L«to XXVII Ljubljana, marec 1985 št. 322 ggADIS V LETU 1984 Visoki stroški in njihovo naraščanje so bistveno vplivali na poslovanje Gradisa_________________________ Celotni prihodek je znašal 20,2 milijarde dinarjev • OD so za 5,6 odstotka večji kot v podskupini Leto 1984 je bilo za gradbeništvo eno najtežjih v minulih letih. Tudi v tadisu smo občutili težave tako pri pridobivanju del, kot tudi pri obračuna-a“ju del, ki je zelo tesno povezano s priznavanjem razlik v cenah. Cene ,lsn»vnih surovin so se v minulem letu hitreje povečevale, kot pa so ta pove-^nia priznavali naši investitorji. Visoki stroški in njihovo hitro naraščanje so ■Plivali na ekonomičnost poslovanja ter s tčm tudi na dohodek, ki je najpomembnejša ekonomska kategorija. Od višine dohodka so odvisni osebni do-h"dk« in naši skladi. . V zadnjih dneh v mesecu fe- sti. Takrat še niso bili znani podatki ruanu so bili zbori delavcev v vseh za Gradis, tako da delavci niso mogli ^ganizacijskih enotah Gradisa. Na biti seznanjeni s temi podatki, prav-, 0r>h so delavci obravnavali rezul- tako niso vedeli za rezultate poslo-dte,Poslovanja svojih temeljnih or- vanja drugih temeljnih organizacij. ”amzacij oziroma delovne skupno- Primerjava z drugimi delovnimi organizacijami sedaj še ni prožna. Čez približno dva meseca bodo že znani podatki, kako so poslovale druge organizacije in kakšni so podatki za posamezne podskupine dejavnosti. Primerjava z drugimi da realnejšo sliko uspeha, saj je znano načelo, da si dober oziroma uspešen takrat, ko napreduješ hitreje od ostalih. Uspeh poslovanja v Gradisu je povprečen. Tozd GE Maribor je zaključil poslovno leto z izgubo 29 milijonov dinarjev, ki jo je pokril iz lastnih sredstev rezervnega sklada. HE Mavčiče -delamo v dveh izmenah Letošnjo zimo so, med drugim, odlikovale skoraj mesec dni trajajoče izredno nizke temperature, ki so skoraj za poldrugi mesec popolnoma ustavile vsa zunanja dela na številnih objektih v Sloveniji. Mednje sodi hidi HF. Mavčiče. Po zdajšnji otoplitvi pa so gradbeniki delo zastavili s polno paro. Glede na to, da mora biti centrala do konca junija letos pod streho, s čemer bo omogočen pravočasen začetek montaže prve turbine moči 19 MV, so se odločili v našem tozdu GE Nizke gradnje Maribor, ki gradi HE Mavčiče, uvesti dvoizmensko delo in sicer od 1. marca do 30. junija. Delo v dveh izmenah velja od po-w Ijka do sobote, po potrebi pa bodo delali tudi ob nedeljah. S sklepom delavskega sveta tozda je predvidi dodatno nagrajevanje. C. P. Oba kovinska obrata pa nista ustvarila dovolj akumulacije po določilih naših samoupravnih splošnih aktov. V Gradisu je v minulem letu bilo zaposlenih 6514 delavcev. Število zaposlenih sc je povečalo za 245 delavcev ali za 4 odstotke. Zaradi zmanjševanja oziroma dokončanja investicijskih del v tujini se delavci že postopoma vračajo v svoje temeljne organizacije. Efektivne ure so se povečale za 5 odstotkov. Zaposleni delavec je v povprečju opravil 149 efektivnih ur na mesec, kr je 82 odstotkov od vseh ur. V letu dni se je kvalifikacijski količnik v Gradisu povečal od 2,23 na 2.25 ali za 1 odstotek. Opravljeno delo izraženo z vrednostjo proizvodnje je doseglo vrednost 19 milijard dinarjev, kar je za 67 odstotkov več kot leta 1983 in 42 odstotkov več kot smo planirali. Odstotek preseganja plana je' dokaj-šenj; vzrok je v večji inflaciji kot smo jo vgradili v planske dokumente za leto 1984. Vrednost obrtniških del je dosegla 4.6 milijarde dinarjev, vrednost del kooperantov pa 1,8 milijarde dinarjev, Vrednost lastne proizvodnje se je povečala tudi za 67 odstotkov in je dosegla 12.8 milijard dinarjev. Obseg del nam pokaže tudi celotni prihodek, ki je sestavljen iz plačane realizacije in ostalih prihodkov. Naš celotni prihodek je znašal 20,2 milijard dinarjev, kar je za 69 odstotkov več kot leta 1983 in 43 odstotkov nad planirano vred-. nostjo. Vse temeljne organizacije Gradisa so v primerjavi z letom 1983 povečale celotni prihodek od nizkih 33 odstotkov (Celje) do visokih 139 odstotkov (Nizke gradnje). Povprečno število zaposlenih se je gibalo tako, da se je v tozdu Biro za projektiranje Ljubljana' zmanjšalo za 3 odstotke, najbolj pa se je povedalo Število zaposlenih v tozdih SPO, OGP in Železokrivnica in sicer za 8 odstotkov. (nadaljevanje na 3. str.) ' Iz 6. seje Delavskega sveta Gradisa Dela v tujini zaključujemo, nova pa s težavo pridobivamo Seja delavskega sveta delovne organizacije GIP Gradis, ki je bila 28. februarja, je bila predvsem posvečena obravnavi gospodarskega načrta Gradisa za letošnje leto, dolgoročnem programu razvoja Gradisa do leta 2000, poslovanju delovnih enot v tujini, potrjevanju poročil popisnih komisij v domovini in tujini ter spremembi nekaterih samoupravnih splošnih aktov. O gospodarskem načrtu delovne organizacije smo podrobneje pisali v prejšnji številki' našega glasila, zato ga ne bi ponavljali. Osnovne značilnosti dolgoročnega plana razvoja Gradisa temelje na nekaterih osnovnih ciljih: povečanju deleža na trgu. krepitvi finančne moči. tehnološkem razvoju, ki naj bi temeljil na lastnem znanju, specializacija ter negovanje podjetnosti in inovativnosti. To so elementi, katere bomo vgradili v naše srednjeročne in dolgoročne planske dokumente. Sedaj, ko so že znani finančni uspehi Gradisa v domovini, je bilo zanimivo slišati, kako poslujejo enote oziroma projekti v tujini. Naš prvi projekt v Kuwaitu se bo ta mesec že zaključil. Finančni rezultat pa se giblje v okviru planiranih stroškov. Sedaj so v zaključni fazi dogovori o podpisu pogodbe za nov projekt v vrednosti okrog 5.5 milijona dolarjev. Tudi projekt Ourna v Iraku je v zaključni fazi. Dela na projektu so bila zaključena do 20. januarja, to je v regularnem roku. do take faze. da je bilo možno objekt predati svojemu namenu. Tehnični prevzem in otvoritev mostu v Gumi ho aprila. Trenutno je na gradbišču nekaj manj kot 100 delavcev, ki opravl jajo še preostala zaključna dela (zaščita plovne poti. dokončanje del na oblogi brežin, talna in vertikalna signalizacija itd.). Od maja dalje pa bomo v Ourni imeli le še manjšo skupino 20 delavcev, ki bodo popravljali napake, ki sc bodo pokazale v času garancijske dobe. V Iraku si že nekaj časa prizadevamo dobiti kakšno večjo delo. s katerim bi lahko nadaljevali kontinuiteto naših nastopov v tej deželi, vendar je konkurenca izredno močna, po drugi strani pa se je zaradi vojne z Iranom število novih investicij,zelo omejilo, predvsem je izredno padlo število civilnih investicij. Pomembno je vedeti, da je projekt Ourna prevzel nase stroške neodpisane mehanizacije in opreme Amarc in da je bilo planirano, da jih bo Ourna prenesla na novi projekt. V kolikor novega projekta dobimo, bodo vsi ti stroški bremenili Ourno. kar hi imeli za posledico negativen finančni izid Ourne. •'■»urni je prcdhodil projekt Arnara. ki je bil fizično zaključen pred tremi leti. vendar končnega finančnega obračuna še nismo naredi- li. Ostale so odprte še nekatere naše zahteve in terjatve do iraškega investitorja. vendar se stvari premikajo dokaj počasi. Drugi naš projekt v Iraku je bil P 202-d. kjer smo nastopali v grupacji s SCT. konstruktorjem. Primorjem in IMP. Projekt je bil končan v roku in predan investitorju 6. januarja letos, finančno pa letos še ne bo zaključen. Pred tremi — štirimi leti smo veliko govorili in tudi pisali o ustanovitvi mešane nigerijsko-jugoslovanske firme. Nosilec akcije je bil Gradis. ki je upcl pritegniti še Emono. Hmezad in Eko. Stvar je šla tako daleč, da je bila ustanovljena in registrirana firma Gradis Ltd.. Nigeria. Takoj za tem je v Nigeriji prišlo do spremembe vlade, s tem pa so sc tudi vse aktivnosti začasno ustavile in čakajo v »predalu« na poboljšanje stanja v Nigeriji. Firma je v položaju mirovanja in ne povzroča nobenih stroškov. Indirektno pa firmo uporabljata oba soustanovitelja. Emona in Hmezad, in sicer kot etiketo, da nastopajo v Nigeriji kot nigerijska firma, kar Gradis Ltd.. Nigerija je. Iz tega naslova imata določene prednosti. Skozi Gradis Ltd.. Nigeria nastopa tudi Geodetski zavod SRS. ki ni soustanovitelj firme. Za to uslugo, ho izplačal Gradisu devizno odškodnino. Že po tradiciji Gradis uspešno opravlja gradbena dela vZR Nemčiji. Sodelovanje z Ph. Hollzman in Imhau VVerke je še vedno zelo dobro. Kljub skoraj 3 milijonom nezaposlenih v ZR Nemčiji in zasičenosti tržišča z gradbeno delovno silo. je položaj Gradisa še dokaj ugoden. Trenutno je v ZR Nemčiji na delu 203 naših delavcev in glede na to. da se spomladi pričakuje povečanje konjukture v gradbeništvu, bo že tekom tega meseca in v začetku aprila na delo v ZRN odpotovalo še 30 naših delavcev. Na seji delavskega sveta Gradisa smo slišali prece j tudi oakviziciji poslov. ki gredo preko Inženiringa. Rilo je oddano precej ponudb, vendar so za enkrat še vse brez žel jenih rezultatov. Konkurenca je izredno huda, prednost pa ima tisti, ki je gradn jo zmožen kreditirati in za določen čas financirati. Zato precej naših podjetij, pa tako tudi Gradis, skušajo dohiti delo v sodelovanju z zahodnoevropskimi ali japonskimi firmami, ki so finančno dosti bolj zmožne. Tako smo ponujali posle v Alžiriji. Siriji. Iraku. Kuwaitu. Egiptu. SŽ in drugod. Poročila so podale tudi popisne komisije za združena sredstva GIP Gradis in sicer: komisija za popis zalog materiala in drobnega inventarja v Centralnem skladišču, komisija za popis kadrovskih stanovanj, komisija za popis terjatev, obveznosti in vrednostnih papirjev, komisija za popis sredstev in virov v počitniških domovih Gradisa ter komisija za letni popis za delovne enote v tujini. Zaradi združitve treh ljubljanskih tozdov v tozd Gradbena operativa Ljubljana je bila nujna tudi sprememba in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v GIF* Gradis. Delavski svet je določil tudi razpis referenduma, ki bo 15. marca letos. Istočasno bo tudi referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o inventivni dejavnosti. V sporazumu so natančno definirani dosežki na področju inventivnih dejavnosti: * V investicija ali ideja, inovacija, ki je lahko izum. nova zunanja oblika (model), tehnična izboljšava, koristni predlog. V sporazumu je dolo- ; če n tudi način financiranja inven- > livne dejavnosti, določeni so organ1 | in službe, ki obravnavajo inventivno dejavnost (DS tozdov, svet RaZI' skovalnc enote, komisija za inventivno dejavnost GIP Gradis, strokovni tim v tozdu, koordinator množične inventivne dejavnosti v tozda in tajnik komisije za inventivno dejavnost v GIP Gradis) ter njihove naloge in pristojnosti. Natančno Je določen tudi postopek za obravnavanje inventivnih predlogov [tr način ocenjevanja inventivnih pred' logov in določanja nadomestil. nil' grad in priznanj. Sporazum določa tudi izbor inovacije leta. Le-to določi komisija za in' ventivno dejavnost GIP Gradis. Za najboljšo inovacijo leta se sma^3 inovacija, ki je v preteklem letu p11' nesla največji prihranek delovni organizaciji. c. P Uspel referendum Nov TOZD Gradbena operativa Ljubljana je pred registracijo Aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo novega tozda potekajo v Gradisu v skladu z zastavljenim planom. Delavci v vseh treh dosedanjih tozdih — Ljubljana. Ljubljana okolica in Železokrivnica — so na referendumu sprejeli statut in samoupravni sporazum o združitvi v tozd Gradbena operativa Ljubljana. V času tiskanja pričujoče številke Gradisovega vestnika so bili izvoljeni samoupravni organi v tozdu Gradbena operativa Ljubljana (krajše bomo pisali kar GOL) in rt' ferendumi (v vseh tozdih) o sam<)u' pravnem sporazumu o združitvi 'f GIP Gradis, kjer so črtani prejšnj1 trije tozdi in imenovan novi tozd jtr opredeljena osnovna in strans dejavnost tozd GOL. Po uspešno speljanih zgornjih ak' tivnostih bodo podani pogoji za za' četek postopka za imenovanje vod' stva tozda GOL in registracija n*1 sodišču. C. P- ! Novoustanovljeni tozd bo med večjimi tozdi v Sloveniji 'daljevanje s /. strani) Visoki stroški... Stroški, dohodek s in razporeditev j ' *r°ški. ki bistveno vplivajo na °dek. saj predstavljajo več kot ni 0<^tf|tkov celotnega prihodka, so hupali hitreie ot* le-tega. Zaradi . »nega giban ja se je ekonomičnost L .'Vnnja poslabšala. Materialni f ,,ski izkazujejo 74 odstotno po-L‘t Podpisana amortizacija pa 54 Lindek se je povečal za 56 od-din-°v 'n ic dosegel 5.335 milijarde arjev. Planirana vrednost je bila j^cžena za 31 odstotkov. Po po-l ,e^n>h temeljnih organizacijah sc (■- "nodek povečal od 31 odstotkov .cl!e) do IM odstotkov (Želczo- rnvnica). »Stek (.Vzn°sti Vjdohodek dohodek Obveznosti, ki jih plačujemo iz dohodka so se povečale za 75 odstotkov. V teh obveznostih so vštete tudi obresti za kredite. Zaradi večanja obrestne mere so obresti dosegle že 788 milijonov dinarjev, kar predstavlja že 41 odstotkov vseh obveznosti. Skupno smo za obveznosti morali odšteti 1.907 milijard dinarjev. Zelo visoke obresti imata oba kovinska obrata. Med obveznosti se všteva tudi amortizacija, ki je višja od predpisane v skupnem znesku 40 milijonov dinarjev. To. tako imenovano pospešeno amortizacijo so obračunali le v šestih tozdih — od tega kar 21 milijonov dinarjev v tozdu LIO Škofja Loka. Ureditev Leto 1983 mio. din r Plan 1984 mio. din ( Leto 1984 mio. din r Indeksi 84/G N 84/83 84 3.413 100,0 4.104 100.0 5.335 100,0 156 130 1.088 31.9 1.272 31,0 1.908 35,8 175 150 2.325 68,1 2.832 69,0 3.427 64,2 147 121 1.635 47,9 2.027 49,4 2.532 47,5 155 125 690 20,2 805 19,6 895 16,7 130 111 Osebni dohodki s° znašali v povprečju ! 23.805 dinarjev ».Preglednice, je razvidno, da so n' ^‘'hodki povečali za 55 od-k>t °V'.to ie zn cn odstotek manj lig it1: .ie povečal dohodek. Naj-t, |S| Porast celotnega zneska, ki lili ‘ v Posameznem tozdu razpore-Wa^Sebne dohodke izkazujejo v 'dsto ^»,! im v &II 1 v objekte, ki nam jih je zaupal investitor, je bilo treba v šestih mesecih vgraditi okrog 2.500 prostominskih metrov betona. To delo je v pretežni meri opravila skupina na sliki Gradis v Kuvvaitu Podpisana nova pogodba — Vrednost okrog 6 mio dinarjev Čeprav se gradnja prvih 35 manjših objektov v Kuwaitu že zaključuje, smo šele sedaj prejeli prve fotografije s tega gradbišča. Prvo pogodbo je Gradis podpisal junija lani in to s Al-Mansoor & Al-Abdaly Trading and Contracting Company. S to družbo Gradis sodeluje nekako dve leti. Rok je bil zelo kratek in je tekel še pred no smo zasadili »pionirsko lopato« v tem emiratu. Glede na to. da smo se znašli in solidno opravili kar je bilo treba, nas firma vabi k sodelovanju tudi pri načrtovanih novih delih. Vrednost po prvi pogodbi resda ni bila velika — okrog tri milijone ameriških dolarjev; prav tako pa tudi ni bilo računati, da bi dela opravili z dobičkom. Bolj razveseljivo je dejstvo, da lahko računamo na podporo in delo s to firmo tudi v bodoče. Razen tega naj omenimo, da je bila v tem mesecu podpisana še pogodba za nov projekt v vrednosti, ki je še enkrat višja od tiste po 1-godbi: nekaj nad šest milijonov do larjev. S podpisom te pogodbe J vendarle dosežena kontinuite dela. Začetek del je takoj, rok za d°v . šitev pa 18 mesecev. Interno srno5 zastavili svoj lasten rok: dela bom poskušali dokončati v roku erieg leta. In kakšna dela so to? Gre pripravo zemljišč in infrastruktur za stanovanjsko sosesko in tir*11 West Fintos Housing Projects uu Infrastructure vvorks. , , Po teh začetnih korakih se zdi. ‘ smo zavili na pravo pot uveljavi) n ja. zavedamo pa se tudi, da bo ve jetno ta pot počasna in dolgotraju3, a upamo dolgoročna. Razveseljivo je tudi to, da Čepine gre za veliko število delavcev, P teh delih potrebujemo predvse, strokoven kader, delovodje, skup^ novodje ipd., torej da ne prodajam več le .delovne sile' temveč tudi sp1 sobnost in znan je. Betonske polizdelke smo izdelovali sami (Foto: A. L.) Po 40. letih razbili nacistični bunker Ovira pri gradnji SNG v Mariboru Delavci mariborske gradbene enote so pri izkopu za klet pri obnovi Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru naleteli na oviro iz at" miranega betona. To je del zaklonišča, ki je bilo zgrajeno med drug0 svetovno vojno pod gledališčem in sosednjem Slomškovem trgtu Bunker je bil pod prostorom dvorane malega odra in je služil kot zatočišče visokih nacističnih veljakov v času bombnih napadov. Precej dela so imeli delavci tozda GE Maribor preden so ga »razbili« saj jc hila trdnost betona nadpovprečno velika. Prav tako so pod Borštnikovo sobo na južni strani gledališča naletel' na skriven hodnik, ki je bil sicer delno zasut in neprehoden. Domnevajo le. da verjetno pelje k Dravi. Franjo Štromajer lanskoletno poslovanje v mariborski gradbeni enoti _Zgubi so botrovali subjektivni in objektivni vzroki ^Zaključni račun za leto 84 je v tozdu GE Maribor, pokazal, da ne morejo zadovoljni z doseženo višino dohodka oziroma čistega dohodka. Doho-. ,So sicer presegli za tretjino, s čistim dohodkom pa ne pokrivajo niti izpla-®n>h osebnih dohodkov. O tem smo se pogovarjali z direktorjem tozda Vadbena enota Maribor, Francem Gačnikom, diplomiranim inženirjem todbeništva. »Nobena skrivnost ni, da smo po Pesnosti na samem repu v Gradi-Je uvodoma dejal tov. Gačnik °dal: »Vseeno pa bi želel povda-1 tudi nekaj vzpodbudnih in nekaj ytj vzpodbudnih kritičnih dejstev. , ^dovoljen sem tako z rastjo ce »'•jVII OV 111 IC1IVV7 L IU31JW VV nega prihodka (od 1.202 milijo-uv dmarjev v letu 1983 na 2.398 'Jonov din. v letu 1984 kar je sko-'rerten*tr?tno povečanje), z rastjo VreH u povečanje;, z rastjo lenosti lastne proizvodnje (1983. I - .,i msLiic piuizvuunje j l yoj. I «4,9. ,m'lijonov din., 1984. leta raj ' milij°nov din., kar je tudi sko-J^H^mtno povečanje). Ta proi-s, ^nJa je bila dosežena le z 10 od- Stofv J lla oosezena le z tu oo-tad'°V Ve^ e^e^t*vn*rr,i urami (zanj) • V»^ delavcev na delu v domovi-pa 'n Cetudi upoštevamo še rast cen. Pa x '-luul upoštevamo se rast cen. dviSe Vseeno ostane znaten del tega n o ..... vii • j '^viiu uMitnc znaten uei rega . SriAania zaključnega računa iz $rCd zaključnega računa iz Ni DStcv Ustnega rezervnega sklada. je j °trebno še posebej povdariti, da vez^Zt* Pokril tudi vse zakonske obse f °stV sai je to jasno iz tega, kako °rmira čisti dohodek.« , « ,ahko torej govorimo, da je ” v sanaciji? ' ' sanaciji? •ozd C; Veljavni zakonodaji ... eas ni v sanaciji, saj smo pokrili naš Uost Ses*av*janja ZR 84 vse obvez-da *‘n izplačane OD. Jasno pa je da • . ------------------r treunoZarac*' takšnega stanja Ukrp "Upraviti poseben progran ,0zdu°V 23 Zboljšanje poslovanja 1 & menite, kaj je vzrok za takšne (»vanje v letu 1984? jek,iz^k°v je gotovo več — od ob °1ip do subjektivnih. Najprej b t>ene teze*c P°ložaj v regiji. Grad in Zm?gljivosti so ta čas preveliki I 2 sv Ul JJICV pili z vso resnost jo. Tako so med drugim ugotovili, da !*■’ ie produktivnost, kot najpomembnejši faktor stabilizacijskih n‘aP°rov celotne družbe, dvignila ■ ^°li na račun povišanja cen. da pa |e v resnici napram letu 1983 ob- V ---- 11(1171 Ulil IV114 I /o.' otr ntno padla. C c temu dodamo še VlS materialnih stroškov za 74 od-j^kov. katerih povečanje na Ptuju ježijo tudi zaradi slabe organiza-v neodgovornosti delavcev na Seh nivojih, latentne prisotnosti al- koholizma. neopravičenih izostankov in izredno malomarnega odnosa do materiala in sredstev, je povsem dovolj, da rečemo »ni vse zlato..kar sc sveti«. Da bi bila mera polna je potrebno dodati ugotovitev, da nedavni integracijski procesi gradbeništva v ptujski občini žc vplivajo tudi na nadaljnji razvoj Gradisa v tem delu Slovenije. Izhajajoč iz prepričanja, da je delo edina sprejemljiva materialna podlaga za normalno poslovanje, ki mora biti pravtako edino in samo sebi zadostno za materialno in socialno varnost delavcev, so ptu jčani v svoj program ukrepov za učinkovitejše gospodarjenje v letu 1985 med drugim zapisali: — Najnižji neto osebni dohodek za 182 ur dela in doseženi 100-od-stotni učinek mora v letu 1985 zna- Mladi inči preberite Srečanje mladine BVGP bo maja v Sarajevu .^'adinci iz bivših vojno gradbe-n Podjetij (BVGP) Jugoslavije so Ji 16- leti začeli s srečanji, ki so dn- a tradicionalna do današnjih lov Pre za mladino iz desetih de-pro' orSanizacij (Napred. Centro-"Ickt in Ratko Mitrovič iz Beo-fai' ^m°ninvest in Vranica iz Sa-b-i \a' ^or>ter in Tempo iz Zagre-Ivan Lučič-Lavčevič iz Splita. pfim< tudi ogled Sarajeva in spomenikov naše revolucionarne preteklosti. Tako. kot že vsa leta nazaj, se bo udeležilo srečanja mladine iz bivših vojno gradbenih podjetij Jugoslavije tudi 20 mladincev iz naše delovne organizacije. Praviloma naj bi to bila eden ali dva najboljša mladinca iz vsakega tozda. C. P. Sest maju. h0r'’tanek koordinacijskega od- Ru Jugoslavije je bil na *• kjef so se mladinci med dru- d |e. . 8°vorili tudi za organizacijo p njega srečanja. Po že' fCj —- vnaprej določenem vrstnem * «a *etos organizatorja 17. in (ja P00*»*inr0*»*0*jr**iti>*0**M*****i0**išštgl»§*šš§9 II mar (LIO), 3. Martina Lapuh (Ravne); 2. skupina: L Zlata Hribar (GO Lj.), 2. Marta Pečnik (Ravne), 3. Alojzija Perva-nja (DSSS); 3. skupina: L An-ela Gaberc (KO Mb.), 2. Jerica ermelj (DSSS), 3. Joži Kocjančič (DSSS); 4. skupina: L Ida Markun (PB Lj.), 2. Ani Štupar (DSSS). Moški; 1. skupina: 1. Alojzij Mo ser (SPO), 2. Zoran Zavolovšek (Ravne), 3. Marko Jug (GO Lj.); 2. skupina: 1. Branko Vranič (KO Mb.), 2. Franc Turk (Ravne), 3. Martin Oblak (Ravne); 3. skupina: L Silvo Rant (LIO), 2. Alojz Kepic (GO Lj.), 3. Andrej Horjak (Ravne); 4. skupina: 1. Ciril Oblak, 2. Pavle Stanonik, 3. Martin Primožič (trojna zmaga LIO Šk. loka); 5. skupina: 1. Slave Stanonik (LIO), 2. Ivan Grabner (Ravne), 3. Silvo Božič (Celje). Dobrodošla pozornost organizatorja prilegel kozarec toplega čaja Hn,Pukl v družbi treh Starovasnikov. Desno je Marjan Starovasnik, edini . , *k ep ie na — / upravnika — I glavno kuharico (V K kuhar) — I KV kuharico — PU kuharico • — IKV natakarja — d KV oz. PU servirke — 3 čistilke — I ekonoma 2. Za počitniški dom Poreč potrebujemo: — I upravnika — / glavno kuharico (VK kuhar) / K V kuharico — / PU kuharico — I natakarja — 2 KV oz. PU servirke — 2 čistilki — / ekonoma Društvo upokojencev — pododbor Maribor obvešča Sestanek vsak prvi ponedeljek v mesecu __ Pododbor društva upokojencev Gradisa v Mariboru obvešča vse — /. aprila od 10. do 11. ure v tozdu GE Nizke gradnje Lavričeva 3 ali po telefonu (062) 24-011, — 6. maja od 10. do ! 1. ure v tozdu Kovinski obrati Sokolska 60 ali po telefonu (062) 33-308, — 3. junija od 10. do 11. ure v tozdu GE Maribor Gosposvetska cesta 29 ali po telefonu (062) 27-841, — 2. septembra v tozdu GE Maribor ob isti uri, — 7. oktobra v tozdu GE Nizke gradnje ob isti uri, — 4. novembra v tozdu Kovinski obrati ob isti uri, — 2. decembra v tozdu GE Maribor ob isti uri.' Istočasno vabimo vse naše člane na izlet, ki bo I 1. maja. Zbirališče bo pri Kidričevem spomeniku (železniška postaja) ob 10. uri. Ob 10.13 uri bo odhod na Meljski hrib. Stroške izleta plača vsak udeleženec sam-S seboj lahko pripeljete tudi svoje zakonske tovariše. V slučaju slabega vremena bo izlet 18. maja. Na koncu še obvestilo za naše bolane člane. O svojem zdravstvenem stanju nas lahko pismeno obvestite preko kadrovske službe tozda, kjer ste bili zaposleni. Društvo upokojencev Gradisa pododbor Maribor S seje za kulturo in izobraževanje svoje člane, da bodo sestanki redno, vsak prvi ponedeljek v mesecu. Člani društva iz tozdov GE Maribor, GE Nizke gradnje in Kovinski obrati se na društvo lahko obračajo v zvezi Z raznimi pojasnili in željami in to: 3. Za počitniški dom Biograd/m potrebujemo: — I KV oz. PU kuharico — 2 KV oz: PU servirki — 3 čistilke. Zainteresirane kandidate obveščamo, da se lahko prijavijo preko svojih kadrovskih služb v TOZD, na kadrovsko socialno službo pri DSSS. Kulturno srečanje bo v maju Sprejeli tudi program dela za letos Komisija za kulturo in izobraževanje pri Konferenci OOZS je na svoji 3. redni seji 1. marca obravna vala udeležbo naših kulturnikov na letošnjem VII. tradicionalnem kul- turnem srečanju gradbenih delavk' Gradisovih 40 let — Gradisovih 40 let Slika je iz leta 1958 Za objavo jo je posodil Alojz Ciglar iz Ptuja Na naš poziv bralcem Gradisovega vestnika, naj nam posodijo za objavo kakšno zanimivo spominsko fotografijo iz njihove zbirke, seveda o Gradisovi zgo- dovini in Gradisovcih, smo iz Ptuja prejeli prisrčno pismo upokojenca Alojza Ciglarja. K fotografiji, ki mu jo bomo seveda vrnili, je priložil pisemce z na- slednjo vsebino: » V našem vestniku sem bral, da bomo Gradisovci letos praznovali 40-letnico našega uspešnega dela. Pošiljam vam sliko, ki je nastala leta 1958 na gradbišču Kemična tovarna Hrastnik. Na njej smo vsi v skupini sami tesarji. Prosim vas tudi, če bi mi lahko sliko po objavi vrnili...« Sporoča tudi, da je prejel po pošti upokojensko izkaznico Gradisovega društva upokojencev, da pa ni dovolj obveščen o obveznostih in pravicah v zvezi s članstvom. Prosi, če bi o tem kaj več zapisali v kateri izmed prihodnjih številk Gradisovega vestnika. Tovariš Ciglar! Najprej lep pozdrav in hvala za pisemce! Glede slike bodite brez skrbi — vrnili jo bomo po pošti, ob priliki pa dovolj jasno napisali tudi vse tisto, kar vas zanima o Društvu upokojencev Gradisa. Pozdravljeni! Uredništvo Slovenije, ki bo v mesecu maj m . ■ O tem je bilo treba hitro obves11^ vse OOZS in komisije za kultura tozdih, prav tako pa tudi udeležen dosedanjih kulturnih srečanj 1 Gradisa. Prijave in dela je bilo mreč treba dostaviti organizator) že do srede tega meseca. J Oglasili so se nam tudi že nekate . novi ljubitelji kulture — kultur ustvarjalci, zato računamo, da bo V~. številu naše zastopstvo vsaj na en« , ravni kot lani; medtem so namrej nekateri zapustili DO Gradis. Od lanskega srečanja pa do lef0^. za njega, je bilo bolj malo časa ustvarjanje — srečanje naj bi n’ namreč od letos vedno v maju. dar menimo, da se bo treba letos posebej izkazati, saj nam je j1' gradbenikom glede na tradieu naših srečanj zaupano tudi zasttjP^ nje SR Slovenije na zveznem - m jslav turnem srečanju delavcev Jugo je. Komisija je obravnavala tudi p ročiIo o svojem delu v letu 1984 ^ sprejela program dela za leto VJ°y I' V njem so predvsem poudarjam' n‘.z j črtovane a neizpolnjene naloge .. i Milenko N*1 | leta 1984. ^°vozgrajen Gradisov dom samskih stanovanj v Fužinah. Prvi stanovalci se Notranji hodnik z vhodom in vratarnico. Predvidena je tudi avtomatska j b a 51" viramsov i 0 0 vai*j vselili aprila ^dvselitvijo v dom, ki se ponaša z doslej najvišjim standardom samskega bivanja medkrajevna telefonska govorilnica, vendar žal do danes dom še nima telefonskega priključka niti ni moč kupiti javnega aparata Za 104 enote še 2.708m2 skupnih površin ^ V nadstropjih po 3 ležišča na garsonjero — V pritličju tudi 12 enoposteljnih enot niesecu aprilu naj bi oživel Gradisov nov dom samskih stanovanj, o ka-v jtln sm«> že velikokrat pisali. Pred vselitvijo smo se skupaj z vodjo objekta .J^dnji, Rajkom Ivičem, gradbenim tehnikom iz novega združenega d0 a Gradbena operativa Ljubljana in Slavkom Šaričem, upravnikom a, sprehodili po prostorih. j v ok.a£beno je bil objekt končan že ,ehn "bru 'n je tudi uspešno prestal Proi'!111 'Pregled. Načrt je izdelal P^ptant prof. dr. Niko Seliškar s ljuiV' dela pa prevzel tozd GE '6.2 'ana'°kolica. Tloris je 53krat k|p, n’V’tra' po etažah pa si sledijo y P^tličje in 4 nadstropja. dratn°| e^tu Je skupno 5.150 kva-°d tei ' metrov uporabnih površin. 2.4^2' lC namenjeno za stanovanja rabe ’>ar2.,7°8Paprostora skupne p0. '^piljišče je Gradisovo. Kem d° pridobitve novih nastani-v , Zni°gijivosti je bila dolga in jo prispevku ne bomo znova obujali, omenimo pa lahko, da so med tistimi, ki so si z vsem srcem in izredno voljo najbolj prizadevali za uresničitev tega projekta, prav gotovo Jože Zajc, Vekoslav Pečnik in Marjan Sosič — ter seveda tudi drugi. Ne bi bilo pošteno, če bi na tem mestu zapisali, da je dom že povsem nared. »Tu manjka to in tam ono,« sta pojasnjevala sogovornika, v glavnepi pa gr? za opremo, ki jo bodo dokupili v kratkem in jo ta hip ni moč dobiti ali pa še ni dobavljena. Trenutno jim predstavlja še največji problem dejstvo, da dom še ni prik- ljučen na telefonsko omrežje, da še ni dobavljen kuhinjsko-točilni pult v jedilnici, kuhinjske niše so še brez hladilnikov, kupiti bo treba še vrsto malenkosti, urediti okolico in tako naprej — vendar dom je pripravljen za vselitev. Na to pa že nestrpno čaka vrsta naših delavcev; v domu so namreč 104 stanovanjske enote s skupno 288 ležišči. Naštejmo še prostore po etažah in namembnosti: V kleti: garderobe za delovno obleko in čevlje, pralnica, sušilnice, strelišče in prostor za namizni tenis, zaklonišče, toplotna postaja, klima postaja in delavnica za drobna vzdrževalna dela. V pritličju: kolesarnica, glavni vhod in hodniki, recepcija-vratarni-ca, pisarna upravnika, jedilnica z nad 100 sedeži, dclilnica hrane in | pomožni prostori, skupne sanitarije < za potrebe jedilnice, prostori za či- { stilko, posebna sprejemna soba, dva ’ prostora sta predvidena za priročno \ ambulanto, posebna sprejemna 1 soba in 12 enoposteljnih stanovanj- f skih enot. V pritličju je tudi stanova- J nje za hišnika. [ V nadstropjih: Razen stopnišča in 1 hodnikov je v vsakem nadstropju po J 23 stanovanjskih enot s po tremi le- \ žišči, klubska soba (šah, časopisi)., * TV dvorana z barvnim sprejemni- J kom in soba za čistilko. Skupni prostori in hodniki so 4 ozvočeni, prav tako pa tudi oprem' 1 jeni z instalacijo za zasilno razsvet- *! ljavo, ki v primeru izpada električ- j nega toka zadošča za štiri ure. j G. B. J ho 23'^,v nadstropju. V vsakem je stanovanjskih enot Kuhinjska niša; na hladilnik treba še nekoliko počakati Kopalnica: vsaka enota ima prho, umivalnik in stranišče V sobi: tri ležišča, dvodelne omare, delovno pisalni pult.... ŠIG ’85 — Telegrami, s katerimi je Gradis kot organizator letošnjih iger obvestil vse prijavljene ekipe o spremembi prvotnega programa — tekih v soboto 9. marca v Ratečah in veleslalomu dan kasneje na Zelenici, ker je v Kranjski gori primanjkovalo snega — so prišli še pravočasno.' V dveh dneh ŠIG je namreč Trim servis iz Ljubljane registriral kar 992 nastopov, od teh 285 v smučarskih tekih in 707 v veleslalomu. Po prvem dnevu, je bila najboljša prav naša ekipa in to s precejšnjo prednostjo pred kranjskim Gradbincem; tretja je bila ekipa SCT. Pri veleslalomu, se je vrstni red prvih dveh ekip obrnil, tretji pa je bil ZIL. Enak vrstni red je ostal tudi po skupnem seštevku točk s tem, da je tretje mesto ponovno pripadlo SCT. V smučarskih tekih je bila proga za vse ženske in tekmovalce, stare nad 54 let, dolga 2 kilometra. Vsi mlajši tekmovalci so morali preteči 4 kilometre. Start ali so v parih. Na sliki: V skupini od 38 do 46 let je bil najboljši Gradisovec Pavle Stanonik (s številko 101) na 6. mestu; takoj za njim sta se na 7. in 8. mesto uvrstila še preostala dva člana naše ekipe — Martin Primožič in Ciril Oblak. Gradisova tekaška ekipa seje v Ratečah zares srčno borila. Štela je 24 članov in osvojila 8 kolajn: eno zlato, 3 srebrne in 4 bronaste. Le šestim ni uspela uvrstitev med petnajsterico v skupinah, v katerih so nastopali. Te uvrstitve so nam prinesle tudi ekipno zmago v tekih ter pokal, ki gaje na razglasitvi pred hotelom Lari* v Kranjski gori vodji naše ekipe Alojzu Polajnarju predal predsednik organizacijskega odbora in podpredsednik K PO Gradisa Tone Zaletelj Pred tekmovanjem, med in po zaključku je bil najbolj oblegan prostor informacijska pisarna. Po zaslugi dolgoletnega in izkušenega športnega delavca Matije Krnca — ki je, naj zapišemo, tudi predsednik komisije za šport pri RO SGDS —je delo v njej teklo kot namazano. Organizacijski odbor je prejel 81 prijav ozdov; dejansko jih je sodelovalo 69, po skoraj tisoč startih v obeh dnevih pa ni bilo nobene pritožbe! Veleslalom je bil na Zelenici. Moški do 30 in tudi 30—38 let so startali na znani FIS progi med zgornjo in srednjo postajo sedežnice. To sta bili tudi štc-vilčno najmočnejši skupini. Proga je bila zahtevna in mestoma poledenela* odstop pa zaradi velike želje po čimvišji uvrstitvi 50-odstoten. Tekmovalke in starejši tekmovalci so vozili na dveh nekoliko lažjih pr®- gah, ki sta bili postavljeni pod vrhom. Na dan tekmovanja se je kot nal lašč snela z vodil vrv vlečnice na sliki, zato je bilo treba na start peš. Nastopajoče je tudi ovirala gosta megla, ki jele na redke trenutke omogočala jasen pog*e po strmini v ciljno ravnino. V Gradisovi veleslalomski ekipi je bilo 11 tekmovalk in 19 tekmovalce*’ od skupno tridesetih, smo dobili po eno prvo in drugo mesto, dve tretji, 13se jih je v svojih skupinah uvrstilo do 15. mesta itd. Odstopili so le štirje. V sliki in besedi XXIII. zimski ŠIG Skupna Gradisova bera na 23. zimskih ŠIG: osvojili smo tri pokale in 12 lajn. Pokale smo dobili za prvo mesto v tekih, drugo v veleslalomu in Pr® tako drugo v končni razvrstitvi; izmed kolajn so naši športniki osvojili 2 z>a 4 srebrne in 6 bronastih. Na skupinski sliki so (z leve): Alojz Kepic — bron, Marta Pečnik,^* _ Stanonik in Jolanda Kacafura —srebro, Branko Vranič — bron in Alojz " lajnar — zlato v veleslalomu. Drugi dobitniki kolajn za Gradis so še: Ja * Stanonik — zlato v tekih, Zlata Hribar — srebro v veleslalomu in bro tekih ter Lap Bernarda in Tone Vidic — oba bron v veleslalomu. n ti f; $i k k S; Ž! v P C ti 3 3 Iti I A U I ti k sl t 4 REZULTATI EKIPNO (tek in veleslalom): 1. Gradbinec 296, 2. Grad,s 380, 3. SCT 642, 4. Hidrogea 781, 5. Ingrad 872 itd. Vse foto: G- x ^jfcteljsko srečanje kegljačev Maribora in Ljubljane Zmaga gostov z dvema kegljema razlike r:,V s°h<)to 9. februarja so se pome-p1 na kegljišču hotela Habakuk pod |i"norjem kegl jači KK Gradis Ljubih. nj' in KK Gradis Maribor. V pri-; ,c|jskem merjenju moči so po pri- v (’VanJu zmagali Ljubljančani, hii .„s Iesnejšim rezultatom kot je ^8v'^al