seje v znak protesta proti krivičnim sklepom glede jugoslovanskih interesov
PARIZ, 15. oktobra—Iz 10 mož sestoječa jugoslovanska delegacija je danes v znak protesta proti krivičnim sklepom, narejenih v zvezi z jugoslovanskimi interesi, ko se je sestavljala italijanska mirovna pogodba, bojkotirala zaključno sejo mirovne konference.
Jugoslovanski podpremier in*"
načelnik delegacije Edvard Kardelj je dal zadnji udarec tej neuspešni "mirovni" konferenci. Padel je, ko so se delegatje baš zbirali v Luksemburški palači za zaključne ceremonije.
Kardelj posla] konferenci protestno pismo
Kardelj je konferenci poslal
pismo, v katerem je rekel, da
so njeni sklepi ?lede večjega, . . , v.	v .	, . I nia formalnega značaja
števila vprašanj v italijanski	^
ministri štirih velesil, da prično z dejansko sestavo petih mirovnih pogodb, ki so bile predmet razprav na pariški konferenci.
Državni tajnik Byrnes in zunanji minister Molotov se izogibata drug drugemu, kadarkoli mogoče in med njima je nastala osebna mržnja. Tekom konference sta se samo dvakrat privatno sestala glede vpraša-
mirovni pogodbi takšni, da je i za Jugoslavijo postalo nemogoče, da bi podpisala pogodbo, ako se glavne določbe, ki se tičejo vitalnih interesov Jugoslavije, ne spremenijo.
"Iz teh razlogov", je nadaljeval Kardelj v protestnem pismu, "delegacija Federativne ljudske republike Jugoslavije, z ozirom na dejstvo, da je konferenca postopala nepravilno s formalnega stališča in na bistveno krivičen način, ko je reševala probleme, ki so za ljudstvo Jugoslavije največje važnosti, ne more prisostvovati zaključni seji te konference in he more biti soudeležena pri izročitvi konferenčnih priporočil svetu zunanjih ministrov."
Osebna mržnja med Molotovom in Byrnesom
Konferenca se zaključuje v znamenju nezmanjšane napeto-
Molotov je včeraj dal konferenci hud udarec, ko je naznanil, da Rusija radi samopašne taktike od strani treh zapad-nih sil ne bo upoštevala nobenih sklepov, oziroma priporočil konference, s katerimi se ona ne strinja, celo onih ne, ki so bili sprejeti z dvetretjinsko večino.
Oba prepričana o pravilnosti svojega stališča
Oba, Byrnes in Molotov sta prepričana, da sta v pravem, da drugi nima prav. Molotov je prepričan, da si Zed. države premišljeno prizadevajo, da Rusijo prikrajšajo na tem, do česar je upravičena, medtem ko Byrnes (Dalje na 4. strani)
ITALIJANSKI DELAVCI DOBILI VIŠJE PLACE
RIM. — Med delavsko federacijo in zvezo tovarnarjev je bil sti med Rusijo in Zed. država-! dosežen sporazum, glasom ka-
mi, in zelo malo izgleda je, da se bo položaj izboljšal, ko se 4. novembra sestanejo zunanji
terega se temeljna mezda 1,500,-00 0 italijanskih industrijskih delavcev zviša za 35 odstotkov.
V Rusiji se ne govori o vojni, temveč o miru
Dopisnik "Associated Press-a" Eddy Gilmore je poslal pred par dnevi iz Moskve skrajno značilno poročilo, ki pripoveduje, da Rusi ne samo, da ne morejo umeti, zakaj se v zapadnih državah toliko govori o nevarnosti nove vojne, temveč da so med sovjetskim ljudstvom glavni predmet javnega zanimanja mir in z njim zvezani problemi. Omenjeni časnikar piše:
Po povratku v Rusijo po pet-*
mesečni odsotnosti, si človek ne more kaj, da ne bi takoj opazil osupljive razlike o tem kar govorijo ljudje tukaj in o čem se govori v inozemstvu.
Vojiia glavni predmet razgovorov v Ameriki in Angliji
V Zed. državah sem slišal največ o tretji svetovni vojni in strahu,da bodo take vojne prišlo in človek je Čutil določen pesimizem glede izgleda za mir. Na slično razpoloženje sem naletel v Angliji, dasiravno v manj pretirani obliki kot v Ameriki.
Napram temu se v Rusiji še o vojni zelo malo ali sploh ne govori, vsekakor pa se ne sliši nobenega strahu, da bi do vojne prišlo. Trenotno je football tukaj središče vsega javnega zanimanja.
Rusi, s katerimi sem govoril — in med njimi so bili tudi uradni ljudje — so osupli nad
(Dalje na 4. strani)
FARMERSKE DELAVCE BODO ORGANIZIRALI
CHICAGO, 12. okt. — Ameriška delavska federacija si je nadela nalogo, da organizira farmerske delavce, jim pridobi pogajne pravice za mezde in krajši delovni teden. Neka skupina A.F.L. pa pripravlja načrte za tretjo politično stranko in je tozadevno že predložila resolucijo na konvenciji A.F.L., da naj se ustanovi tretja stranka, ki naj bi bila neodvisna od republikanske ali demokratične stranke, katera naj bi dobila vso podporo od organiziranega industrial-nega in farmerskega delavstva.
Ozadje diplomatske borbe v Parizu
Zadnji napor sov. zunanjega ministra Molotova v prilog Jugoslavije zaman
Korespondent O.N.A. piše iz Pariza pod datumom 9. oktobra: Danes mi je bilo povedano, da je v ozadju ostrih napadov sovjetskega zunanjega ministra Molotova radi razdvojenosti vzhoda in zapada ponesrečeno prizadevanje, da se še v zadnjem trenotku doseže nekaj izboljšanja v pogledu jugoslovanskih zahtev napram Italiji.
Jugoslovanska delegacija je baje obiskala ameriškega senatorja Tom Connally-ja in je zahtevala nekatere spremembe fa-kozvane francoske črte in izmene v nekaterih točkah statuta za Trst. Glasom teh zanesljivih virov pa je izjavil ameriški delegat, da je odločitev Amerike neizprosna.
Začetkom tega tedna je bilo nekaj poročil, da je nfe vidiku sporazum, toda pokazalo se je, da je nasprotstvo naziranj nepremostljivo, ko je minister Molotov objasnil svoje zahteve glede statuta za tržaško ozemlje.
Koruptni uradniki in slabi starši so Lauschetova tarča
HIRAM, O. — Pred #0 osebami, ki so se udfležirt javne diskusije o problemih doma in družine, ki se vrši letno v Hiram kolegiju, je gov. Frank J. Lauschc nastopil kot glavni govornik ter udaril po koruptnih javnih uradnikih in neodgovornih starših kot faktorjem, ki so v prvi vrsti odgovorni za porast razporok, propadanje družine in zločinstvo med mladino.
Gov. Lausche je med ostalim dejal:
"Johnny Jones, ki je ukradel avto, dobi pečat zločinca. Ne sprejmejo ga v mornarico, temveč mora plačati kazen za svoje dejanje in iti v ječo. Toda na isti ulici operirajo z denarjem založeni ljudje dvorane za ha-zardiranje, kjer ostanejo starši pozno v noč, puščajoč svoje otroke doma brez varstva, tro-šeč denar, ki bi moral iti za živež in druge stvari, ki so potrebne za zdravo družinsko življenje.
"Te stvari se dogajajo po mnogih delih države. In ne stori se ničesar proti^temu. Javni uradniki, ki so brezbrižni, ^e ne zavedajo polne važnosti tega, kar počenjajo. Oni ne razumejo, da take stvari usodno vplivajo na mlade ljudi, ki vidijo, kako se zakon izpostavlja javnemu zasmehu."
NAŠLO SE JE URO
Na zabavi za Mr. in Mrs. Vinko Coff prošlo nedeljo zvečer, se je našlo žensko zapestno uro. Katera jo je zgubila, naj se zglasi na 17802 Delavan Rd. ali pa pokliče IV 3176, kjer jo dobi nazaj.
V tekmi za "kraljico"
Med dijakinjami znanega Fenn kolegija, ki so v tekmi za "kraljico žetve" ali "harvest queen," sta tudi dve brhki slovenski mladinki, in sicer Violet Švigel, 6933 St. Clair Ave. in pa Alice Birtič, 1353 E. 84 St.
Krožek št. 3 Prog. Slovenk obhaja 10 LETNICO s igro 'Raztrganci' in programom
v nedeljo, 20. oktobra
v Slov. društ. domu v Euclidu Pričetek ob 3:30 pop.
Zvečer ples igra Vadnalov orkester
Goering se zastrupil; 10 drugih nacijev obešenih
Kako je prišel v posest strupa, je zagonetlta; na morišče je šel prvi bivši zunanji minister Joachim Ribbentrop
NUERNBERG, sreda, 16. oktobra — Danes zgodaj zjutraj je 10 nacijskih voditeljev storilo smrt na vislicah v telovadnici nuernberške ječe, toda Herman Goering, ki je zavzemal drugo najvažnejše mesto v nacijskem režimu, je ogoljufal vislice in sodnike, ki so ga obsodili na smrt, z zaužitjem strupa v svoji celici tri ure pred izvršitvijo smrtnih obsodb.
Jetniški ravnatelj polk. B. C.*—--
"To se tiče enako zunanje po-1 Andrus, je glede Goeringovega ki je v ječi postal zelo veren, se
SOVJETSKA OCENA -! POLITIČNIH RAZMER V ZED. DRŽAVAH
LONDON. — Moskovski ra-' dio je v eni svojih nedavnih od-: daj v angleškem jeziku razmo-trival razvoj politične situacije j v Zed. državah. Komentator A. i Osipov je med ostalim rekel: j
"V teku 18 mesecev, odkar je umrl predsednik Roosevelt, je vodstvo demokratske stranke kolebnilo tako daleč proti desnici, da je za praktične svrhe nemogoče potegniti jasno črto med stališčem demokratov in republikancev.
litike in notranjih zadev."
BIVŠA ZAROČENKA POMAGALA POLICIJI ZAJETI TATU
CHICAGO, 111. — Elmer S. Hurt, 22-letni veteran, ki je služil v mornarici na Pacifiku in je bil odlikovan, je bil zajet v nekem tukajšnjem hotelu kot tat s sodelovanjem svoje bivše zaročenke, ki je povedala policiji, da jo j« povabil na sestanek.
Hurt je pred policijo priznal, da je 27. septembra v Miami, Fla., v uradu Railway Express Co. ukradel $29,000 v gotovini in $697,000 v denarnih nakaznicah, ki se morejo vnovčiti kjerkoli na svetu. Večina plena je bila najdena v njegovi hotelski sobi in v shrambi na enem tukajšnjih kolodvorov.
Hurt se je vrnil v Chicago, da bi iznova pridobil ljubezen dekleta, ki mu je svoj č^s, ko je bil nastanjen v Chicagu, vrnila zaročni prstan.
O tem so oblasti zvedele od njegovih prijateljev v Miami, nakar je policija stopila z dekletom v stiko. Mesto pred oltar z dekletom, je šel tat s policijo v ječo.
samomora izjavil:
Ko je dospel zdravnik,
je bil Goering že mrtev
"Goering ni bil obešen, ker je snoči ob 10:45 (po nemškem času) zavžil cynanide potassium. (Najbolj smrtonosen strup, kar se jih pozna.) Stražnik je takoj napravil odkritje, ko je čul neki nenavaden ropot in videl, ko se je Goering stresel. Poklical j e (Zdravnika in jetniškega duhovnika, ki sta bila, na hodniku. Našla sta ga v celici v smrtnem krču. V,njegovih ustih so bili najdeni koščki stekla in dišalo mu je iz njih po cynanide potassium."
Polk. Andrus je dalje rekel, da stražnik ni nikdar videl, da bi šel Goering z roko pod odejo ali ustom. Uvedla se je preiskava, kako je navzlic stalnemu preiskovanju njegove osebe jn celice mogel priti v posest strupa.
Pri Goeringu se je našel sli-čen strup lanskega maja, ko se je po zajetju nahajal v ječi v Monfordu. Takrat je bil skrit v kositrni škatlji za "Nescafe".
Vs? obsojenci so brez pomoči šli na morišče
Ameriški reporter Kingsbury Smith, ki je bil priča eksekuci-
Lausche imenoval Rulkowskega za sodnika
Governer Frank J. Lausche je včeraj imenoval glavnega policijskega prosekutorja Anthojiy A. Rutkowskega za mestnega sodnika v urad, ki je postal prazen, ko je umrl sodnik Perry A. Frey. Rutkowski je 42 let star in je bil imenovan za prosekutorja, ko je Lausche postal župan v Clevelandu. O njemu pravijo, da je tako dosleden v vsiljevanju kriminalnih zakonov, da bi niti svoji ženi ne spregledal, če bi dobila "parking ticket."
Sodniško mesto bo obdržal do jeseni 1947, ko bo moral iti na volitve, ako bo hotel obdržati svoje mesto.
Rutkowski je poljskega porekla in je bil nedavno ponovno iz-
je s komaj slišnim glasom zahvalil za dobro postopanje, katerega je bil deležen kot jetnik in prosil Boga, da ga naj sprejme pod svojo zaščito.
Nacijski "protektor" Češke, Wilhelm Frick je prišel na morišče v istem živojnem športnem jopiču, katerega je imel na sebi skozi vseh 10 mesecev procesa, je ob pogledu na vislice zaklical: "Naj Bog vedno blagoslovi Nemčijo!"
Ernst Kaltenbrunner, šef na-cijške varnostne policije, je bil tako bled, da so maroge na njegovih licih izgledale krvavo rdeče. Rekel je:
"Ljubil sem svoj narod in svojo domovino. Vršil sem dolžnost do svoje domoyine v težkem^ su in nisem
čine, katerih sem bil obtožen.
Med onimi, ki so bili priča ek-sekucije, je bil ministrski predsednik sedanje bavarske vlade dr. Wilhelm Hoegner, ki je vodil akcijo, da se trije oproščeni na-ciji von Papen, Schacht in Fritsche postavijo na zatožno klop pred nemškim sodiščem.
Trgovina v SND oropana
V noči od ponedeljka na torek jam za vse ameriško časopisje, so tatovi vdrli v muzikalično tr-pravi, da je bil prvi priveden na govino v Slovenskem narodnem
morišče in obešen bivši zunanji minister Joachim von Ribbentrop.
Ko so mu glavo ovijali s črno vrečo, je rekel razločno v nemščini: "Bog ohrani Nemčijo" !
Smith pravi, da je večina obsojenih pod vislicami vzkliknila: "živela Nemčija!", da se ni nobeden izmed njih onesvestil, in da so vsi brez pomoči šli po 13 stopnicah na morilni oder. Vsakega je spremljalo dvoje ameriških vojakov.
Streicher bil edini, ki je zaklical "Heil Hitler"
Edini izmed desetorice, ki je pod vislicami zaklical "Heil Hitler", je bil notorični mučilec Židov Julius Streicher.
On je pri eksekuciji napravil
voljen glavnim podpredsedni-j največ hrupa. Ko je stal pod
kom Poljske rimsko-katoliške Jednote, s sedežem v Chicagu.. Ko ga je Lausche včeraj imenoval, se je nahajal na seji glavnega odbora omenjene organizacije. Predon je postal glavni policijski prosekutor, je bil skozi 10 let pomožni okrajni prosekutor.
VILE ROJENICE
V ponedeljek zjutraj so se zglasile vile rojenice pri družini Frank in Josie Urbančič, 1273 Addison Rd. in jo obdarile s prav luštkano deklico, ki je druga v družini. Mlada mamica je hči Mr. in Mrs. Rutar iz 1171 Norwood Rd. Mati in dete se dobro počutita v St. Luke's bolnišnici. čestitamo!
vislicami, je izzivalno za vpil: "Vas bodo pa boljševiki!" On je bil tudi edini, ki je govoril, potem ko so mu ovili glavo v črno vrečo. Smith poroča, da je rekel nekaj o "Adeli, moji dragi ženi."
Feldmaršal von Keitel je pred smrtjo prosil Boga, da ščiti Nemčijo in se zahvalil duhovniku, ki ga je spremil na morišče.
Nacijski ideolog Alfred Rosenberg, ki je do zadnjega odklanjal vsako versko tolažbo, je bil bled, toda miren, in ni pod vislicami ničesar rekel. Poljski rabelj Hans Frank je uinrl spokorjen
domu na St. Clair Ave. ter odnesli godbene inštrumente v vrednosti $2,500. Policiji je poročal o tem Thomas Talty, eden izmed štirih lastnikov okradene trgovine.
HČERKA UMRLA
Včeraj zjutraj je preminila v St. Vincent Charity bolnišnici šestletna Betty Joan Gregor, hčerka Josepha in Stanislave Gregor, 1172 Quilliams Rd., Cleveland Heights. Dekliško ime matere je bilo Opaskar. Poleg žalujočih staršev zapušča brata Bobby, starega očeta in staro mater Mr. in Mrs. Frank Opaskar ter več bližnjih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 9. uri pod vodstvom Fer-foliatovega pogrebnega zavoda iz A. A. Burman pogrebnega zavoda na 13124 Euclid Ave. v cerkev Kristusa Kralja ob 9:30 in nato na Calvary pokopališče. Naše sožalje!
LETALO PRINESLO ZDRAVILO NA LADJO
PRESTWICK, Škotska. — Na radijski poziv je prineslo neko transportno letalo 130 milj daleč na morje neko redko zdravilo in ga spustilo na krov švedske ladje "Gripsholm", ko je potnik C. E. Wickham, predsednik Greyhound transportne družbe v Zed. državah, dobil
j srčni napad. Zdravilo je bilo vr-Nekdanji governer in rabelj | ženo na krov ladje, ko je plulo okupirane Poljske Hans Frank,' 20 čevljev nad morjem.
BTR&N 2
ENAKOPRSVNOST
16. oktobra, 194$
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. W31.ST CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town;
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)---
For Half Year—(Za pol leta)--
For 3 Months—(Za 3 mesece)--
.$7.00 _ 4.00 _ 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)--
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
.$8.00 - 4.50 . 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) -—$9.00
For Half Year—(Za pol leta)---— 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
.Owen Laltimore (O.N.A.)
ODLOČITEV V KINI
Deseti oktober je kitajski 4. julij — obletnica revolucije, ki je vrgla s prestola Mandžu dinastijo. Kot v Ameriki 4. julij, je na Kitajskem 10. oktober dan govorov, le da morajo biti tam bolj radikalni, ker je revolucija še mnogo bližja kot pri nas.
Kitajska vlada si je bila prizadevala doseči odločilne vojaške uspehe še pred tem dnevom — zmage nad komunističnimi silami, kajti kitajska vlada je jako konzervativna in bi se počutila mnogo bolj, ako bi imela za seboj nekaj velikih zmag na ta tradicionalni revolucionarni dan.
Cilj je bil Kalgan, ki je važno oporišče komunističnih sil in veliko strategično križišče severne Kine na razpotju v Mandžurijo, notranjo Mongolijo in Kino. Obenem je to mesto važen industrijski center in je bilo velika baza Japoncev tekom vojne. Komunisti in vlada so si prizadevali dobiti to mesto v svoje roke, ko je bila Japonska poražena. In končno, komunisti so bili premestili v Kalgan svoj poglavitni glavni stan.
O bojih za Kalgan je bilo malo poročil, kajti vlada ni hotela v naprej povedati, da velja sedanja kampanja zavzetju tega mesta, da se ne bi osramotila, ako bi uspeh izostal. Komunisti so odgovorili na tri načine: oglašali so, da vlada napada Kalgan, ter da so v naprej razpršili svoje sile in svoje administrativne centre. Dalje so začeli poudarjati važiwst mesta Talum, ki leži v notranji Mongoliji in ki je morda njihov naslednji glavni stan. Končno so začeli odločno napadati železnice, posebno progo Peking-Hankow, s čemer so naglasih svojo sposobnost, da napadajo vladne sile na zelo širokih področjih.
Ako bo , uspelo vladi, da zavzame Kalgan, se bo nahajala v boljšem položaju za zopetno obnovitev pogajanj. Istotako pa bodo morali komunisti kazati veliko trmoglavost, da ne bi vzbudili vtisa, da so bili odločilno poraženi.
Z drugimi besedi povedano, položaj je še vedno isti v tej nesrečni deželi. Vlada si želi dokazati, da ni prisiljena pogajati se in hoče radi tega začeti razgovore šele po večji vojaški zmagi. Toda komunisti so vedno najbolj trmasti, kadar jim huda prede. Oni dokazujejo, da vlada ni pridobila nič bistvenega, ako zasede nekaj mest, dočim so njene prometne in obratne zveze nestalne in izpostavljene komunističnim napadom.
Iz tega razloga zahtevajo komunisti vedno več in ne morda manj. Vlada pa more radi tega trditi, da je nemogoče pogajati se s komunisti, ker vedno preveč zahtevajo. Povrh tega pa so še namigavanja, ki so na polju mednarodne politike nevarna, da so komunisti navzlic svojim vojaškim pofazom le radi tega tako trmasti, ker jih podpirajo Rusi.
Mi pa smo zapleteni v vse to. Najnovejša poročila, ki prihajajo v Washington, so še vedno popolnoma jasna v naslednjem pogledu: Komunisti ne prejemajo nobenega orožja iz Sovjetske unije. Tudi ne nobenih drugačnih dobav ali zalog. A kitajska vlada ne bi bila nikdar mogla zasesti nobene komunistične baze, še mnogo manj pa tako močnega oporišča kot je Kalgan, ako ne bi bilo radi velikih ameriških dobav materijala.
Nam je na razpolago le dvoje možnosti — ali bomo investirali vedno nova sredstva, ali pa se bomo umaknili. Kje in kdaj se bomo odločili?
Nobena skrivnost ni v Washingtonu, da je največja želja zunanjega ministrstva kot tudi ministerstev mornarice in vojske, da bi bilo tako lahko oditi iz Kine, kot je na primer lahko spremeniti smer predsednikove ladje, kadar odhaja na dopust in križari v smeri recimo Baham-skih otokov mesto v smeri Rhode Islanda.
Naših marinov na Kitajskem je toliko, da nam delajo skrbi in preglavice, toda nikakor ne dovolj, da bi Kino umirili. Dobavili smo kitajski vladi toliko materijala, da smo jo rešili poraza toda daleko ne dovolj, da bi mogla vsiliti ljudstvu režim, katerega ne mara.
UREDNIKOVA POŠTA
PRISPEVAJTE ZA OTROŠKO BOLNICO V SLOVENIJI!
"Raztrganci" pridejo v euclidski dom
Euclid, O. J Hladna jesen že prihaja in z njo hladni dnevi. Kmalu bo najbolj udobno ostajati v toplih prostorih. Da pa nam ne bo treba biti vedno doma pri peči in dremati, nam bodo preskrbela zabavo naša kulturna pevska in dramatična društva, katerih sezona se je že pričela. Naša dolžnost je le, da jih obiščemo.
Še nekaj tednov imamo, pa bo leto zopet pri kraju. Leta res hitro teko, kakor da bi si roke podajali eno drugemu. Ko pa pridemo na konec leta se lahko zamislimo nazaj in vprašamo sami sebe, ali smo v tekočem letu kaj dobrega storili svojemu bližnjemu? Ali smo, se pa sebično zadržali za sebe.
V Clevelandu in okolici imamo vrlo žensko organizacijo pod imenom Progresivne Slovenke v Ameriki, ki vrši razna dobra dela., dela samaritana. Veliko dobrega so storile članice te organizacije za trpeči narod v stari domovini, pa tudi tukaj darujemo v dobrodelne namene.
Veliko bi še lahko opisala, ali hočem biti kratka s tem dopisom, da se ne boste naveličali čitati. Moj namen pa je, da povem javnosti, da bo naš krožek št. 3 Progresivnih Slovenk v Euclidu praznoval svojo lO-let-nico obstanka v nedeljo 20. ok-tolwa. Ob tej priliki bo krožek podal lep program z igro "Raztrganci". katera bo sedaj prvič igrana na slovenskem odru v Ameriki. Prireditev se bo vršila v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., v Euclidu, pričetek ob 3:30 popoldne. Po igri se bo v spodnjih prostorih serviralo okusno večerjo. Po večerji se bo pa razvil ples, za katerega bo igral Vadnalov orkester.
Končno vabim vse prijatelje lepih iger in vse članice sosednjih krožkov ter vse ostalo občinstvo na udeležbo in poset.
M. Dodič,
članica Progresivnih Slovenk.
in damo priznanje vrlim Progresivnim Slovenkam za njih prizadevanje v raznih dobrodelnih podvzetjih.
Obeta se nam tudi v vseh drugih rečeh izvrstna postrežba. Za ples pa igra Vadnalov orkester. Na svidenje!
Anton Jankovich.
Kje je vaša signalna postaja za ogenj?
Mestni varnostni direktor Frank D. Celebrezze želi opozoriti državljane na eno važno točko, na eno napravo, za katero morate vedeti v slučaju ognja, kot tudi kako se ista rabi. Ta naprava je signalna škatla, ki stoji rdeče pobarvana na tem ali onem oglu pri cesti, od koder lahko v slučaju potrebe oddaste signal za ognjegasce.
Povprečni državljan se ne zmeni za te signalne škatle in ne ve, kje je katera najbližja njegovemu in večina od njih tudi ne ve, kaj naj naredi v škatli, da odda signal. Vse to pa je brezpotrebna zamuda časa, ako nastane resnična potreba. Marsikdo v takem času ne odda pravilno signala, nekateri
mislijo, da so ga oddali, toda ga v resnici niso. Skoraj vsakdo, ki sproži signal za naznanilo ognja, naredi to prvič v svojem življenju. To je ena naprava, pri kateri človek nima prilike, da bi z njo poizkušal za priučitev. Navodila so tiskana na vsaki škatli in vzame samo par sekund, da se jih prečita in ravna po njih. Ampak, kadar je vaš dom v ognju, si je težko vzeti časa to čitati in še lahko naredite pomoto. Zato je priporočljivo za vsakega državljana, da gre sedaj na ogled in najde najbližjo sign^no škatlo poleg svojega doma in vestno prečita navodila in si jih zapomni, kako se operira za slučaj ognja.
Najbolj važno je, da veste kje se nahaja taka ognjegasna signalna škatla; drugič je pa potrebno, da veste kako se operira; tretje enako važno pa je, da nekdo ostane pri signalni škatli, dokler ognjegaci ne dospejo, da se jim pokaže, kje je ogenj, ker včasih ni viden od take signalne škatle in ogr(je-gasci ne vedo, v kateri izmed številnih hiš je ogenj.
Zato, da veste kje najhitreje in pravilno oddaste signal v slučaju ognja, se seznanite takoj sedaj z vsemi navodili, da jih boste znali uporabiti v slučaju potrebe.
SODNIJSKI PROCES PROTI SLOVENSKIM IZDAJALCEM
(nadaljevanje)
S svojimi govori v emigrant- vanim Mihajlovičevem odredom skih taboriščih širi lažno propa-, "Plave garde."
gando in s tern zadržuje v tabo-Po italijanski kapitulaciji je rišču tudi one, ki so bili nasilno obtoženi Vižjak vstopil v kviz-ali z zvijačo prisiljeni na tako. linško oboroženo formacijo pot, piše proglase in izjave, ka- i "Slovenskega domobranstva" in kor na primer: "Izjava politič- postal pomočnik poveljnika "Ornih strank Slovenije," "Božična ganizacijskega štaba" ter šef
Desei letnica krožka št. 3 Progresivnih Slovenk
Cleveland, O. — V nedeljo 20. oktobra gremo vsi v Slovenski društveni dom na Recher Ave., v Euclid, O.! Zakaj? Tam bodo slavile naše vrle in pridne Progresivne Slovenke, krožek št. 3, svojo 10-letnico obstanka. Proslavile bodo prvih deset let trdega dela za slovensko delavsko stvar. Progresivne Slovenke so na splošno mnogo dobrega storile za otroke, za potrebne sestre in brate v stari domovini. Pa tudi za tukajšnje napredne stvari in delavske ideje so nam povsod Progresivne Slovenke veliko pomagale.
Progresivne Slovenke potom ovojih clevelandskih krožkov so zbrale veliko blaga za potrebne otroke v Sloveniji. Zbirale so tudi v sklad ta otroško bolnišnico v Sloveniji, kjer so dosegle sijajne uspehe. Od teh Progresivnih Slovenk bo kr. št. 3 v Euclidu podal bogat program z igro "Raztrganci" v nedeljo )b 3:30 popoldne.
V tej novi igri, ki se bo sedaj prvič igrala v Ameriki, hc živo predstavlja veliko trpljenje in nadčloveško junaštvo slovenskih borcev, fantov in deklet, mož in žena, kot tudi otrok in starčkov v zadnji vojni. Vsi ti borci so doprinašali za rešitev svojega naroda iz sužnosti okupatorja velikanske žrtve, samo da rešijo domovino. Končno so po hudih borbah zmagali nad krvoločnim sovražnikom. Cnia zemlja naj pokrije, izdajalce domovine. Vse te prizore se bo vi-ielo v novi igri "Raztrganci" v ledeljo popoldne na odru Slovenskega društvenega doma.
' Zato ste vabljeni prav vsi, da se skupno udeležimo te priredbe
poslanica emigrantom." ('Izjavo političnih strank Slovenije' je leta 1944 Zveza slovenskih župnij v Ameriki pod vodstvom Krekovega agenta Franca Ga-brovška širila med ameriškimi Slovenci in po Kanadi. S to izjavo je hotel pater Ambrožič razbiti SANS ter tako preprečiti uspešno delovanje Združenega odbora. Faktično je nasedel v to
personalnega oddelka.
Pozneje je kot pomočnik poveljniku "Slovenskega domobranstva" izdajal naloge za odstranjevanje zavednih Slovencev. Med drugimi je izdal naloge za odstranitev številnih antifa-šistov v Trebnjem.
Izdal je tudi nalog za aretacijo Majde Trojar, Vere Šefman, Vere Pongerc in Mimi Koren iz
past le bivši blagajnik SANSa iRadohove vasi. Likvidacije jih
Jože Zalar, ki pa je po svojih lastnih trditvah imel redne pismene stike s Krekom. Dpnes je jasno, da so podpisali dotično izjavo s Krekom vred le oni ljudski "voditelji," ki so doma sodelovali z Italijani in Nemci in se danes potikajo v tujini).
Kot predsednik tako imenovanega "Centralnega evropskega federalnega kluba" se skupno z dr. Cirilom Žebetom in Poljakom Juliusom Poniatowslcim
je rešil oče Vere Pongerc^An-ton, s tem, da jih je odkupil s kanto rhasti, bil pa je nato sam 14. septembra 1944 ubit po "črni roki." Sodeloval je pri organiziranju domobranskih oficirskih in podoficirskih teča ev, pošiljal je moštvo Mihajloviču in četni-škim skupinam in jim dostavljal opremo in municijo.
Dne 8. maja 1945 je obtoženi Vizjak izdal "Slovenskemu de-mobranstvu" povelje za splošen
povezuje z izdajalskimi in profa-' umik na Koroško. Posledica te-šističnimi emigranti drugih povelja je bila, da je domo-srtdnjeevropskih in balkanskih branstvo ob pobegu pred Jugo-držav, da bi po njihovem nači tu slovansko armado uničevalo Svobodnega intermariun^^a | javno in zasebno imovino, pobilo tem pa rodom ponovno odvzeli številne civilne osebe in s silo pnborjeno ljudsko oblast, uni- odgnalo s seboj stotine civilistov čili v tej vojni izvojevune demo-	2 lažno propagando
kratičnc pridobitve in ponovno pripravilo na beg.
vzpostavili režime starih proli-
Ijudskih oblastnikov. ■	I Hacin človek Urvz
V sodelovanj)! z Živkom To- ^	usmiljenja
palovičem in Adamom Prebiče-; Obtoženi dr. Lovro Hacin je v i čem ter drugimi jKJskuša do- takoj ob okupaciji Sloveni e sto-seči pri inozemskih rciakcionar- pil v okupatorjevo službo kot nih krogih, da bi se spremenil upravnik policije, od 1. junija ustavni red in -demokratična 1941 dalje pa je kot italijanskc-ureditev FLRJ.	Imu kvestorju podrejen policijski
Vizjakova žalostna vloga j uslužbenec in plačani zaupnik
opravljal službo v okupatorje-Ottoženi Milko Vizjak se jc vem policijskem aparatu. V oku-po osebni intervenciji soobtožo- patorjevi službi je ustanovil in nega Rupnika dne 8. decembra vodil lastno mrežo ovaduhov, ki 1942 vrnil iz italijans!;e interna- so mu javljali pristaše osvobo cije v Ljubljano, kjer je takoj dilnega gibanja. Obtoženi IH-navezal stike s člani t:iko iuifj- cin jih je nato ovajal italijanski uovanega "Poveljstva jugoslo- (xsliciji ter vojski, od katere je vanske vojske - polkovniko^n prejemal orožje in dobil osebno Francem Krenerjem in Ivo n stražo. Povezal se je s tajno ob-Kermavnerjom, p organiziral v veščevalno službo "TOS," ki jo okrožju Šiška SKupno s Frideri- zbirala podatke o pristaših na-kom Peršičeni in drugimi čete rodno osvobodilnega gibanja in "Slovenske legije," "Sokolske jih v biltenu 'Vesti" dostavljala iGgije," in "Narodne legije" in okupatorju in obtoženemu Ha-postal komandant bataljona teh činu.
legij, ki BO dajale članstvo izda- V jeseni 1941 je v sodelovanju jalskim formacijam M VAC in z dr. Marjanom Zajcem in Av-po Italijanih vodenim in oskrbo- gustom Praprotnikom predlagal
okupatorju ustanovitev osebne policije—publica siccurezza Slo-vena—iz vrst domačih izdajalcev, ki naj bi pod njegovim vodstvom pomagala okupatorju pri izvrševanju terorja in drugih okupacijskih ukrepov proti našemu ljudstvu.
S svojimi predlogi, ki jih je pošiljal najvišjim italijanskim oblastnikom v Rim, je obtoženi Hacin pripomogel, da je okupator v drugi polovici leta 1942 v "Ljubljanski pokrajini" stopnjeval svoj teror tako, da so Italijani poslali v koncentracijska taborišča nad 36,000 ljudi, pobili nad 1,000 talcev, rušili vasi, uničevali gozdove, plenili imovino—vse z namenom, da bi uničili slovenski narod.
Po kapitulaciji Italije ga je soobtoženi Rupnik imenoval za šefa tako imenovane "Slovenske policije" v Ljubljani, ki je v sestavi nacifašističnega Gestapa imela "Slovenske policije" v Ljubljani, ki je v sestavi nacističnega Gestapa imela nalogo preganjati pristaše osvobodilnega gibanga. Z gestapovskim zveznim vodjem Duseho je organiziral "Politično policijo," ki je bila vključena v Gestapo. V "politično policijo" je sprejemal najkrvoločnejše izmečke in jih določal za referente in agente.
Organizator zloglasnih zaporov in mučilnic
V	svoj policijski aparat je vključil delovanje domobranske policije in domobranskega obve-ševalnega centra. Kot pobudnik, organizator, naredbodajalec, po-.nagač ali neposredni storilec je povzročil umore, obsodbe na amrtno kazen in njih izvršitev, zapiranja, mučenja, izseljevanje, odgone v koncentracijska taborišča in na prisilno delo, zaplembo zasebne imovine, nečloveškega ravnanja. S pomočjo na;krvoločnejših s o d e Ik v cev Maksa Locha, bratov I&bijev, dr. Miheliča, dr. Krivica, Frum-na, Borina, Ajleca, Voršiča, Petka, Kožuha, Kabzela in drugih je organiziral zloglasne zapore in mučilnice, zlasti v Ljubljani.
Tu je na upravi policije usta-iiovil zloglasno mučilnico "podmornico," kjer so strahotno mučili mnogo žrtev. Mučenje so izvajali z uporabom mučilnih sredstev, električnih naprav, s pretepanjem s palicami in koro-bači, zažiganjem in stiskanjem prstov, stradanjem in obešanjem.
V	zaporih obtoženega Haeina je bilo med nemško okupacijo zaprtih 6,000 Slovencev, katere je večino poslal v nemška koncentracijska taborišča.
Da bi zlomil odporno moč slovenskega naroda, ki je vedno bolj množično stopal v oboroženo borbo proti okupatorju, je obtoženi Hacin s svojim policij-
|skim aparatom povečal terrof ;nad ljudstvom in izmišljal ter uporabljal nova sredstva za mučenje rodoljubov.
Iz najbolj krvoločnih agentov in stražnikov je ustanovil pod vodstvom zločinca in čmorokc^ Hlebca "specialni vod." Ta vod je skupaj z zločinskimi "politične akcije" tik pred osvoboditvijo pobil več desetin 2®" pomikov: V noči od 4. ^ ja 1945 je odpeljal iz LjuUjd^' skih zaporov nad 30 oseb, ki je na Turjaku zverinsko po^^-Med temi žrtvami so bili drugimi dr. Franc Mesesnel, dT-Vito Kraigher, Neda Gerzii^^i Anica Malahowsky, Angela Dol' har, inženir Zoran TumM, dr. BO" ris Tuma, inženir Rihard Sever, Anton Čop, dr. Martin GorišeK Viktor Švigelj, dr. Mavrict} Neugerger, Viktor Kamnik' Nikolaj Pole, Ignac Krištof,
dolf Kurnik, Anton Knez, nir Viktor Šu^kovič, Stai^ Tomšič, Rudolf Ravbar, X"" Kurnik. V tem času so obtoz^^' čevi agenti pobili še mnoge drn' ge žrtve.
Obtoženi Lovro Hacin je 24* februarja 1945 osebno aretiral dr. Vladimirja Kanteta in S® predal posebnemu sodišču SS, k' ga je obsodilo na smrt z obešanjem in je obsodbo potrdil soobtoženi Roesener.
Agenti obtoženega Haeina so povsod sodelovali s "Slovenski® domobranstvom" in izvaja'' strahoten teror nad civilni® prebivalstvom vse do zverinskega klanja v znamenju 'črne roke," kjer so sodelovali tudi duhovniki in vojni kurati soobtf ženega Rozmana.
Obtežene! so bili krivi zločin®^' ki so jih po njihovih navodi" lih izvršjvale izdajalske
formacije
Zastopnik vojaškega tožil'^ Jugoslovanske armade prebaP v svoji obtožnici na zločinski dejanja obtoženega Rupnik^ Rožmana, Kreka, Vizjaka in S®' cina.
Med sovražno okupacijo slo* venskega ozemlja, ko se je genski narod boril na življenji m smrt za svoj obstanek, neo"^' visnost in svobodo, so v skleP^ okupatorjevih oboroženih sil ^ terorističnih organizacij in P" njegovih navodilih domače iz^' jalske informacije izvršile na slovenskim ljudstvom nešteto
vojnih zločinov, za katere so
db'
toženi Rupnik, Rožman, Krek Vizjak in Hacin neposredno kr^ vi kot organizatorji, voditelJj' na: edhodajalci, izvrševalci bod' ;:i direktno, bodisi preko sVOj® propagande.
Formacije, ki so jih vodili ^ podpihovali obtoženi, so izvršil® nad slovenskim narodom vojn® zločine kakor:
(Nadaljevanje sledi)
Used Fat Magicl
Carol Sue Tarbox, I'/j. of Falrlawn, N. J., make* lota of laundry fo^ her mother, but coniitteni fat aalvage helpa Mra. Tarbox buy enough ioap to keep her^aby. houae and diahea clean. The Department of Agriculture polnta out that If It weren't for fat aalvage In 1945, every houaehold would have had one aoap-le«« month, or food fata woi)'" have had to be diverted Into Induatrial channel«. For mor« «oap 1948—salvage more fat.
r
16. oktobra, 1946
ENAKOPRAVNOST
Mlinarjev Janez
Spisal: F. Kočevar
(Nadaljevanje )
Ko se vleže mrak na zemljo, prične na ladji živahno gi-Razni škripci se začno ^^ti in kmalu se prikaže morski maček iz dna na površini. Potegnili so ga kvišku. Nato so Jeli razpenjati jadra. Ladja se ^^i obrne in odrine; brez . ušča in trušča se je izmotala sto drugih ondi stoječih ® jela na gladki morski planja-^ rezati brazdo. Okoli polnoči je imela že precej daleč za seboj ^ričanski svet in sedaj pokliče ^stnik ladje vse sužnje na fov. Janez se ni niti zmenil za klicanje, čemu tudi, saj ju-^ajšnjega dne tako in tako ne Diore preživeti, tako nemirno poje srce v valovitih pr-Sužnji so že na krovu in ^nez ostane sam spodaj. Po-•^'^no poklekne, goreče povzdig-roke, moli in vzdihuje, da bi Sa neskončno usmiljeni Bog rešil groze, ki ga čaka. Na nasprotni strani se tudi nekdo ^^■Vnokar dvigne od tal, videč, sam tu ostal in se pribli-^ Janezu, ta ga pa niti opazil tako je bil utopljen v svo-^ gorečo molitev. Prišlec ob-stoji pred Janezom in ga z ža-°stnim očesom pazljivo ogle-"Je. Solza za solzo mu jame iz oči po mladem licu. tovariš," spregovori došli čez ^alo in si obriše solzo, "me-da smrt ne more biti tako f^'ozna, kakor sužnost, ki naju Daj, pogrezniva se v ^°rje!" Janez, to čuti, je bil koj pripravljen. Hitro plane Visku, pa že zopet ostrmi, kaj-Janez ti?!" mu je zadonelo Ust tovariševih in "Marjeti-
Ca'* u
^ oh tukaj, se zopet najde-
]e ušlo njemu prvi treno-bolestnega srca. V nepo-Pisni tugi sta se objela tako esrečno, kakor še nikdar v ®'®3em življenju.
Na krovu nastane medtem ^ik vrišč in ljudje begajo sem tja. "Cuješ Marjetica", pra-! ^8^ez, "sedajle so opazili, da snia zgoraj ter pridejo po na-• Le brž, le brž drug za dru-V ^ skozi okno v morje, druga-flaju zopet zgrabijo."
®iikrat se objameta in le , T trenutek in — globina bi ju požrla, toda krepke roke so Ugrabile v poslednjem tre-^ takorekoč že v naskoku ftiorje in so ju potegnile od proč. "Za pet ran božjih, zaukaže jima gromo-glas. Janez s@ ozre in glej, Pezsv poslanec, ki ga je Ja-njegovim očetom vred na ^ ^igradu rešil iz ječe, stoji pred Jiitia. Sužnji so poklekavali f njega in mu poljubovali obleke, kakor svojemu oče-
^ucle Sam Says
»
•ail,! »s are diicoverers in some During the war millions of ot	and nepliews made one
important discoveries i • ■ th I"if their future happiness •y. H is easy to save effective-tlon	by setting aside a por
Ho	current income each
^or United States Savings "Uflin	numbers of you are
*s wUR oacktogs for emergencies SUci, g ' long-range objectives ^Our * new home, education for chUflren, and travel.
^	U, S. Trtasury Departmtnt
I tu, s solzami v očeh za odkup I iz sužnosti. Vse se je radovalo j in radosti jokalo. Kako pa se je zgodilo vse to Papež v Rimu je slišal, da je v Alžiru neki silno veliko kristjanov v sužnosti, ki zastonj zdihujejo po i^šenju. Cul je, koliko da" jim je trpeti, kako živinski jih tepo. Srce mu je vzpiamtelo v ljubezni do bližnjega in dal je takoj pobirati po celem krščanskem svetu mi-lodarov za odkupljen je sužnjev v severni Afriki. Globoko je segala tedaj krščanska ljubezen v žep in kmalu je bilo toliko denarja skupaj, da je papež poslal ladjo v Alžir po odkupljene sužnje. Prigodilo se je, da je v to pooblastil prav tistega moža, katerega je nekega dne poslal z izobčilnim pismom do grofa Urha. Turki v Alžiru in drugih berberskih pokrajinah so o tem zvedeli in se zakleli, da ne bo nihče svojih sužnjev dal odkupiti. Papeževemu poslancu sedaj ni kazalo drugega, kakor da si 'je kupil dragoceno turško obleko, na ladji je pa dal razviti turške zastave ter se sploh obnašal, kakor pravi Turek. Na ta način je pa Turke popolnoma premotil. Sedaj so mu jeli ponujati sužnje od vseh strani, vidoč, da jih kar od kraja pobira, dobro plačuje in da ima še mnogo zlata pri sebi. Že prvi dan je odkupil toliko sužnjev, da je bila barka polna, kar prijadra arabčeva ladja iz Carigrada v luko pred Alžir. Papežev poslanec kot Turek preoblečen hodi po obrežju zamišljen gori in doli, kar ga vzdrami krik, — Janez je namreč stopivši na afričansko ozemlje v sladki na-di, da najde tu zopet ljubljeno Marjetico, na vse grlo zaukal. Radoveden, kaj to pomeni, gre poslanec nekoliko bliže in spozna svojega rešitelja iz Bežigrada.
Vsi odkupljeni so obožavali svojega duhovnega očeta, rimskega papeža, kateri se jih je ^dini spomnil, kadar so bili v največjem siromaštvu na tuji zemlji usužnjeni. Blagrov in blagoslova božjega so pa prosili tudi tistim dobrotnikom, ki so nesebično žrtvovali vsak po svoje ter s tem, pripomogli, da so se toliko ljudem zdrobile verige sužnosti. Najbolj srečna med vsemi pa sta bila brez dvoma Mlinarjev Janez in Pengarjeva Marjetica, in to tembolj, ker jima je poslanec prinesel novico, da hudobnega grofa Urha ni več. V duhu sta gledala že zelene domače trate, mirne in tihe loge, znance in prijatelje. Posebno pa sta se živo spominjala Pengarjevih, ki so morali preživeti toliko žalostnih dni, odkar sta oba odšla na bojno polje. "Oj, kako me bodo ljubi oče — če namreč še žive — veseli, ko me zopet ugledajo, ter me gotovo že dolgo časa mrtvo objokujejo — saj nimajo od nikoder novic od mene. Oh, kako sem se vendar hudo pregrešila, da sem kar tako ;x)begnila, kakor delajo malovrcdne.dekline, boječ se stroge kazni!"
Jadrno je plavala ladja po sinjem morju naravnost proti Rimu. Tretji dan ugledajo popotniki na obzorju — seveda daleč pred seboj črn trak. Bila je Italija. H kraju prišedši je dobil vsak odkupijenec še toliko denarja, da je lahko mirno in pošteno potoval domov. Janezu je ponudil pa|)ežev ix)sla-ncc tistih deset tisoč grških cekinov, katere je Arabec sprva zahteval za Janeza, potem jih pa i>onosno odklonil. Ali Janez se jih yiiiti dotaknil ni. "Ce ste se čutili morda dolžnega zaradi osvoboditve iz Bežigrada, ste ta svoj dolg z najinim osvoboje-njem dvakrat preplačali. Za
vsoto deset tisoč cekinov odkupite še lahko več sto krščanskih sužnjev, ki še vedno zdihujejo v Alžiru v grozni sužnosti. Mene bi tolikanj denarja le na-puhnilo, česar me pa sam Bog obvaruj! Imam hvala Bogu doma pošteno slamnato streho, par voličev, plug in brano, nekaj trsja za domače potrebe in vrhu tega vsega dvoje krepkih in zdravih rok! Druzega mi pri gospodarstvu ne manjka, kakor pridne in poštene gospodinje in tudi to imam v svoji Marjetici."
Ko poslanec vidi, da se Janez nikakor ne da pregovoriti, da bi sprejel tudi le najmanjši dar; ga presrčno objame in poljubi. Čudil se je tolikanj duševni plemenitosti, kakršne še ni nikdar našel. Oba sta se mu zdela tako vrla in tako vzorna človeka, da ju je predstavil sv. očetu. Priljudno se je razgovarjal papež več časa z njima, ju blagoslovil in končno na obeh presrčno željo in prošnjo tudi poročil.
Težko sta se ločila mladoporočenca iz večnega mesta ob Tiberi. Iskrena medsebojna ljubezen jima je krajšala dolgo pot, da sta, kakor na perutih hitela proti slovenski deželi. Ob prvi stopinji na sveto slovensko zemljo oba poklekneta, jo poljubita in na ves glas proslavljata stvarnika nebes in zemlje, da ju je zopet srečno pripeljal na domača tla izmed tolikanj smrtnih nevarnosti.
Spotoma sta tudi izvedela o žalostnem koncu grofa Urha. I on se je podal na Ogrsko v vojsko, toda prišel je prepozno pred Beograd. Turki so bili že tepeni. Na bojišču se je pripetilo, da se vname hud prepir med grofom Urhom in starejšim Si-binjskim. Čim dalje je trajal, tem srditejši je postajal, končno planeta prepirača z golimi meči drug na drugega. Grof Ur h se., je vrlo. , branil, tjoda ogrski plemiči ga niso mogli trpeti živega ter so priskočili Sibinjske-mu na pomoč. Ne dolgo in Urh se je zgrudil pol ran na tla, kjer je izdihnil svojo grešno dušo. Zgodilo se je, kakor mu je prerokoval ubogi kmetič Zagorec. Grof je nečastno poginil, kot pretepač in rod njegov je usahnil za večne čase. Ni bilo ne hčere ne sina, ki bi bil podedoval za njim krivično nagrabije-no premoženje in slavno ime celjskih grofov. V kratkem že je kazala streha gornjega celjskega grada rebia. Viharji, tepeni od nevidljive roke, so pulili in trgali na gradu od vseh strani, da je bil kmalu videti, kakor kaka podrtija. Zares, grozna je šiba božja, kjer tako živo udari, kakor je to videti prav tu.
Janez in Marjetica primahata ravno na velikonočno nedeljo na Teharje. V najlepšem cvetu so bile črešnje, trobentice ter zvončki in prve lastavice so švigale bliskoma med drevjem gori in doli. Vaška mladina se je igrala po trati s pirhi in iz dimnikov se je dvigal dim veselo kvišku in kaj bi se ne, saj je bilo danes pod vsako streho kaj boljšega v peči in v kleti. Vse je bilo, praznično videti. Stari Pen-gar se je grel na klopi pred hišo na gorkem pomladanskem solncu, ko se mu približata Janez in Marjetica.
(Dalje prihodnjič)
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Pismo iz Ljubljane
(Nadaljevanje in konec.)
"Zeblo nas je tudi precej, vsa kurjava je šla za dične Italijane in Nemce, pri njih v uradih je bilo tako vroče, da je kar slabo prišlo, posebno še, ker niso bili ljudje vajeni take gorkote. Naši ljudje pa niso imeli povečji del niti toliko kurjave, da bi si lahko tisto borno kosilce skuhali, o večerji ni bilo govora. Plin in elektrika je bila tudi omejena, seveda samo za nas, za okupatorja ne. Danes se čudim, koliko lahko človek zdrži. Toliko hudega je bilo v tej vojni, da dostikrat mislim, da kar obstoja svet ni bilo take vojne prinas, kot je bila ta. Če še pomislim, da nanf je vse to skuhal ta prokleti Hitler, ta naduti nemški narod. Dobro se maščuje nad njimi, mi smo pa tudi sedaj ljudje, ki nas lahko ves svet občuduje, pa ne večno nemški sužnji, hlapci.
"V tej kratki dobi, kar smo samostojna država, se je že mnogo uredilo, sonce nam je že začelo toplo sijati. Imamo našega Tita, junak in pravičen človek, ne potrebujemo kraljev, ki so nas prodali in se ženili, ko smo se mi borili za naše pravice, našo zemljo. V naši novi državi se vse tako lepo urejuje in napreduje, da je kar čudo. Če pomislim, koliko gorja nam je napravil okupator, na vse porušene požgane vasi, se mora res vsakdo čuditi našemu napredku v vsakem pogledu.
"Res je, da imamo še danes gotova živila na karte, dobimo pa* toliko moke in tako lepe dobre moke, da kruha nihče ne strada, kar je glavno. Pomanjkanje je še v sladkorju, maščobi
GIVE......
GENEROUSLY COMMUNITY
CHEST CAMPAIGN October 14-24 29ih United Appeal
in mesu. Ni nič čudnega, saj nam je okupator vso živino poklal, pojedel, pokradel in odpeljal seboj. Prav radi trpimo še malo pomanjkanje, samo da smo svobodni, saj bo tudi v teh stvareh kmalu na boljšem, tja v jeseni bo gotovo že dovolj maščob.
"Glede obleke in obutve je tudi še težko in je to tudi še na karte, ne čudi se pa nihče temu. Zato sem jaz tembolj vesela, ker gem le nekaj blaga prihranila za naše ljudi. Takoj ob naši svobodi sem na dan prišla z blagom, da je bilo za naše ljudi. Sliši se to nekoliko smešno, ker tistih tisoč 1 metrov je kaplica v morje, hočem le reči, da se mi je izpolnila moja želja in ni dobil okupator niti centimentra kakor sem že popre je omenila. Jaz sama vodim še naprej trgovino v Gosposki ulici, ker je France! v državni službi. Če ne bi imela blaga od poprej, potem itak ne bi. se bavila s to stvarjo, ker blaga tudi zelo še primanjkuje.
pojma, kako lepe so naše udar-močmi bomo vse uredili. Nimaš pojma, kako lepe so naše udof-niške nedelje, mlado in staro je pomagalo, najprej smo spravili ruševine v kraj, potem smo pripravljali les za zimo.
"Imamo razna predavanja, kulturne prireditve, mitfnge z plesi, ne poznamo razlik, vsak delavec danes lahko hodi v gledališče, na zabave, pa ne kakor poprej, samo višja gospoda se je lahko zabavala.
"Našim zaveznikom smo seveda tudi hvaležni, ker nam pomagajo z obleko in z živežem. Francel je bil mesec dni tudi v Splitu, kjer je prevzemal robo od UNRRA. Amerikanci, to pravi naši, ki so tam, se tudi zelo trudijo, da pomagajo in pridno pošiljajo svojim sorodnikom in znancem pakete. Gotovo se spominjaš gospe iz Barber-tona, Mici Škraba, ta je svoji sestri že kar šest paketov poslala, celo midva sva bila deležna nekaj dobrot od nje, malo kavice in zavitek nudelnove juhe, menda je bila kurja, ker je bila izvrstna, to nam je namreč prinesla njena sestra iz Iga pokusiti.
da se je postavila, kako skrbno sestrico ima v Ameriki.
"Od Candonovih smo tudi pred nekaj dnevi dobili pismo, pisano je bilo pred Božičem in je hodilo samo šest tednov, že poprej, v jeseni, nam je pa prišel povedati brat od gospe Candon, g. Škerlj, da so vsi zdravi in da nas pozdravljajo. Prosim Te, Frank, bodi tako dober in pojdi do njih in jim povej, da smo prejeli eno pismo od njih in da bo že Francel ob prvi prosti priliki odgovoril. Le toliko, da jih potolažim jim povej, da je g. Škerlj že odgovoril na pismo morda so medtem že dobili pošto. Oba sta kar dobro preživela vojno, g. Škerlj prav dobro zgleda, le žena je bolj bolehna.
"Dori, to je nečakinja, ki je bila pri njih, kot da bi bila hčerka, jim ga je pa precej med vojno lomila. Pobegnila je z nekim Italijanom; kje se sedaj nahaja, nevesta, sicer jim je pa gotovo že g. Škerlj vse to sporočil. Lahko, in mislim tudi pametno bi bilo, če jim daš to moje pismo kar prečitati, saj veš, da je nerodno vsakemu posebej pripovedovati te naše vojne grozote. Malo mi bo nerodno, ker je vsepolno napak, pa če hočeš na enkrat toliko povedati, se ti tudi jezik zatika, ravno tako je pri pisanju. Zato lepo prosim, da mi oprostite vse napake, ki sem jih napravila.
"Družini Candon se prav lepo oba zahvaliva za pismo, kako bo glede tistega poznanega vojaka, ki se nahaja v Nemčiji, se bo, to se pravi, se že nekaj zanima Francel. Midva bi ga brez na-daljnega k naip povabila, pa še nisva na jasnem, če se bo sploh to dalo. Če se ne motim, kolikor imam v spominu, je to neki
Amerikanec, ki so ga vjeli Nemci, jaz namreč pišem v trgovini pismo od družine Candon pa imam doma. Vsekakor, kar je v moči bomo ukrenili.
"Torej, dragi Frank, mislim, da sem Ti dovolj napisala in da boš rabil kar cel teden, predno boš vse prečital. Glede pošiljanja kakega paketa si ne delaj skrbi, saj nismo tako potrebni, posebno kave ne, smo še itak preveč nervozni od vojnih posledic in kava je strup za živce. Seveda, sladkorja se ne bi branili, pa tudi tega raje odstopim mlajšim, ki so bolj potrebni. Vzemi si raje toliko časa in mi takoj, ko prejmeš to pismo, odgovori in me nikar ne pusti tako dolgo čakati kot sedaj. Drugo leto se Vam bo pa kar splačalo priditi pogledat, kako je vse napredovalo v "Titovi Jugoslaviji." Ponavljam, niso bile zastonj žrtve. Kako hrabri so pa tudi bili ti naši partizani in par-tizanke, z harmoniko in petjem so šli v boj, nič jim ni bilo pretežko v zimi bosi, raztrgani, bredli so v zimi še tako ledene reke, še celo v zadnjih zdihlja-jih so šepetale in se smehljale ustnice za Tebe, domovina, za Tebe Slovenija.
"Ko obiščeš Stankota, ne pozabi povedati, da se ga dekleta, stric, naši nameščenci, kateri so še vsi živi in zdravi, večkrat spominjajo. Kardeljev Janez je pa padel pri partizanih, isto Mak-sel od Johane. Najbolj misli nanj teta in ga poljublja.
"Ker pišem tudi v imenu Franceljna, pozdravljava prav prisrčno vse poznane. Tebe in pa družino Candon, pa še prav posebno, Frank, za nameček pa Tebi od mene poljub. Tvoja
"Iva in Francel."
The EMBASSY Bar
300 W. Center St., Anaheim, Calif.
In the Heart of the Orange-Raising Country
28 Miles From Los Angeles on Route 101 * * *
Cocktails - Beer - Liquors Food
ALL FRIENDS AND VISITORS CORDIALLY INVITED
p.-:-
Owned and Operated by:
Sitter and Chas. Lusin,
Former Clevelanders
BROTHERS BY BIRTH AND BLACKSTONE . . . Associate Justice Frank Murphy pf the Supreme court of the United States is shown, right, with Judge George Murphy in recorders court at Detroit. They are sitting in the same court room where Justice Franlc presided a few years ago, before he went on to the nation's highest tribunal. The brothers were photographed as they discussed a case now before Judge George, while Justice Frank was on vacation.
FATSO...

3.
lkl not selling ^mythinj6 laxjv, im ju5t collecting u%d (-at so there'll be somethin&to buy'
DRUGA IZDAJA
ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY
(Angleško-slovenski besednjak)
'	Naročite pri:
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00
i
WAR BRIDES IN PEACE BONNETS . . . Three of the British war brides who arrived in a contingent aboard the "Henry Gibbons" show varying taste in hats. Left to right are Mrs. William Williams, Sharon, Miss.; Mrs. Everett Cline, Waverly, W. Va., and Mrs. Russell Helton, St. Louis. Their bonnets have but one thing in common—all are smart, but war brides are anxious to don American-made clothes us soan ss they arrive while their American sisters adopt their termer styles.
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi '
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite;
ENdicott07l8
▼
i
f*

KNAKOPRAVKOST
16. oktobra, 19^^
Zavod za spomeniško zaščito
Pometo Iz "Slovenskega poročevalca"
o osnovnih pojmih in splošnih potrebah spomeniškega varstva je danes tudi pri nas že marsikdo poučen, vendar smo dolžni seznanjati tudi širšo javnost z ustrojem in delokrogom novo ustanovljenega Zavoda za zaščito kulturnih spomenikov Slovenije, ki je prevzel 26. oktobra 1945 posle in inventar bivšega Spomeniškega urada v Ljubljani in čigar delovno področje se je z ustanovno uredbo še znatno razširilo.
Organi upravnih, prosvetnih, muzejskih in gradbenih oblasti in ustanov, referenti in častni zaupniki (dopisniki), pa sodelujejo neposredno pri izvajanju ukrepov spomeniške zaščite, to je po navodilih imenovanega Zavoda in na temelju zakonitih določb.
Pogoj sleherne urejene, strokovno izvedene in zato učinkovite spomeniške zaščite pa mora biti le dobra in dejanskim potrebam ustrezajoča spomeniška zakonodaja. Niti Slovenci, niti drugi jugoslovanski narodi take sodobne, enotno in vsestransko izgrajene zakonodaje doslej še niso poznali. Kljub pomanjklji-stim in oviram v osnovah organizacije same se je slovensko spomeniško varstvo, odkar je delovalo po 1913 v svojem lastnem uradu pod vodstvom svojega prvega organizatorja dr. Franceta Steleta in od 1938 dalje pod vodstvom nepozabnega, v zarji narodne osvoboditve izkrvavelega dr. Franceta Meser-nela, le uspešno razvijalo in sponjevalo. Ledina slovenskega spomeniškega varstva je po zaslugi naših marljivih in požrtvovalnih znanstvenikov že davno zorana, tako da gradi danes Zavod deloma že na preizkušenih dognanih, na bogatih sac^pvih in izkušnjah preteklih desetletij.
V naši ljudski državi pa je bilo treba postaviti spomeniško varstvo na nove in širše* temelje ter ga na ta način povezati z življenjema in potrebami nove dobe, ki Ibg-dala največji razmah kulturnemu napredku ljudskih ■množic;
Z qr^anizacjjtj osnov se nujoo ' {Ajavlfd cela vrsta novih nalog. "Zavod za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Slovenije," ki prebiva začasno v poslopju Narodnega muzeja, je javna državna ustanova, ki skrbi za varstvo, restavriranje in raziskovanje priznanih, in pomembnih kulturnih spomenikov našega ozemlja. Nova spomeniška zakonodaja in z njo ustanovljeni Zavod predstavljajo ob zmagoslavnem zaključku narodno osvobodilnih borb nedvomno eno najbolj dragocenih pridobitev na področju obnovitve in izgradnje slovenskih kulturnih ustanov.
Zavod ja bil ustanovljen z uredbo ministrstva za prosveto NVS z dne 27. avgusta 1945 na podlagi zveznega Zakona o zaščiti kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Demokratične federacije Jugoslavije z dne 23. julija 1945. Tako je bil prvič na našem ozemlju uzakonjen dalekosežen in sodobnim potrebam ustrezajoč načrt o državni spomeniški zaščiti, ki pomeni trdno oporo neoviranemu kulturnemu razvoju Slovenije.
Obnovljeni centralni spomeniški ali konservatorski urad v Ljubljani je na podlagi funkcij, ki jih opravlja kot nova ustanova, razširil svoj delokrog tudi na varstvo prirodnih znamenitosti. Ta uzakonjena preuredba pomeni v tem pogledu popolno-
ma novo in zares velikopotezno usmeritev modeme spomeniške zakonodaje. Spomeniški zavod ugotavlja in nadzoruje stanje vsega spomeniškega gradiva naše preteklosti, na primer stavbarstva, izdelkov slikarstva, kiparstva in umetne obrti, izdaja odločbe o zaščiti in če potrebno tudi o razlastitvi spomenikov, ohranjuje in ščiti z restavratorskimi ukrepi in sredstvi pomembnejše kulturno zgodovinske in umetnostne predmete, obenem pa posega v vsa važnejša vprašanja gradnje in preuredbe ljudskih naselbin, mest in vasi, kolikor narekujejo to potrebe o ohranitvi posebnih značilnosti naše ljudske tradicije.
Varstvo nacionalne kulturne posesti in ohranjevanje dragocenih materialnih in duhovnih kulturnih vrednot ne more biti v nobeni pravi ljudski državi prepuščeno golemu naključju ali morda celo samovoljnim posegom poedinih lastnikov, nasprotno, usmerjeno mora biti v skladu s splošnimi ljudskimi interesi ter sistematsko in strokovno vešče izvedeno. Ravnati je treba v zavesti visoke odgovornosti za ohranitev kulturne dediščine, ki je last vsega naroda. S tega vidika ne bo težko postaviti pravilni kriterij in merilo za določitev spomeniške vednosti v posameznih konkretnih primerih.
Poleg običajnega in že znanega pomeniškega, to je konserva-torskega skrbstva (vzdrževanje, popravljanje in restavriranje spomenikov) je v Zavodu osredotočeno vrhovno nadzorstvo in upravljanje, raziskovanje, proučevanje in registriranje celo-kupnenega javnega kulturnozgodovinskega, umetnostnega in narodopisnega s p o m e n i škega gradiva, ki so mu sedaj priključeni tudi spomeniki prirodnih znamenitosti.
Izredne važnosti so nadalje še sledeče, deloma docela nove naloge, ki jih izvršuje Zavod: priznanje značaja in lastnosti spomenikov oziroma lastnosti pri-rodne znamenitosti zaščitenim predmetom (premičninem in ne-premičninem), splošna zaščita pred nestrokovnjaškimi posegi, kontrola nad gradbenimi dovoljenji in nad spremembami zaščitnega terena, izdaja dovoljenja o odsvojitvi in izvozu zaščitenih spomenikov v inozemstvo, fotografsko snemanje in risanje (kopiranje) spomenikov, predlaganje davčnih olajšav za lastnike zaščitenih nepremičnin, upravljanje spomenikov, ki so bili razlaščeni v državno korist (po zakonu o zaščiti kulturnih spomenikov) predlogi okrožnim ljudskim sodiščem za razlastitev ali odškodnino lastnikom spomenikov, nadziranje ljudskih odborov glede izvajanja določb člena 17 zakona o zaščiti kulturnih spomenikov.
Notranji ustroj Zavoda se v smislu uredbe spopolnjuje že v prvem letu svojega obstoja, pri svojem zunanjem delu pa se Zavod opira na obvezno in po uredbi zajamčeno sodelovanje častno dodeljenih referentov in na poročilo okrajnih ter krajevnih zaupnikov. Z ozirom na posebno važnost sodelovanja z gradbenimi oblastmi v urbanističnih vprašanjih, v zadevah regulacijskih načrtov in gradbenih projektov, ki segajo v področje spomeniške zaščite, opozarjamo še posebej na člen 6, odstavek 2 Uredbe. Po isten^ členu te uredbe dobiva Zavod vso potrebno pomoč in podporo pri izvrševanju svojih nalog ,tudi s strani
LAKESHORE E. 140th BEVERAGE
Pivo prodajamo v zabojih — Vino, Cordials, Mehka pijača
Dovažamo na dom — 14018 Lakeshore Blvd., KE 7373
Trgovina odprla od 10. zj. do 10. sv.
predstavnikov ljudskih oblasti, zlasti s strani Okrožnihljudskih odborov, ki so dolžni obveščeva-ti Zavod v primerih, ki jih navaja člen 6 Uredbe.
Ni treba naglašati, da stoje pred spomeniškim varuhom Zavoda še zlasti na početku in v času prehodnih težkoč težavne, a nujne naloge, ki jih bo treba reševati neposredno v sklopu problemov povojne obnove in to z najmanjšimi sredstvi. Slovensko ozemlje je bogato umetnin, starin in narodnopisnega gradiva vseh vrst: na tem Predhodnem ozemlju se srečujejo in dotikajo oblike treh različnih kulturnih krogov, alpskega, panonskega in primorsko-kraškega.
Restavratorje čaka vrsta novih odkritij, ki jih bo Zavod po svojih močeh delno že letos oskrbel. Posebno poglavje, ki je za spoznavanje naše kulture v najstarejših dobah slovenskega naseljevanja izredno važno, pa predstavlja pričetek sistematskega izkopavanja starosloven-skih starižitnosti naselbin in grobišč, odkrivanje davnih vezi, ki družijo najzapadnejši slovanski narod z vzhodnimi Slovani.
Pri vseh podobnih delih, zlasti še v arheologiji in narodopisju bo Zavod deloval v najtesnejši zvezi z Narodnim in z Etnografskim muzejem v Ljubljani. Pri izvrševanju potreb nih zaščitnih ukrepov na področju prirodnih znamenitosti mu bo v dragoceno pomoč .Prirodoslovni muzej. Največ se je v preteklosti grešilo na račun lastništva in do-movinstva izkopanin in najdb, ki so pogosto romale v tuje roke in v inozemske zbirke.
" V splošnem naj se ohrani zaščiteni spomenik ali najdba po možnosti v svojem prvotnem kulturnem okolju, s katerim ga družijo slogovna sorodnost in zifačilnost krajevnega izvora.
Že danes lahko ugotovimo, da nam pomagajo pri naših prizadevanjih krajevni ljudski odbori po svojih najboljših močeh. Dokler ne bo razpolagal Zavod s potrebnimi sredstvi, v večjem obsegu, bo navezan na dobro voljo in razumevanje krajevnih oblasti, ki morajo začasno prevzeti tudi stroške za najmanjše zaščitne ukrepe (na primer kritje streh, popravila, zaščito pred vlago in drugimi poškodbami itd.) Prepričani smo, da to radi store že zaradi tega, ker imajo v vidu kulturne dragocenosti in prirodne lepote svojega domačega kraja in ker se zavedajo važnosti tujskoprometnega razvoja Slovenije, ki predstavlja v bodočnosti eno najbolj donosnih postavk našega gospodarstva.
V okvirju svojega delovnega programa pa rešuje Zavod neposredno še sledeče naloge: 1. Izdelati in urediti mora (v skladu z določbami) strokovno kartoteko in fototeko za čim popolnejšo sestavo topografskega registra. 2. Spopolniti mora kontrolno in poročevalsko službo zaupnikov na terenu. 3. Usmeriti mora stike s krajevnimi in pokrajinskimi muzeji, ustanovami in društvi v skladu z načrtom in smernicami nove spomeniške in muzejske politike. 4. Pripraviti mora sredstva in strokovne moči za sestavo in izdajanje* enotne spomeniške topografije Slovenije. 5. Redno bo objavljal javna letna poročila o svojem delovanju. 6. Zavaroval bo naše najbolj ogroženo spomeniško gradivo in zbiral potrebne podatke s pomočjo svojih zaupnikov. 7. Spopolnjeval bo sezname odtujenega gradiva in sodelovati pri repatriaciji odnosno vrnitvi v inozemstvu se nahaja-jočih spomenikov, v prvi vrsti takih, ki morajo dobiti svoje mesto v slovenskih zbirkah, bodisi da jih je odpeljal okupator, bodisi da so prešli v last inozemskih lastnikov pred aprilom 1941. 8. Zavod mora skrbeti za pridobitev sposobnih restavratorskih moči in za vzgojo strokovnega naraščaja.
Slovenska kulturna imovina
predstavlja poleg gospodarskih dobrin sleherne žrtve vredno postavko najbolj reprezentativnega pomena, bodisi v moralnem pomenu odgovornosti za kulturno vzgojo naših ljudskih množic, bodisi pred zunanjim svetom, ki bo cenil našo veljavo in ugled na podlagi doseženih uspehov tudi na tem področju. Slovensko kulturno dedščino smo dolžni ohraniti častno in v ponos poznim rodovom in našim potomcem.	Dr. F. Š.
CENE MESU SE DVIGNILE 50 DO 100 ODSTOTKOV
(Nadaljevanje s 1. strani)
katerih menda sploh ni, bodo jutri rojene, zrejene, odebeljene, poslane na trg, pobite, razposlane in rakosane, in v teku 24 ur boste videli njih meso naprodaj v mesnicah.
"Ta čudež se bo dogodil, ker je veliki klavniški trust forsiral organizirano pomanjkanje kot •politično palico, in ker so odkrili, da je molzenje farmerjev mnogo bolj dobičkanosno kot molzenje farmerjevih krav."
JUGOSLOVANI BOJKOTIRALI ZADNJO SEJO KONFERENCE
(Nadaljevanje s 1. strani) misli, da Rusija hoče več kot pa more legitimno zahtevati.
Byrnes je tekom zadnjih dni molče poslušal, ko je Molotov napadel ameriške motive. Imel pa bo dvoje prilik v bližnji bodočnosti, da odgovori na sovjetske obtožbe. Prvo v sredo, ko bo imel pogovor s časnikarji, predno stopi na privatni aero-plan predsednika Trumana za povratek domov. Drugo pa ob priliki radijskega govora iz Washingtona, ki ga utegne, im^-ti v petek zvečer.
V RUSIJI SE NE GOVORI O VOJNI. TEMVEČ O MIRU
(Nadaljevanje s 1. strani)
vojnimi govoricami v inozemstvu.
"Zakaj vojna?" vprašujejo resnično »presenečeni.
"Ljudje pač govore o nji," sem odvrnil, "in mnogo jih je, ki se dejahsko boje, da bo do vojne prišlo."
Potem vprašujejo: "S kom?"
"Z Rusijo," jim odgovarjam.
"Toda zakaj?" hočejo vedeti. "Zakaj bi si mogel kdo na svetu misliti,'da je Rusija zainteresirana v vojno? Ali ne vidite sami, da tukaj nihče ne misli o vojni, da se je sploh ne omenja ne?"
Ogromno zanimanje za izid kontesta za športno prvenstvo
S stališča resnice in dejstev človek ne more kaj, da se ne bi strinjal s svojimi ruskimi prijatelji, kajti ne samo, da se ne govori o vojni, temveč zelo veliko« se govori o miru.
Igre med footballskimi moštvi, v katerih se gre za prvenstvo v Sovjetski zvezi, so v razmahu. V moskovskem dinamo stadionu gleda igre dnevno od 50 do 65 tisoč gledalcev. Radio in ' časopisi objavljajo detajle vsake igre v najbolj oddaljene dele te ogromne dežele. Zanimanje za football ni bilo še nikoli na takem višku kot je danes.
Reporterjevi zaključki glede razpoloženja v Rusiji
Ne glede na to sezonsko zanimanje, prihaja človek d o naslednjih zaključkov:
Tukaj ni nobenih znakov, da obstoja strah pred vojno, temveč vsa znamenja miru in velikih načrtov za mir.
Rusija se po strašni vojni zopet postavlja na noge, ampak počasi, kajti bila je težko ranjena, in njena zemlja, široka in dolga, vsebuje 190 milijonov ljudi.
Prepričanje raste, da obstoja organiziran poizkus, da se osta-li svet z glasovi in deklaracijami naperi proti Sovjetski uniji.
Zaupanje ruskega ljudstva v
vlado in može, ki ji stoje na če lu, je danes večje kot sem ga videl kdaj prej.
V	teku je povojno izpraševanje vesti, nekaka samopreiska-va celotnega narodnega življenja, katero se v nekaterih inozemskih deželih napačno tolmači kot znamenje slabosti. Dejstvo je, da ima Rusija sedaj več časa, da se zanima za stvari, za katere med vojno ni imela časa.
Inozemska poročila o čistkah so neresnična
V	inozemstvu sem čital in slišal, da je postal Leonid Utesov, vodja ruske godbe za ples, žrtev "čistke". Baš danes zjutraj pa sem čital, da se bo nocoj eden njegovih koncertov oddajal po radiju.
V	inozemstvu sem slišal in čital, da je postal žrtev "čistke" tudi sloviti skladatelj popularnih popevk Saša Svasman. To ni resnica. Nahajal se je na jugu na počitnicah z nekim mojim prijateljem.
Tukaj ni nobenega proti-ame-riškega ali proti-britskega razpoloženja kot takega. Tukaj nisem slišal še nikogar, ki bi izrazil željo za vojno z Zed. državami ali Britanijo, ali pa z obema, kar je več kot pa morem reči glede tega, kar sem slišal doma in v Angliji.
Moj poglavitni zaključek je ta: V inozemstvu se govori o vojni; tukaj se govori o miru.
V najem se odda
moškemu kuhinjo in spalnico; stranišče a ne kopalnica; prost vhod. Vpraša se na 1053 East 67 St.
Naprodaj farma za ureditev zapuščine
6 sobna hiša; 25 akrov lepe zemlje ; 600 čevljev spredaj na Spra-gue Rd., 3 milje od Berea, Ohio. Lastni plinski vrelec, elektrika, električna pumpa, 1 aker špargljev, 50 sadnih dreves; kokšnjak vreden $2500; shramba za orodje vredna $1000, orehova drevesa vredna $1000. Vse to za $10,-900 v gotovini. E. M. ROONEY, Columbia Rd., Olmsted Falls, O.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
IMATE
ZDRAVNIŠKE PREDPISE?
Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških predpisov prejela že štiri trofeje. Prinesite vaše predpise k nam.
Mandel Drug
LODI MANDEL, Ph. G., Ph, C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 WATERLOO RD.
Cleveland 10, Ohio Lekarna odprla: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah
KAM NAS VODIJO, V POGUBO ALI V SREČO?
V soboto je v Clevelandu pred Mestnim klubom govoril David Dietz, člankar o znanstvenih zadevah za Scripps-Howard časopise. Predmet njegovega govora je bil: "Bodočnost atomske energije." V svojem važnem govoru je dejal: "Mi moramo v 20. stoletju prenehati diplomacijo, ki je bila v navadi v 19. stoletju. Znanstveniki soglašajo, da v teku prihodnjih pet let bo imela lahko vsaka država svojo atomsko bombo, katera stremi za tem, da jo dobi. Rabila se bo zato, ker je ceneno in prik&dno orodje za vojevati vojno, proti kateri ni nobene obrambe. Ena atomska bomba vržena na New^ York bi ubila četrt milijona ljudi in ranila najmanj en nadaljni milijon.
"Radi važnosti, da se uniči in-dustrialno središče kake dežele, lahko postanejo Cleveland, Pittsburgh in Detroit, Pearl Harbor tretje svetovne vojne. Popolnoma možno je, da v slučaju vojne, bo priletela prva atomska bomba preko Severnega tečaja in bo padla na Cleveland.
"Razvoj atomske energije lah-
Se proda
Delikatesno trgovino na prometnem prostoru; donaša tedensko $800.
Trgovina s premogom; dobro poznana in veliko odjemalcev.
Gasolinska postaja z lotom in poslopjem.
Hiša za štiri družine, po tri sobe, in dve garaži. Nič popravila..................$10,500
Za 4 družine in 7 sob na eni loti, 5 fornezev ............ $16,000.
Hiša 5 in 4 sobe ........$5,800.
7 sob za eno družino; fomez in 1 garaža .................... $6,600.
Za 4 družine, zidana hiša, for-nez, 3 garaže..................$lJf,000.
2 hiši po dve družini.... $7,000.
2 družini hiša, fornez in garaže .................................. $6,800.
Poizve se pri
F. MACK
6603 St. Clair Ave., EN 1494
Rada bi dobila
kako delo v trgovini ali uradu po nekaj ur na dan. Pokličite EN 1535.
Pomivalke posode
dobijo dobro delo polni ali delni čas. Tovarniška kafeterija. Plača do ure. Dobi tudi obede in uniforme. Pokličite HE 4444 in vprašajte za Mrs. Guenther.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
MOŠT
iz prvovrstnega Concord grozdja, prodaja
Kramer's Winery
5303 St. Clair Ave., EN 2263
$70 sod
POSEBNOST!
Roberts Gordon - Janitrol - Consolidated
plinski konverzijski grelci
Odobreni po A. G. A.
samo S140
Great Lakes Furnace Co.
Naie geilo je— "Jamčeni in xadovoljiyi reiultati"
3068 EAST 116th ST. — CE 9173
ko nekoč služi za pridobivanje važnih snovi iz dna morja, W' pogon letal, ki bodo plula okrog m okrog sveta brez prestani' "Sedaj se nahajamo na kriz-potju. Ena pot vodi v popoln" uničenje civilizacije, druga P®' pa nas lahko pripelje v najveij® prosperiteto vse človeške zgodo"
vine.
Prispevajte za otroSko iol-nja, ne besed! Prispevajte 2fl
otroško bolnico v Sloventp
iil
DAJTE VAŠ FORNEZ SČISTIT SEDAJ!
Boljša postrežba m boljše delo. Fom«^ in dimnik sČiš^®
po "vacuumu.'
$4 do $6 National Heating Co.
Postrežba širom mesta FAirmouni 6516
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokli®®' te vsak čas, podnevi ali ^ noči. Delo garantirano in tra postrežba. Obrnite s® vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2730
^ v
Licenciran kurjač
za delo skozi celo letO' Plača od ure.
OSBORN MFG. CO
5401 Hamilton Ave
HI
snažilke
za poslopja v mestu od 6. zv-polnoči. Stalno delo^ Plač*
ure. Vprašajte za q ROSE BLDG. PREDDELAv*^ po 6. uri zvečer PROSPECT & E. 9th^
LICENCIRAN KUBJA^
dobi delo 48 urni tednik . ^ Plača od ure—poleg overt^ ATLAS CAR & MFG. CO-1140 Ivanhoe Hoad ^
STAVBENI KOVAČI
Dobre delovne razmere ^ Plača od ure in nadurna P' EMPLOYMENT OFFICE
Atlas Car & Mfg. CO'
1140 IVANHOE __^
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, pri j 6^" ozračju.
,e^
Morate biti vešči
angled •
Samo čedne, snažne m * žene v starosti 20 do 35 se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur del«-Dobi se obede in unifor"^
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO-
Soba 901
700 Prospect
IXsXixSSXiXSSXsXJ^^